Na podlagi 12. in 27. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju:

ZUreP-1) in 29. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Župan občine Pesnica dne 30. marca 2007 sprejel

P R O G R A M    P R I P R A V E

Strategije prostorskega razvoja občine Pesnica

1. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA

ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA

RAZVOJA OBČINE PESNICA

(V NADALJEVANJU: SPR OPE)

1.1. Ocena stanja

? Prostor

Občina Pesnica je bila ustanovljena koncem leta 1994 na podlagi Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij /ZUODNO/ (Ur.l. RS, št. 60/1994 (69/1994 - popr.), 69/1994, 73/1994 Odl.US: U-I-183/94, 73/1995 Odl.US: U-I-304/94-9, 56/1998 (75/1998 - popr.), 67/1998 Odl.US: U-I-285/98, 67/1998 Odl.US: U-I-301/98, 72/1998 Odl.US: U-I-294/98, 72/1998 Odl. US: U-I-354/98, 72/1998 Odl.US: U-I-341/98, 75/1998, 28/2001 Odl.US: U-I-416/98-38, 52/2002, 27/2006, 61/2006). Njen obseg in območja so do današnjega dne ostala nespremenjena. Meri 75,8 km2. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je v občini Pesnica živelo 7.244 prebivalcev, po podatkih Statističnega urada RS na dan 30. 6. 2006 pa 7.482 prebivalcev.

Na severu občina Pesnica meji na občino Šentilj, na vzhodu na občino Lenart, na jugu in jugozahodu na Mestno občino Maribor ter na severozahodu na občino Kungota. Po velikosti sodi med srednje velike slovenske občine.

Leži v gričevnatem svetu zahodnih Slovenskih Goric. Tod je bilo nekoč Panonsko morje, njegove usedline so potoki razrezali v živahne gorice s podolgovatimi, ponekod strmimi a v vrhe običajno zaobljenimi slemeni in kopami, ki jih ločujejo grape. Najvišji vrh občine je Slatenik, s 387 m nadmorske višine.

Gričevnata pokrajina je vplivala na poselitev, oblikovanje območij koncentracije prebivalstva in prevladujočega razpršenega vzorca poselitve, na potek prometne infrastrukture, rabo tal in organizacijo dejavnosti v prostoru. Ozemlje občine prečkata po dolini Cirknice cesta in železniška proga Maribor - Gradec, po dolini Dobrenjskega potoka pa avtocesta. Prevladujoči kmetijski dejavnosti sta vinogradništvo in sadjarstvo, na uravnanih delih so njivske površine in travniki, osojna pobočja pokrivajo gozdovi.

? Upravna členitev

Občina je razdeljena na 30 naselij (Dolnja Počehova, Dragučova, Drankovec, Flekušek, Gačnik, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jelenče, Kušernik, Ložane, Mali Dol, Pernica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Dvor, Polička Vas, Polički Vrh, Počenik, Ročica, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Zgornje Hlapje in Zgornji Jakobski Dol) in 26 katastrskih občin (Dolnja Počehova, Dragučova, Flekušek, Gačnik, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jelenče, Kušernik, Ložane, Pernica, Ranca, Pesniški Dvor, Polička Vas, Polički Vrh, Počenik, Ročica, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Zgornje Hlapje in Zgornji Jakobski Dol).

Naselje Pesnica pri Mariboru je občinsko središče, v katerem je po popisu leta 2002, živelo 814 prebivalcev, kar predstavlja dobrih 11% vsega prebivalstva v občini. Glede na število prebivalstva je drugo največje naselje v občini Gačnik (492 preb.), sledi mu Spodnje Dobrenje (416 preb.). Vsa ostala naselja imajo manj kot 400 prebivalcev.

Nekatera naselja: Dolnja Počehova, Jarenina, Jakob, Pernica in Pesnica pri Mariboru imajo tudi svoje »centre« oziroma strnjeno pozidana območja, zaokrožena v ureditvena območja naselij.

V ostalih naseljih je prisotna le poselitev oz. pozidanost na večjih ali manjših posamičnih stavbnih zemljiščih razpršene gradnje.

