|
Na podlagi 21. člena
statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95) in 25., 39. ter
40. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 11. člena navodila o vsebini posebnih
strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list
SRS, št. 14/85) je občinski svet na seji dne 9. 11. 1995 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje planske celote R7 del KS Ribnica v Občini
Ribnica |
|
|
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za
območje planske celote R7 v občini Ribnica, ki jih je izdelal POPULUS
Podjetje za prostorski inženiring, d.d., iz Ljubljane, v decembru 1994,
pod št. projekta 09/94 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne
razgrnitve. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s
prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje
1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje
1986–1990. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Meje ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne
iz grafičnih prilog preglednega topografskega in katastrskega načrta v M
1:5000. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Predmet obdelave so naslednja ureditvena območja: |
|
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Oznaka
Naziv Površina Namembnost Prostorsko |
|
|
ureditvenega
območja v ha izvedbeni |
|
|
območja akt |
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
R7/C1
Ribnica 7,02 centralne dejavnosti PUP |
|
|
R7/C2
Ribnica 3,06 centralne dejavnosti PUP do sprejetja
ZN |
|
|
R7/C3
Ribnica 3,50 centralne dejavnosti in |
|
|
stanovanja PUP |
|
|
R7/C4
Ribnica 0,19 centralne dejavnosti PUP |
|
|
R7/C5
Ribnica 2,52 centralne dejavnosti PUP |
|
|
R7/C6 (del)
Ribnica 3,55 centralne dejavnosti PUP do sprejetja
UN |
|
|
R7/C6 (del)
Ribnica 2,79 centralne dejavnostiP UP do sprejetja
ZN |
|
|
R7/C7
Ribnica 0,58 centralne dejavnosti PUP |
|
|
R7/I1
Ribnica 38,01 industrija PUP do sprejetja
ZN |
|
|
R7/I2
Ribnica 36,53 industrija PUP |
|
|
R7/I3
Ribnica 4,31 industrija PUP |
|
|
R7/K1
Ribnica 8,49 kmetijstvo PUP |
|
|
R7/O1
Ribnica 2,00 obrt in stanovanja PUP |
|
|
R7/O2
Ribnica 8,06 obrt PUP |
|
|
R7/O3
Ribnica 4,24 obrt ZN |
|
|
R7/O4
Ribnica 9,68 obrt PUP do sprejetja
ZN |
|
|
R7/O5
Ribnica 9,87 obrt PUP |
|
|
R7/P1
Ribnica 2,40 prometna PUP |
|
|
R7/R1
Ribnica 5,33 rekreacija PUP |
|
|
R7/S1
Gornje Lepovče 8,81 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S2
Mlake 6,88 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S3
Ribnica 3,36 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S4
Ribnica 7,94 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S5
Ribnica 4,35 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S6
Ribnica 6,88 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S7
Ribnica 3,63 stanovanjska ZN |
|
|
R7/S8
Ribnica 13,20 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S9
Ribnica 4,04 stanovanjska PUP do sprejetja
ZN |
|
|
R7/S10
Ribnica 3,13 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S11
Ribnica 45,56 stanovanjska ZN |
|
|
R7/S12
Ribnica 5,49 stanovanjsko poslovna PUP do sprejetja
ZN |
|
|
R7/S13
Ribnica 2,33 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S14
Ribnica 1,08 stanovanjska PUP |
|
|
R7/S15
Ribnica 3,14 stanovanjska PUP |
|
|
R7/V1
Ribnica 2,44 voda in površine ob vodi PUP do sprejetja
UN |
|
|
R7/Z1
Ribnica 6,61 zelene površine PUP do sprejetja
UN |
|
|
R7/Z2
Ribnica 1,76 zelene površine PUP |
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
5. člen |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi
usmeritvami določajo: |
|
|
|
I. Uvodne določbe |
|
|
|
II. Splošne določbe |
|
|
|
III. Funkcijo območja |
|
|
|
IV. Splošna merila in pogoji za urbanistično urejanje |
|
|
|
V. Merila in pogoje za oblikovanje pri posegih v prostor |
|
|
|
VI. Merila in pogoji za urejanje prometa in sistema zvez |
|
|
|
VII. Merila in pogoje za kumunalno in energetsko
opremljanje |
|
|
|
VIII. Merila in pogoje za druge posege, ki trajno
spremenijo porstor |
|
|
|
IX. Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne
dediščine in drugih dobrin splošnega pomena |
|
|
|
X. Varovanje kvalitete življenjskega okolja |
|
|
|
XI. Merila in pogoji za potrebe obrambe države |
|
|
|
XII. Prehodne in končne določbe. |
|
|
|
II. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje: |
|
|
|
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA |
|
|
|
Analiza obstoječega stanja M 1: 5000 |
|
|
|
Katalog obstoječih tipov pozidave |
|
|
|
PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI |
|
|
|
1.Tekstualni del: |
|
|
|
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih |
|
|
|
– priložena soglasja pristojnih organov in organizacij |
|
|
|
– katalog prostorskih ureditvenih pogojev z
obrazložitvijo. |
|
|
|
2. Grafični del: |
|
|
|
– prikaz načinov urejanja v merilu 1:5000 |
|
|
|
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških
enot) za posege v prostor na preglednem topografskem načrtu v merilu
1:5000 |
|
|
|
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških
enot) za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu
1:5000 |
|
|
|
– prikaz razmejitev morfoloških enot za posege v prostor
