Na podlagi 62. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 –
ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1, 108/09), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98, 127/06 – ZJZP), 3. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 17/08, (21/08 – popr.), 76/08 – ZIKS-1C,108/09, 109/09 Odl.
US: U-I-56/08-15), 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 18/10) je Občinski svet Občine Slovenske
Konjice na 36. seji dne 24. 6. 2010 sprejel |
O D L O K |
o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja
s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenske Konjice |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(uporaba izrazov) |
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški
spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(javna služba) |
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza
komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Slovenske Konjice (v
nadaljevanju: občina). |
3. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki
obsega: |
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne
službe, |
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo
prostorsko razporeditev, |
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne
službe, |
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne
službe, |
5. vire financiranja javne službe in način njihovega
oblikovanja, |
6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe, ki so lastnina občine, |
7. cene storitev javne službe,
|
8. javna pooblastila izvajalca javne službe,
|
9. nadzor nad izvajanjem javne službe,
|
10. kazenske določbe,
|
11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj
javne službe. |
4. člen |
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) |
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
|
– izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do
storitev javne službe; |
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij
komunalnih odpadkov; |
– zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden se jih
odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov; |
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo
ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je
komunalni odpadek; |
– uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj
komunalnih odpadkov'; |
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov
|
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih
programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. |
5. člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega
člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo
predpisi s področja varstva okolja. |
6. člen |
(opredelitev pojmov) |
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je
določen v predpisih s področja izvajanja javne službe: |
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim
po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter
storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Slovenske
Konjice. |
2. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz
katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave
ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove
sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino
»Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v
skupino »Embalaža«, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni
odpadek v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z
odpadki. |
3. Odpadna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna
embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo. |
4. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz
materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki
jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
|
5. Biorazgradljivi odpadki so organski odpadki, ki
nastajajo v gospodinjstvih kot kuhinjski odpadki (npr. ostanki hrane,
zelenjavni odpadki, odpadki sadja ...) in organski odpadki iz gostinskih
lokalov, trgovin s sadjem in zelenjavo, ter odpadki z vrtov in parkov,
vključno z odpadki s pokopališč (npr. zemlja, cvetje in rože, venci,
ikebane brez podstavkov in posod). |
6. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno
zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni
odpadek iz podskupine »Embalaža« vključno z ločeno zbrano embalažo, ki
je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v
predpisu o ravnanju z odpadki. |
7. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi
komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v
predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali
teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za
odpadke. Kosovni odpadki niso: avtoplašči, avtomobilski deli.
|
8. Oprema (odpadna električna in elektronska oprema, v
nadaljevanju OEEO), ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne
snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena
električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz
podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama
odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki,
zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo
klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizualna,
računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v
gospodinjstvu. |
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo
eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,
na katere se nanaša s to odredbo določen najmanjši obseg oskrbe.
|
10. Povzročitelj odpadkov je vsak prebivalec Občine
Slovenske Konjice in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje
ali dejavnost na območju Občine Slovenske Konjice povzroča nastajanje
odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po
pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke
izvajalcu javne službe. |
11. Povzročitelj ali povzročiteljica kuhinjskih odpadkov
ali zelenega vrtnega odpada, ki nastanejo v gospodinjstvu je oseba, ki
zaradi svojega delovanja povzroča nastajanje kuhinjskih odpadkov ali
zelenega vrtnega odpada v gospodinjstvu. Za povzročitelja kuhinjskih
odpadkov iz gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki upravlja: |
– kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj
kot 20 obrokov hrane dnevno, |
– prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj
kot 10 obrokov hrane dnevno, ali |
– prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih
dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava
obrokov pa po določbah te uredbe ni redna. |
12. Povzročitelj biorazgradljivih odpadkov iz gostinstva
je nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se v
letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane. |
13. Posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki,
kontejnerji, vrečke, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje
posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: embalaža za zbiranje
odpadkov). |
14. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za
večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem
vrtu. |
15. Zbirno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju:
zbirno mesto) je ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta
na stavbni parceli ali funkcionalnem zemljišču, kjer povzročitelji
odlagajo ostanke odpadkov v tipizirane posode ali zabojnike. Na zbirnem
mestu se v posebej za to tipizirane posode odlagajo tudi biološki
odpadki. |
16. Prevzemno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju:
prevzemno mesto) je ustrezno urejen prostor, s katerega izvajalec javne
službe prevzema in odvaža ostanke komunalnih odpadkov. Lokacija
prevzemnega mesta je na dan odvoza komunalnih odpadkov ob javni dovozni
cesti. |
17. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno
mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni
okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Povzročitelj
komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu
prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem
urniku. |
18. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno
vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po
določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji
komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen
zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za
oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. |
19. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit
prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. |
22. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen
in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih
frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice
izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni
center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
|
23. Sortirnica je pokrit, ustrezno urejen prostor, v
katerem se izvaja prebiranje in razvrščanje ločeno zbranih frakcij,
kolikor le-te ne dosegajo dovolj dobre čistosti; sortiranje nevarnih
frakcij ter razgradnja in predelava kosovnih odpadkov. |
24. Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju:
odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje
nenevarnih odpadkov. |
25. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki stalno
prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih
življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok
ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva
sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in
sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. |
7. člen |
(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) |
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge
na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se
nanašajo zlasti na: |
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne
službe, |
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in
napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, |
– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
|
– financiranje dejavnosti javne službe,
|
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
|
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja
pristojni organ občinske uprave. |
(3) Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega
člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. |
8. člen |
(subsidiarno ukrepanje) |
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve
okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave
teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim
povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti
povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
|
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega
odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih
odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh
odpadkov v obdelavo. |
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena
povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati
vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
9. člen |
(oblika opravljanja javne službe) |
Javno službo iz prvega člena tega odloka opravlja Javno
komunalno podjetje d.o.o. Slovenske Konjice (v nadaljevanju: izvajalec
javne službe) na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
1. Vrsta in obseg storitev javne službe |
10. člen |
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki
jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
|
– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih
mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih
odpadkov do Centra za ravnanje z odpadki; |
– storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s
sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnost
odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine in teže odpadkov pred njihovim
odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v
odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z
njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo; |
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov
zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s
prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na
odlagališče za nenevarne odpadke. |
(2) Storitve iz prvega odstavka izvaja izvajalec javne
službe ali drug izvajalec, skladno s področnimi predpisi. |
(3) Storitve iz prvega odstavka so v okviru opravljanja
javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. |
11. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse
uporabnike storitev javne službe. |
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik
komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: |
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri
stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb; |
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na
katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; |
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča
nastajanje komunalnih odpadkov. |
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do
uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu,
najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma
upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti
izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega
odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
|
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz
drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in
obveznosti uporabnika storitev javne službe. |
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti
uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe
lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v
kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na
katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v
javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov
nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti
uporabnika storitev javne službe. |
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov
izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več
nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni
uporabljati storitve javne službe po tem odloku. |
(7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti
po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt
oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri
mesece. |
(8) V sistem ravnanja z odpadki se morajo vključiti vsi
povzročitelji, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so
lastniki počitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in
industrijskih objektih, ki upravljajo javne površine ali organizirajo
kulturne in športne ter druge javne prireditve na območju občine, pri
katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno
prebivališče oziroma sedež. |
(9) Odlok je obvezen za udeležence pri načrtovanju in
projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije morajo
pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in
naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg
splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo
tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na
osnovi pridobitve projektnih pogojev oziroma smernic. |
1.1 Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov |
12. člen |
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) |
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v
okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene
frakcije komunalnih odpadkov: |
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno
embalažo iz papirja ali lepenke, |
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
|
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih
materialov, |
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
|
– kuhinjski odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski
odpadki in biološko razgradljivi zeleni vrtni odpad, |
– mešana odpadna komunalna embalaža zbrana od vrat do
vrat. |
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne
frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih
odpadkov. |
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno
na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
|
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke
izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike,
posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in
zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom. |
13. člen |
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij) |
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
|
– prevzemanje odpadne embalaže zbrane po sistemu od vrat
do vrat izmenično s prevzemanjem mešanih komunalnih odpadkov
|
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih
frakcij, |
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
|
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
|
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih
mestih kosovnih odpadkov. |
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
|
– redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah
nevarnih frakcij, |
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji
komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah
nevarnih frakcij. |
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način
ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena
določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora
vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi
frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne
službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v
tekočem letu. |
14. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij) |
(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih
frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene
s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij
komunalnih odpadkov iz 13. člena tega odloka. |
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
|
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena
zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev; |
– najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih
centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;
|
– najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500
prebivalci. |
(3) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja
ločen prevoz frakcij v zbirni center. |
15. člen |
(zbiralnice nevarnih frakcij) |
(1) Izvajalec javne službe zagotovi prevzemanje nevarnih
frakcij v zbirnih centrih. |
(2) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja izvajalec
javne službe najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico
nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec
javne službe. |
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih
odpadkov v naseljih iz prejšnjega odstavka tega člena najmanj štirinajst
dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici
obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v
sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. |
16. člen |
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic) |
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega
pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža
njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice
ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno
javno površino. |
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki
ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake
zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe
zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. |
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati
tako, da: |
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno
ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo, |
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako,
da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje
skladno s predpisi, |
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja
in |
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji
komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče. |
(4) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih
oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno
zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
|
(5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije
in oddane nevarne frakcije redno prevzemati in jih v začasno
skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako
opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča
prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do
raztresanja odpadkov. |
17. člen |
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov) |
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na
prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku
prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s
prostornino 120 l, 240 l, 700 l, 1100 l ali v tipiziranih zabojnikih.