V občini so organizirane štiri (4) krajevne skupnosti, in sicer:

Jarenina, Jakobski dol, Pernica in Pesnica pri Mariboru.

? Prebivalstvo

Območje občine je povprečno razmeroma redko poseljeno, poudariti pa je treba, da poseljenost občine po naseljih zelo močno variira. Po popisu leta 2002 je občina Pesnica štela 7.244 prebivalcev, njihova razporeditev po posameznih naseljih pa je prikazana

v spodnji tabeli:

Povprečna gostota poselitve je po popisu 2002 znašala 97 prebivalcev na km2. Koncentracija poseljenosti se v posameznem statističnem naselju zelo razlikuje. Bolj kot je statistično naselje oddaljeno od občinskega središča in mesta Maribor, bolj ima redko poseljenost in pozidavo.

Po podatkih popisa 2002 je imela občina negativni naravni prirast, ki je znašal -16. Zaradi pozitivnega selitvenega prirasta, ki je znašal +75, je bil skupni prirast števila prebivalstva v občini pozitiven. Skupni prirast je ob popisu 2002 znašal 8,14 osebe/1000 prebivalcev, splošna stopnja rodnosti pa je znaša 36,2 živorojena otroka na 1000 prebivalcev.

V zadnjem desetletju v občini beležimo zmerno prebivalstveno rast. Indeks med 100 in 120 beleži 18 naselij, največjo rast, indeks nad 120, pa naselji Pernica in Kušernik.

Število prebivalstva se je povečevalo predvsem na račun priseljevanja, saj je bil naravni prirast negativen (podobni trend gibanja števila prebivalstva je zabeležen za Slovenijo). Ker pa se naravno in selitveno gibanje prebivalstva po posameznih letih spreminjata, kar je odvisno od socialnih, družbenih, političnih in gospodarskih razmer v prostoru.

Občina ima zrel demografski režim. Največ prebivalstva je starega med 35 in 50 let. To prebivalstvo se bo sčasoma staralo in pričakovati je, da se bo število starega prebivalstva hitro povečalo.

Iz navedenega izhaja, da bo v nekaj letih potrebno v občini zagotoviti dovolj dejavnosti za potrebe starejšega prebivalstva.

Za občino je značilna razmeroma nizka izobrazbena struktura.

Po popisu 2002 je imelo 41 % vsega prebivalstva v občini vsaj delno ali v celoti končano osnovno šolo. Sledi delež prebivalcev, ki imajo dokončano nižjo ali srednjo poklicno šolo (31 %), 21 % jih ima dokončano srednjo strokovno ali splošno šolo, le 7 % prebivalstva pa ima dokončano višjo in visoko šolo.

? Gospodinjstva, družine, stanovanja

Po popisu leta 2002 je bilo v občini 2.352 gospodinjstev in 2.143 družin. Povprečna velikost posameznega gospodinjstva je znašala 3,1 člana na gospodinjstvo, kar je nad slovenskim povprečjem.

Razmeroma velika gospodinjstva, ki štejejo več kot 3,5 člana na gospodinjstvo, so značilnost naselij Drankovec (4,0), Spodnje Hlapje (3,5), Zgornje Hlapje in Spodnji Jakobski Dol (3,6) ter Ročica (3,5). Tolikšna velikost gospodinjstev je značilnost predvsem podeželskih območij.

Ob popisu 2002 je bilo v občini 2.143 družin, od tega 26,8 % brez otrok, 40,8 % z enim otrokom, 26,3 % z dvema otrokoma in 6,1 % s tremi in več otroki. Zaskrbljujoča je primerjava deleža družin brez otrok in tistih z dvema otrokoma, glede na trenutni vsesplošni trend pa lahko pričakujemo še slabše razmerje (pričakovati je mogoče povečanje deleža družin brez otrok). Zelo malo pa je še družin s tremi ali več otroki. Tradicionalno velike družine izginjajo, prevladuje moderni tip družine z manjšim številom otrok. To je posledica drugačnega načina življenja, prepoznega odločanja za rojstvo prvega otroka, dolgotrajnega izobraževanja, dajanja prednosti karieri pred družino, idr.

Značilnost občine je razmeroma visok delež samskih gospodinjstev.

Tu gre ali za ostarelo prebivalstvo, kjer živi le še en zakonec, ali za samsko prebivalstvo.

Leta 2002 je bilo v občini 2.617 stanovanj, kar je več kot je bilo registriranih gospodinjstev oziroma družin. Sklepamo lahko, da je določen odstotek stanovanj praznih ali imajo posamezniki oziroma družine v lasti več stanovanj. Stanovanja pa lahko imajo v lasti tudi prebivalci drugih občin ali druge pravne osebe. Lastniških stanovanj je 95% vseh stanovanj v občini.

Primerjava števila stanovanj s številom stavb kaže, da je za občino prevladujoča individualna stanovanjska gradnja, saj povprečje stanovanj na stavbo znaša 1,2.

? Zaposlitvena struktura

Ob popisu leta 2002 je bilo v občini 3.579 delovno aktivnega in 3.665 delovno neaktivnega prebivalstva. Vzdrževanega prebivalstva je bilo 35 % vsega prebivalstva občine. Delež vzdrževanih presega slovensko povprečje.

Brezposelnost v občini je precej visoka, in sicer je po popisu leta 2002 znašala 25,2 %, kar je precej višje od slovenskega povprečja (13,8 %). Vzroki za brezposelnost so različni, od prevladujoče nizke izobrazbene ravni lokalnega prebivalstva do zmanjševanja delovnih mest v največjih zaposlitvenih središčih, predvsem Mariboru.

V občini je bilo ob popisu 2002 zaposlenih 2.678 oseb. To je 74,8 % vsega aktivnega prebivalstva oziroma 37 % vsega prebivalstva občine (primerljivo slovensko povprečje je znašalo 86,2 % vsega aktivnega prebivalstva oz. 41,6 % vsega prebivalstva Slovenije).

Glavna smer delovne migracije poteka med občino Pesnica in Mestno občino Maribor. Večina zaposlenega prebivalstva je torej vezana na gospodarsko dogajanje v sosednji mestni občini Maribor, kamor dnevno migrira na delo skoraj 1.300 prebivalcev.

Približno toliko je zaposlenih v domicilni in ostalih sosednjih občinah.

Večina od slednjih je zaposlenih v občini Pesnica, kjer se prebivalstvo zaposluje v podjetjih, sledijo zaposleni pri zasebnikih in tisti, ki so samozaposleni. Delež prebivalstva, ki se zaposluje v drugih občinah v Sloveniji, je minimalen. Vse več pa je tudi prebivalcev, ki najdejo redno ali priložnostno zaposlitev tudi v sosednji Avstriji.

? Splošni trendi družbenega, gospodarskega in prostorskega razvoja

Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi v urejanju prostora in pri pripravi novih prostorskih aktov občine, vplivajo poleg prej omenjenih še drugi, splošnejši trendi družbenega, gospodarskega in prostorskega razvoja, in sicer:

- globalizacija

Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih in kontinentalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki ga zlasti določa vse večja dinamika splošnega družbenega, tehnološkega, infrastrukturnega in ostalih vidikov razvoja. Družbeni, gospodarski in prostorski razvoj v Sloveniji je v zadnjem desetletju intenzivneje vpet v globalne in evropske procese, ki spričo usmeritve k povezovanju in koncentraciji gospodarskih moči ter poudarjanju načela (globalne) tržne konkurence sprožajo številne razvojne pobude, obenem pa povzročajo tudi obsežne degradacijske spremembe na več področjih. Te spremembe so praviloma v prid razvojno aktivnim državam in regijam, drugim, zgolj pasivno sledečim trendom, pa prej v škodo.

- mobilnost

Čas vse bolj kroji potek družbenega in posameznikovega življenja, enako tudi zahteve po večji mobilnosti. Razdalja med dvema krajema še nikoli ni bila tako relativna kot danes, ko oddaljenost merimo bolj v časovnih kot daljinskih merah. Posledica večje mobilnosti je razseljevanje prebivalstva v okolico urbanih središč in na prostor manj vezan način življenja.

Naselja ob zmogljivejših prometnicah zaradi navedenega pridobivajo na pomenu in se hitreje razvijajo.