|
(2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za
prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa tehnični
pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih
razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od
prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče
uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih
morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi. |
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje
mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj: |
– enkrat na vsakih štirinajst dni v ožjem mestnem
središču; |
– enkrat na vsakih štirinajst dni v predelih s pretežno
večstanovanjsko gradnjo; |
– enkrat na vsakih štirinajst dni v predelih s pretežno
individualno gradnjo, |
– enkrat mesečno na območju izven strnjenih naselij.
|
(4) Izvajalec javne službe ne sme prevzemati mešanih
komunalnih odpadkov, če je v njih tudi odpadna embalaža, oziroma drugi
odpadki, ki niso mešani komunalni odpadki, imetnika odpadkov pa ustrezno
obvestiti. |
18. člen |
(velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike) |
(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov
za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na
pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se
število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z
upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in
števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim
pravilnikom. Najmanjša količina prepuščenih mešanih odpadkov znaša 30
litrov na osebo mesečno. |
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni
mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod
ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni
odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in
velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s
tehničnim pravilnikom iz 45. člena tega odloka. |
(3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti
nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za
prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, skladno s
spremembami zakonodaje in na občinskem svetu potrjenim letnim programom
ravnanja z odpadki. |
(4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega
prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, izvajalec javne službe
uporabniku storitev določi ustrezno povečanje prostornine posode ali
zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov. |
19. člen |
(prevzemna mesta) |
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih
površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega
mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko
določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. |
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 m od roba
prometne poti smetarskega vozila. Dovozna pot do prevzemnega mesta
odpadkov mora biti primerna za dostop s posebnim vozilom in mora
prenesti osne obremenitve smetarskega vozila, ki veljajo za občinske
ceste. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za odpadke mora
imeti obračališče, da je obračanje smetarskih vozil nemoteno, neovirano
in varno. |
(3) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z
izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto
na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. |
20. člen |
(zbirna mesta) |
(1) V času do predvidenega prevzema odpadkov na prevzemnih
mestih se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na
zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna
mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki
ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. |
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja
posameznih frakcij komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali
zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu
odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
|
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko
prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta. |
21. člen |
(zbirni center) |
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru
obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za
naslednje frakcije: |
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z
odpadno embalažo iz papirja in lepenke, |
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno
embalažo iz stekla, |
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali
sestavljenih materialov, |
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
|
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
|
– oblačila, |
– tekstil, |
– jedilno olje in maščobe,
|
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih
snovi, |
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
|
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine
16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,
določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, |
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi in |
– kosovne odpadke.