- terciarizacija

Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od predelovalnih k storitvenim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi gospodarskih dejavnosti, zaposlovanju, načinu preživljanja prostega časa, potencialih in razvoju podeželja itd.

- zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Spreminjanje splošnih družbenih načel, vrednot in ciljev (konkurenčnost, profit kot glavni motiv gospodarstva, prosta trgovina, erozija socialne države...) vpliva med ostalim tudi na spremembo posameznikovih življenjskih ciljev in vsakodnevnega načina življenja. S tem je povezana vse večja splošna socialna negotovost, zmanjševanje števila rojstev in posledično staranje prebivalstva. Nekdaj običajne družine s štirimi člani in več so danes redkejše. Povečalo se je število dvočlanskih gospodinjstev in število samskih. Zmanjševanje števila članov gospodinjstev vzpostavlja potrebo po manjših stanovanjih, povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po večjem številu stanovanj.

- onesnaževanje in varstvo okolja

Produkcijska usmerjenost družbe botruje spremembam okolja na lokalni in vseh nadrejenih ravneh. Okoljske nevšečnosti in grožnje so postale pomembna determinanta tudi za področje urejanja prostora. Poselitev se zaradi vse boljših infrastrukturnih možnosti širi čez celoten prostor (razpršena gradnja), pri čemer pogosto prihaja do konfliktov z varstvenimi in zavarovanimi območji (voda, narava...).

- regionalizacija in regionalni razvoj

Za Slovenijo so značilne in vse bolj pereče razlike v regionalnem razvoju, obenem pa zaostajanje pri formiranju pokrajinsko-upravnega sistema. Z vse večjo drobitvijo prostora oz. sedanjih občin na prostorsko in prebivalstveno manjše enote se možnosti združevanja gospodarskih potencialov manjšajo, prav tako pa tudi možnosti vpliva z nacionalne ravni na razvojne cilje malih občin. Oblikovanje skupne (medobčinske) družbeno razvojne in prostorske politike, strategije, ciljev in programov lahko vključenim občinam omogoči izvedbo večjih in bolj zahtevnih projektov, kot so npr. logistični center, proizvodne cone, infrastrukturne gradnje itd., obenem pa zagotovi možnost eksternih prihrankov kakor tudi pospešitev razvoja gospodarskih in upravnih dejavnosti v celotni regiji.

- unifikacija in izgubljanje lokalnih ter regionalnih posebnosti

V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev.

Spričo koncentracije družbenih potencialov v večjih urbanih središčih zaledje izgublja družbeno iniciativo in ne razvija svojih potencialov in posebnosti, ki zato stagnirajo ali upadajo.

- disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti

Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje. Celoten prostor postaja v gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen.

Meja med mestom in okolico je vedno manj prepoznavna, kar velja tudi za socialne razmere in način življenja ljudi.

1.2. Razlogi za pripravo SPR OPe

Gre za pripravo novega občinskega strateškega prostorskega akta, ki ga opredeljuje ZUreP-1 in ga mora občina zagotoviti najkasneje do 20. 7. 2007.

Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb občine Pesnica po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje občine Pesnica.

1.3. Pravna podlaga za pripravo SPR OPe

Neposredno pravno podlago za pripravo SPR OPe predstavljata 12. in 171. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd.

2. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA SPR OPE

2.1. Predmet SPR OPe

SPR OPe bo obsegala naslednje vsebinske sklope:

A. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

- stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,

- načela vzdržnega prostorskega razvoja,

- državni prostorski akti,

- razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter

- varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine okolja.

B. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru:

- razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij),

- razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih, družbenih ter ostalih dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru),

- določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v prostorskem razvoju občine.

C. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:

- zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter urejanjem javnih površin),

- zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena),

- zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij);

- usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov;

D. Urbanistične zasnove:

- urbanistična zasnova za naselje Pesnica pri Mariboru, ki je tudi občinsko in upravno središče,

- V odvisnosti od ugotovitev v strokovnih podlagah pa bodo po potrebi pripravljene urbanistične zasnove tudi za druga na selja Jarenina, Pernica, Jakob.

Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:

- ureditveno območje urbanistične zasnove;

- zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;

- območja prenove naselja in koncept prenove;

- območja za širitev naselja in koncept širitve;

- zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih ni mogoče oblikovati poljubno oz. neodvisno;

- zasnovo infrastrukturnih sistemov;

- zasnovo ureditve zelenih in športno – rekreativnih površin v naselju;

- zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;

- usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;

- usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;

- členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote,

- druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;

- usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;

- okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi načrti;

- kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov.

E. Krajinske zasnove:

Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in dopolnitve SPR OPe.

F. Ukrepi za izvajanje:

- uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,

- programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in prostorskih ureditev,

- prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1,

- opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,

- stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na področju urejanja prostora).

2.2. Programska izhodišča

Na opredelitev programov oz. vsebine SPR OPe neposredno vplivajo:

- »državna« programska oz. vsebinska izhodišča, opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Ur. list RS, štev. 76/04);

- »lastna« programska oz. vsebinska izhodišča, ki jih opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po prostoru v OPe.

ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPR OPe pomembna tista programska oz. vsebinska izhodišča iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na občino Pesnica oz. na občinsko središče.

Ker Pesnica eksplicitno v SPRS ni izpostavljena, je treba slediti splošno določenim usmeritvam prostorskega razvoja v državi, predvsem pa naslednjim:

- temeljnim načelom oz. izhodiščem, t.j. trajnostnemu razvoju, kar pomeni, da je treba upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja;

- za naselje, ki ima funkcijo občinskega središča, velja, da mora samostojno ali v sodelovanju z drugimi pomembnejšimi lokalnimi središči zagotavljati zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja;

- urbani razvoj se vzpodbuja v tistih središčih, ki so na prometnih vozliščih in križiščih različnih prometnih smeri ter na obmejnih območjih;

- za izkoriščanje primerjalnih prednosti podeželja se vzpodbuja diverzifikacijo tistih gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine. V urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije;

- občina Pesnica je neposredno tangirana z odločitvami države o omrežju daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena v V. koridorju - povezava od Kopra prek Ljubljane in Maribora do Lendave in naprej proti Budimpešti, z odcepom od Gradca do Maribora, Ptuja in naprej proti Zagrebu. Tangirana

je tudi z odločitvami v omrežju daljinskih železniških povezav nacionalnega pomena, in sicer z daljinsko železniško povezavo mednarodnega pomena v smeri od Sežane do Ljubljane in Maribora naprej proti Gradcu oz. Dunaju; to omrežje se rekonstruira in dogradi (II. tir Maribor – Šentilj);

- celotno območje Slovenskih goric sodi med območja, ki so izrazito vododeficitarna. Vododeficitarnost je omejitev za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo veliko količino vode.

Morebitno umeščanje takih dejavnosti v vododeficitarna območja je treba predhodno vsestransko proučiti iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov;

- drugim usmeritvam za razvoj celotnih sistemov oz. delov sistemov poselitve, gospodarske javne infrastrukture in krajine.

SPR OPe pa ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne vsebinske probleme in dileme.

Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPR OPe načrtovati razvoj v prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč:

- zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih, socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov v skladu z načeli trajnostnega razvoja;

- ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih interesov;

- načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje prostora v naseljih;

- usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na kvalitetnih osnovah in argumentih;

- zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj dejavnosti in sistemov v prostoru;

- usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij varovanja naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč;

- prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;

- povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;

- sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne korist in ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja odločitev.

S pripravo SPR OPe je treba slediti predvsem naslednjim osnovnim programskim oz. vsebinskim izhodiščem:

1. Na področju poselitve: Usmerjanje poselitve v naselja, ohranjanje in kvalitetna nadgradnja razpršene poselitve, omejevanje in obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij;

Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve poselitve – naselja (vključno z največjo aglomeracijo občinskim središčem) ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru.

Glavnino poselitve usmerjamo v naselja. Večina funkcij naselij je koncentriranih v občinskem središču Pesnica pri Mariboru, ki s funkcijami različnih ravni pokriva občinske potrebe ter delno tudi potrebe nekaterih sosednjih občin.

V ostalih naseljih se poleg bivanja razvijajo predvsem oskrbne in storitvene ter deloma proizvodne dejavnosti. Za pokrivanje potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev in razširitev naselij.

V prostoru se naprej razvijajo tudi že opredeljene cone za poslovne dejavnosti (v Dobrenjski dolini, ob Gačniškem potoku).

V odprtem prostoru občine se razen poslovnih con odvijajo zaokrožitve, zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč za gradnjo.

Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine, zlasti pa v naseljih, mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine naselij ter omejitve, ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora.

2. Na področju infrastrukture: Dopolnjevanje, prilagajanje in zaokroževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij vseh vrst s ciljem racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in varovanja okolja.

3. Na področju krajine: Ohranitev kvalitetnih naravnih potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni razvoj.

V odprtem prostoru občine predvidevamo formiranje novih poslovnih con, ki predstavljajo večje posege in ureditve. Aktivnosti bodo usmerjene v širitve in zaokrožitve ter kvalitetne nadgradnje že opredeljenih območij za posamezne dejavnosti v prostoru.

Druge nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo v primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.

Z urbanističnimi zasnovami je treba opredeliti rešitve, ki sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem:

- zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v naseljih ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora in varstva dobrin splošnega pomena;

- prostor v naseljih je treba načrtovati v smislu ponudbe oz. je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv, zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;

- razvoj in urejanje naselij mora zagotavljati pogoje za kvalitetno bivanje v njih;

- racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska razporeditev dejavnosti v naseljih;

- izgrajevanje naselij navznoter ter programska, vsebinska in oblikovna prenova degradiranih predelov naselij;

- opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;

- revitalizacija jeder naselij s povečevanjem privlačnosti za obiskovalce;

- rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin.

2.3. Obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje

Na podlagi odločbe pristojnega Ministrstva za okolje in prostor štev. 35409-6/2005-JL z dne 29. 8. 2005, je v postopku priprave SPR OPe treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom o varstvu okolja ter presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na podlagi zakona o ohranjanju narave.

3. OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE SPR OPE

Ureditveno območje SPR OPe je celotno območje občine Pesnica in zajema površino 75,8 km2.

Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Pesnica pri Mariboru obsega območje obstoječega naselja Pesnica pri Mariboru, območje za zadovoljevanje potreb po zelenih in odprtih površinah v njegovi okolici ter območja širitve naselja.

Ureditveno območje bo natančno določeno v SPR OPe na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

Ureditvena območja morebitnih urbanističnih zasnov za druga naselja bodo določena v SPR OPe na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

4. NOSILCI UREJANJA PROSTORA, KI DAJEJO

SMERNICE IN MNENJA, TER DRUGI UDELEŽENCI, KI

BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI SPR OPE

4.1. Pripravljavec SPR OPe, njegove naloge ter naloge drugih organov OPe

Pripravljavec SPR OPe je občinska uprava občine Pesnica.

Občinska uprava je odgovorna za pripravo SPR OPe, za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za izvajanje tega programa priprave, za pravočasno predložitev predloga SPR OPe v postopek verifikacije in sprejemanja ter za vse druge aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPR OPe pripravljena kvalitetno, pravno korektno, pravočasno in racionalno.

Občinska uprava je zadolžena predvsem, da:

- pridobi ustrezne podatke, analize in strokovne podlage za pripravo SPR OPe ter pri tem upošteva pravila, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja v občini Pesnica;

- zagotovi pripravo SPR OPe z izbiro prostorskega načrtovalca skladno s predpisi, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja v občini Pesnica;

- poskrbi za uskladitev SPR OPe v vseh fazah njene priprave in sprejemanja;

- pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so določeni s tem programom priprave;

- zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave in sprejemanja SPR OPe;

- organizira prostorske konference;

- organizira in vodi javno razgrnitev ter javne obravnave;

- pripravlja gradiva za seje občinskega sveta in za nosilce urejanja prostora ter za druge aktivnosti v postopku sprejemanja akta;

- skrbi za dokumentiranje vseh dogodkov v zvezi s pripravo SPR OPe ter vodi spis postopka;

- skrbi za transparentnost postopka in vsebinskih odločitev v zvezi s SPR OPe;

- omogoča sodelovanje javnosti v postopku.