|
(2) Zbirni centri so prostorsko razporejeni na način, da
se uredi: |
– najmanj en zbirni center za vsako naselje z več kot
8.000 prebivalci; |
– najmanj dva zbirna centra za naselje z več kot 25.000
prebivalci; |
– najmanj en zbirni center na vsakih 8.000 prebivalcev v
naseljih z več kot 100.000 prebivalci. |
(3) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki
imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka. |
22. člen |
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) |
(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in
vzdrževati tako, da: |
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno
ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
|
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo,
razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba,
predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in |
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja
do onesnaževanja okolja. |
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem
v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje,
predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da
nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim
manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. |
23. člen |
(prevzemanje kosovnih odpadkov) |
(1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne
glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu
zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih
odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega
odstavka tega člena. |
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega
odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja
v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi. |
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih
odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov
obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na
krajevno običajen način. |
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te
odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih
dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje
pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno
nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. |
24. člen |
(javne prireditve) |
(1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri
se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora organizator na kraju
prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih
frakcij iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka
ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Podrobneje dogovorita
vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec
javne službe s pogodbo. |
(2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne
službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom
izvedbe prireditve. |
25. člen |
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) |
(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države
nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija
izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v
skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v
primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe,
ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
|
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito
odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati
vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. |
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti
osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska
inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper
odločbo ne zadrži njene izvršitve. |
1.2 Obdelava komunalnih odpadkov |
26. člen |
(obdelava komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo
naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov: |
– predelava odpadnega lesa v sekance;
|
– storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v
kompostarnah in napravah za mehansko-biološko obdelavo odpadkov;
|
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom
zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali
zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega odlaganja na odlagališče
za nenevarne odpadke; |
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom
povečanja možnosti za njihovo predelavo. |
27. člen |
(razvrščanje komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem
komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov
na osnovne frakcije: |
– odpadna komunalna embalaža (vse frakcije),
|
– biološko razgradljivi in kuhinjski odpadki,
|
– kosovni odpadki,
|
– nevarni odpadki. |
28. člen |
(tehtanje komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja
vseh pripeljanih odpadkov in vseh ločenih frakcij, ki se oddajo v
predelavo ali odstranjevanje. |
1.3 Predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov |
29. člen |
(predhodno skladiščenje) |
(1) V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje
odpadkov pri izvajalcu javne službe v zbirnih centrih z namenom in za
čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do
pooblaščene pravne oziroma fizične osebe, ki skladno s predpisi o
ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. |
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi
prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 26. člena tega
odloka na odlagališče za nenevarne odpadke. |
1.4 Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov |
30. člen |
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov) |
Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v
skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE |
31. člen |
(pogoji obratovanja) |
(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne
službe zagotoviti: |
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 41. člena tega odloka;
|
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje,
vključno z rednim razkuževanjem in pranjem; |
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je
nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov; |
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih
komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
|
– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno
prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov. |
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način,
da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki
bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili: |
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
|
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
|
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in
rastlin, |
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po
predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine,
|
– škodljive vplive na območja, zavarovana v skladu s
predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. |
32. člen |
(register prevzemnih mest) |
(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih
mest z naslednjimi podatki: |
– lokacija prevzemnega mesta za komunalne odpadke,
|
– identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako
posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo komunalni odpadki,
|
– ulica in hišna številka stavbe.
|
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji
podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne
službe: |
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče
uporabnikov, |
– število članov posameznega gospodinjstva v stavbi,
|
– površina poslovnih prostorov za pravne osebe, ki
opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; |
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež
na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku, |
– količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po
posameznem uporabniku. |
33. člen |
(javna obvestila) |
(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih
odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali
zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge
krajevno običajne načine obvestiti o: |
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
|
– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali
zbirnega centra; |
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
|
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
|
– načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih
frakcij; |
– drugih pogojih za prevzem.
|
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih
odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov,
z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno
običajne načine obveščati skladno s predpisi s tega področja. |
34. člen |
(redno obveščanje) |
(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega
obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na
druge načine seznanjati uporabnike, da naj: |
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij
in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali
zbirnih centrih, |
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih
oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
|
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi
snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
|
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo
za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
|
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi
komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju
komunalnih odpadkov v sortirnici, |
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge
ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno
na poseben način, tako kot je predpisano, |
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v
gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v
zbirnih centrih in |
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da
posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali
prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
|
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih
odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne
načine redno obveščati o: |
– prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z drugimi
komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom; |
– izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz komunalnih
odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot
ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v
hišnih kompostnikih; |
– varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih
odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE |
35. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo pravico:
|
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja
storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju
občine po posameznih kategorijah uporabnikov, |
– do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane
komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo
soglasja vseh uporabnikov skupne posode, |
– do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z
evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot
enkrat letno. |
(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti
in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve
uporabnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
|
– prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od
prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi
pravilnika iz 11. člena tega odloka oziroma če število posod ni manjše
od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika, in če
|
– ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecih
komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in
ne popolnoma polnih posodah. |
(3) Izvajalec javne službe ob prevzemu odpadkov na
odjemnem mestu kontrolira ločeno zbrane komunalne odpadke. |
(4) Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika obvestiti
o nepravilnem ločevanju, tako, da na zabojnik ali vrečo na odjemnem
mestu nalepi samolepilno etiketo z napisom NEPRAVILNO ZBRANO in
uporabniku pošlje pisno obvestilo. Na nalepki je navedena telefonska
številka izvajalca javne službe, kjer uporabnik dobi dodatna navodila.
Izvajalec javne službe nepravilno zbranih odpadkov ni dolžan odpeljati
ter jih pusti na mestu samem, da jih uporabnik ustrezno loči.
|
(5) Kolikor povzročitelj odpadkov po obvestilu iz
prejšnjega odstavka ustrezno ne loči zbranih odpadkov, izvajalec javne
službe uporabniku loči odpadke in mu na podlagi cenika zaračuna ločeno
zbiranje odpadkov ter odpadke odpelje. Istočasno poda prijavo
pristojnemu inšpektorju. |
36. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo obveznost:
|
– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki
vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu
najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe; |
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati
skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe; |
– zagotoviti, da so posode ali zabojniki na dan prevzema
nameščeni na prevzemnem mestu; |
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na
prevzemnih mestih zaprti; |
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar
izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto; |
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do
prevzemnega mesta. |
37. člen |
(prepovedi) |
Imetnikom odpadkov je prepovedano:
|
– prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno
zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom; |
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali
komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
|
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot
mešani komunalni odpadek; |
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot
mešani komunalni odpadek; |
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na
zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
|
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj
predvidenega prevzemnega mesta; |
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
|
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene
prepuščanju komunalnih odpadkov; |
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje
odpadkov; |
– pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter
lepiti plakate nanje. |
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
38. člen |
(viri financiranja storitev javne službe) |
Viri financiranja storitev javne službe so:
|
– plačila uporabnikov za storitev javne službe,
|
– sredstva od prodaje ločenih frakcij za predelavo,
|
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali
zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu. |
39. člen |
(viri financiranja javne infrastrukture) |
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
|
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
|
– iz proračuna občine,
|
– iz dotacij, donacij in subvencij,
|
– iz dolgoročnega kreditiranja,
|
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE |
40. člen |
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) |
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje
javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo: |
– zemljišča in objekti zbiralnic;
|
– zemljišča in objekti zbirnih centrov;
|
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih
površinah; |
– zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov.
|
(2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod
enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja
vsakdo. |
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega
člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne
službe. |
41. člen |
(oprema izvajalca javne službe) |
Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe je:
|
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
|
– delovni stroji,
|
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
|
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v
zbiralnicah, |
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
|
– oprema za razvrščanje odpadkov v sortirnici in predhodno
skladiščenje odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanje,
|
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in
zabojnikov. |
VIII. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE |
42. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z
določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe
o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku
osmih dni od nastanka spremembe. |
IX. NADZOR |
43. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja
pristojni občinski inšpekcijski organ. |
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski
inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen
je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. |
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico
kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne
službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo
osebnih podatkov. |
X. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
44. člen |
(javna pooblastila izvajalca javne službe) |
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe
odloča o pravicah uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje
nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne
službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega
postopka. |
XI. PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA |
45. člen |
(tehnični pravilnik) |
(1) Na predlog izvajalca javne službe sprejme občinski
svet tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik), najkasneje v devetih mesecih od
uveljavitve tega odloka. |
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
|
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
|
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
|
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z
merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije
uporabnikov; |
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in
pogoje njihove uporabe; |
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in
zbiralnic; |
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v
zbirnih centrih; |
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest,
zbiralnic in zbirnih centrov; |
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov,
ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno
opravljanje javne službe. |
(3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se
objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
XII. KAZENSKE DOLOČBE |
46. člen |
(prekrški uporabnikov) |
(1) Z globo 1.200 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba,
ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko
družbo, če: |
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi
statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena); |
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje
posode ali zabojnika oziroma ne uporablja tipskih vrečk (tretji odstavek
18. člena); |
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe
do prevzemnega mesta (šesta alineja 36. člena); |
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega
mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 20. člena); |
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da
se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek
20. člena); |
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah,
ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 42. člena).
|
(2) Z globo 800 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost ter pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe šteje za mikro oziroma majhno družbo. |
(4) Z globo 400 se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika. |
(5) Z globo 400 se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje posameznika. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
47. člen |
(vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov) |
Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in
prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri
povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva najpozneje do 30. junija 2011. |
48. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 75/04). |
49. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Št. 00700-0017/2010 |
Slovenske Konjice, dne 24. junija 2010 |
Župan |
Občine Slovenske Konjice
|
Miran Gorinšek l.r. |