Drugi organi občine Pesnica, ki so vključeni v postopek:

1. župan občine Pesnica,

2. krajevne skupnosti v občini Pesnica,

3. Komisije in odbori občinskega sveta občine Pesnica in

4. Projektni svet.

Župan Občine Pesnica vodi projektni svet in skupaj z njim sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPR OPe. Župan občine Pesnica vodi tudi prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa priprave in SPR OPe, v kolikor za to ne pooblasti druge osebe.

Krajevne skupnosti ter komisije in odbori občinskega sveta sodelujejo pri pripravi SPR OPe s pobudami in predlogi.

Projektni svet spremlja in strokovno usmerja pripravo SPR OPe.

4.2. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo pri pripravi SPR OPe in so določeni s tem programom priprave.

Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski razvoj in za pripravo SPR OPe, in sicer iz vidika ekonomskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.

Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave SPR OPe s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora.

Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo predloga SPR OPe in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPR OPe v roku 30 dni od prejema vloge.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic. Za pripravo predloga SPR OPe se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje iz pristojnosti nosilca urejanja prostora.

V primeru da nosilec urejanja prostora v roku 30 dni ne poda mnenja, se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni predlog SPR OPe nima pripomb oz. da se z dopolnjenim predlogom SPR OPe strinja.

V postopku priprave SPR OPe sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:

- Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za področje poselitve (za razvoj in usmerjanje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo);

- Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine (za razvoj dejavnosti in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne);

- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine;

- Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje oz. Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda, za področje varstva okolja, za področje ohranjanja narave (za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot), za področje upravljanja z vodami, za področje ravnanja z odpadki;

- Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor poda izhodišča za varstvo ter ohranjanje naravnih vrednot;

- Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje poda izhodišča za področje zaščite in reševanja ter varstva pred drugimi nesrečami;

- Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve poda izhodišča za področje obrambe (za prostorski razvoj ter režime urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe);

- Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste oz. Direkcija RS za ceste ter DARS d.d. podajo izhodišča za področje razvoja državnega cestnega prometa;

- Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča za področje razvoja državnega železniškega prometa;

- Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča za področje razvoja državnega letalskega prometa;

- Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za področje energetike (za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture);

- Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za področje rudarstva (zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin);

- Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov;

- Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča za prostorsko relevantne vse bine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoj gospodarskih con;

- Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma;

- Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje telekomunikacij in informacijski razvoj;

- Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja;

- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo poda izhodišča za področje kmetijstva, zlasti opredeli območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;

- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva, zlasti poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;

- Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor poda izhodišča iz svoje pristojnosti za področje gozdarstva;

- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje dela, družine in socialnih zadev;

- Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje zdravstvenega varstva;

- Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo ter Direktorat za srednje in višje šolstvo podata izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje osnovnega, srednjega in višjega šolstva;

- Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje športa;

- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za znanost in visoko šolstvo poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje visokega šolstva;

- Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje javne uprave.

- nosilci javnih pooblastil v občini Pesnica, ki podajo izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine vsak za področje iz svoje pristojnosti:

- Mariborski vodovod JP d.d.;

- Nigrad d.d. Javno komunalno podjetje;

- Mariborska plinarna d.d. Maribor;

- Snaga d.o.o.;

- Elektro Maribor, JP za distribucijo električne energije.

V primeru, da se v postopku priprave SPR OPe ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec SPR OPe k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.

4.3. Drugi udeleženci

V postopku priprave SPR OPe sodelujejo naslednji drugi udeleženci:

- krajevne skupnosti Jakobski dol, Jarenina, Pernica in Pesnica pri Mariboru,

- sosednje občine Šentilj, Kungota, Lenart in Mestna občina Maribor,

- društva in organizacije v občini.

Krajevne skupnosti sodelujejo pri pripravi SPR OPe s pobudami za načrtovanje, v javnih razgrnitvah in javnih obravnavah ter pri usklajevanju prostorskih rešitev za območje lokalne skupnosti.

Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPR OPe, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev medobčinskega značaja.

Društva in organizacije sodelujejo na prostorskih konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah.

5. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG ZA PRIPRAVO SPR OPe

Pri izdelavi SPR OPe je treba v možnem obsegu upoštevati že izdelane strokovne podlage. Seznam izdelanih strokovnih podlag hrani Občinska uprava.

Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, v kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja prostorskega razvoja, za katerega si Občina Pesnica prizadeva v naslednjih letih.

Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPR OPe zagotovijo naslednje strokovne podlage:

5.1. Obvezne strokovne podlage pripravljavca

V postopku priprave SPR OPe zagotovi pripravljavec naslednje obvezne strokovne podlage:

- analiza stanja in teženj v prostoru;

- analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru;

- študija ranljivosti prostora.

5.2. Druge strokovne podlage pripravljavca

Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednje strokovne podlage:

- poselitev v občini Pesnica, vključno z analizo razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih, v kolikor v okviru analize stanja in teženj ne bo mogoče pripraviti dovolj podrobnih analiz;

- po potrebi podrobnejše strokovne podlage za naselja, za katera bo kot sestavni del SPR OPe pripravljena urbanistična zasnova.

5.3. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage za področje oz. dejavnost iz svoje pristojnosti, so:

- nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine;

- nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;

- nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami;

- nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;

- nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva.

V strokovnih podlagah opredelijo:

- podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, za katero so pristojni;

- predloge morebitnih razvojnih potreb oz. predloge prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;

- druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora.

V postopku priprave SPR OPe lahko pripravljavec zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v gornje sezname niso zajete,

v kolikor se v postopku to izkaže za potrebno oz. če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine.

V kolikor bodo nadaljnja proučevanja prostora pokazala, da vse zastavljene strokovne podlage za kvalitetno reševanje prostorskih problemov in korektno sprejemanje prostorskih odločitev niso potrebne, se le-te opustijo.

Odločitev o izdelavi dodatnih strokovnih podlag ali o njihovi opustitvi sprejme župan.

6. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV

Na osnovi obveznih strokovnih podlag bodo po potrebi pripravljene variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru.

Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oz. za del urbanistične zasnove, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev naselja.

Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih načrtovalcev.

Variantno rešitev izbere projektni svet.

7. PRIDOBITEV GEODETSKIH PODLAG

Potrebne geodetske podlage za pripravo SPR OPe zagotovi oz. pridobi pripravljavec.

SPR OPe se grafično prikaže na državni topografski karti v merilu 1 : 50.000 oz. na drugi primerljivi geodetski podlagi.

Poleg tega se zagotovijo oz. uporabijo še ustrezno ažurni oz. novelirani:

- temeljni topografski načrt v merilih 1 : 5.000 in 1:10.000,

DTK 1 : 25.000 in DTK 1 : 50.000 oz. njim primerljive sodobnejše inačice geodetskih podlag;

- digitalni katastrski načrt;

- digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;

- kataster stavb,

- register prostorskih enot,

- zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

- digitalni model višin 12,5 x 12,5.

- po potrebi druge razpoložljive geodetske podlage.

Kartografska gradiva SPR OPe se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih informacijskih sistemov.

8. ROK ZA PRIPRAVO SPR OPE OZ. NJENIH POSAMEZNIH FAZ

Za pripravo SPR OPe so opredeljeni naslednji okvirni roki:

Vzporedno z gornjim postopkom se od dopolnitve predloga SPR OPe na podlagi priporočil druge prostorske konference naprej izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja ter presoje sprejemljivosti plana zaradi vplivov na naravo v skladu z zakonom o ohranjanju narave.

9. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM SPR OPE

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPR OPe ter drugih aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna občine Pesnica za leta 2006, 2007 in 2008.

Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPR OPe oz. njenih posameznih faz, navedenih v predhodni točki.

10. DRUGA DOLOČILA

Občina Pesnica bo objavila sklep o javni razgrnitvi in vabilo na prostorski konferenci v Medobčinskem uradnem vestniku, na krajevno običajen način in v dnevniku Večer.

11. ZAČETEK VELJAVNOSTI

Program priprave SPR OPe se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 35303-3/2005-VF

Datum: 30. marec 2007

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.