na območju naselij v merilu 1:1000. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Katalog PUP in grafične priloge so sestavni del tega
odloka. |
|
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Na obravnavanem območju Občine Ribnica se pojavljajo
različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi
v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora bomo varovali
obstoječe zelene površine v kmetijski rabi in gozd. V že sedaj
intenzivno pozidanih območjih so možne le dopolnilne gradnje. Za
zadovoljevanje potreb po novogradnjah bomo usmerjali pretežni del na
nepozidana stavbna zemljišča. Posegi v ta prostor so podrejeni planskim
usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega
prebivalstva. |
|
|
|
Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi
ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot: |
|
|
|
– UREDITVENA OBMOČJA NAMENJENA POZIDAVI: |
|
|
|
Kategorizacija morfoloških enot je bila narejena po
naslednjem nomenklaturnem ključu: |
|
|
|
1. Stanovanjska območja - pozidava z večstanovanjskimi
hišami (bloki) |
|
|
|
2. Stanovanjska območja - pozidava z enodružinskimi
individualnimi hišami |
|
|
|
3. Območje centralnih dejavnosti - šolstvo, zdravstvo,
otroško varstvo |
|
|
|
4. Območje s poslovno namembnostjo |
|
|
|
5. Območje proizvodne dejavnosti |
|
|
|
6. Območje namenjeno drobnemu gospodarstvu |
|
|
|
7. Območje komunalnih dejavnosti |
|
|
|
8. Javne površine - parki, športna igrišča itd. |
|
|
|
9. Pretežno kmetijske površine |
|
|
|
10. Pretežno gozdne površine |
|
|
|
11. Ostalo |
|
|
|
Glede na tip, ločimo naslednje morfološke enote: |
|
|
|
A) zazidava s prostostoječimi objekti |
|
|
|
B) strnjena zazidava |
|
|
|
C) razpršena gradnja |
|
|
|
E) zazidava z enoetažnimi ali večetažnimi stavbami, v
katerih se vrši proizvodnja |
|
|
|
F) zazidava s tehnološkimi objekti in napravami za
procesno proizvodnjo |
|
|
|
G) odprte površine ali površine delno pokrite s pomožnimi
ali začasnimi objekti (deponije, skladišča na prostem, pokopališče itd.) |
|
|
|
– Ureditvena območja namenjena kmetijstvu: K |
|
|
|
– Ureditvena območja vodotokov: V |
|
|
|
IV. SPLOŠNA MERILA IN
POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v
prostor, za katere je predviden upravni postopek: |
|
|
|
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor
pridobiti lokacijsko dovoljenje |
|
|
|
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko
dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem
občinskem upravnem organu. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja
obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji
za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno. |
|
|
|
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN potrebno
dobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj
objektov in naprav, je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko
dokumentacijo. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
V območju kmetijskih površin so dovoljeni: |
|
|
|
– kmetijski prostorski ureditveni posegi |
|
|
|
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno
kmetijski dejavnosti |
|
|
|
– ureditev športno-rekreacijskih in poljskih poti |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
V območju gozdnih površin so dovoljeni: |
|
|
|
– gozdnogospodarski ureditveni posegi |
|
|
|
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno
gozdnogospodarski dejavnosti |
|
|
|
– gradnja in ureditev gozdnih cest in
športno-rekreacijskih poti. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, ki so grafično
prikazani, so dovoljeni naslednji posegi: |
|
|
|
– novogradnja stanovanjskih objektov (v stanovanjskih
objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti kot npr.:
pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd.) |
|
|
|
– novogradnja stanovanjskih objektov s poslovno
dejavnostjo v pritličju (servisna, storitvena dejavnost, proizvodna
dejavnost, ki je ekološko neoporečna in ne povzroča prekomerne emisije
hrupa) |
|
|
|
– novogradnja delavnic za ekološko neoporečne dejavnosti |
|
|
|
– novogradnja objektov za poslovno dejavnost (servisna,
storitvena dejavnost, turizem) |
|
|
|
– novogradnja objektov za proizvodno dejavnost |
|
|
|
– novogradnja objektov namenjenih drobnemu gospodarstvu |
|
|
|
– novogradnja objektov za centralne dejavnosti (šole,
vrtci, zdravstveni domovi...) |
|
|
|
– spreminjanje namembnosti objektov |
|
|
|
– dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije |
|
|
|
– postavitev pomožnih in začasnih objektov |
|
|
|
– odstranitev obstoječih objektov. |
|
|
|
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso
dopustne. |
|
|
|
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako
morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so
dovoljeni. Za te posege soglasje sosedov ni potrebno. Za posege, ki v
katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te
morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela,
adaptacije in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh objektih. |
|
|
|
Upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko pred
izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva
podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno: |
|
|
|
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že
povzroča z obstoječo dejavnostjo |
|
|
|
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v
območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje (npr.: za vse
naknadno predvidene posege v prostor, ki so zaradi utemeljenih razlogov
v neskladju s prostorsko ureditvenimi pogoji, predpisanimi v tem odloku) |
|
|
|
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede
razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi
s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora, |
|
|
|
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. |
|
|
|
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot
lokacijska presoja za izdelavo lokacijske dokumentacije. V vseh zgoraj
navedenih primerih je potrebno pridobiti soglasje lastnikov sosednjih
parcel. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom se
dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in
infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim
družbenim planom oziroma v občinskih programih, programu krajevne
skupnosti in sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih
investitorjev. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
V ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo s
prostorskimi ureditvenimi pogoji, novogradnje niso dovoljene. Dovoljeni
so le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami
srednjeročnega družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in
tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega
izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka. |
|
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA
OBLIKOVANJE PRI POSEGIH V PROSTOR |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav
določajo: |
|
|
|
1. velikost funkcionalnega zemljišča |
|
|
|
2. lego objektov |
|
|
|
3. dovozi in dostopi |
|
|
|
4. oblikovanje objektov |
|
|
|
5. dozidave in nadzidave |
|
|
|
6. spreminjanje namembnosti objektov |
|
|
|
7. pomožni in začasni objekti |
|
|
|
8. vzdrževalna dela |
|
|
|
9. urejanje okolice |
|
|
|
10. urejanje kmetijskih zemljišč |
|
|
|
11. urejanje gozdnih površin |
|
|
|
12. vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
1. Velikost
funkcionalnega zemljišča |
|
|
|
Funkcionalno zemljišče je del gradbene parcele, na kateri
stoji oziroma je predviden objekt ali naprava, in ki je potrebno za
njeno normalno rabo. |
|
|
|
Funkcionalno zemljišče mora imeti obliko in velikost
prilagojeno potrebam objekta in njegove dejavnosti, z upoštevanjem
naravnih možnosti. |
|
|
|
Funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave
določi za urejanje prostora pristojni upravni organ na zahtevo lastnika
oziroma uporabnika, na podlagi lokacijske dokumentacije. |
|
|
|
Za stanovanjske objekte naj velikost posamičnega
funkcionalnega zemljišča ne odstopa od velikosti okoliških funkcionalnih
zemljišč. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj ta površina ne
presega 800m2. |
|
|
|
Za kmetijske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča
določi ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in
možnosti širjenja kmetijske proizvodnje, manipulativnega prostora in
prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. |
|
|
|
Za objete, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih
dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določa na osnovi
dejavnosti v objektu ter ob smiselnem upoštevanju tistih meril, ki
veljajo tudi za določitev funkcionalnega zemljišča za kmetijske objekte. |
|
|
|
Za vse objekte velja, da, kolikor je dejansko funkcionalno
zemljišče manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi
zgoraj navedenih meril, se upošteva dejanska površina parcele. |
|
|
|
Na vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano
funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
2. Lega objektov |
|
|
|
Novozgrajeni objekti se morajo obstoječim objektom v
morfološki enoti prilagoditi z gradbeno linijo. V območjih, kjer sistem
pozidave ni enoten in gradbena linija ni izrazita, morajo biti odmiki od
javnih cest usklajeni z zakonom o javnih cestah, oziroma prilagojeni
zahtevam upravljalca cest. Novozgrajeni objekti, nadomestne gradnje,
dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti morajo biti
postavljeni tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje, da ne ovirajo
rabe zemljišča in ne zmanjšujejo osončenja sosednjih objektov. Minimalni
odmik od parcelne meje je 4m. Za odmik, ki je manjši od 4m, si mora
investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Za odmik, ki je
manjši od 4m v območju strnjene pozidave, soglasje lastnika sosednje
parcele ni potrebno. |
|
|
|
Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo
zazidavo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče okoliških hiš. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
3. Dovozi, dostopi in
parkiranje |
|
|
|
Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene
in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz preko zasebnih
zemljišč se dovoli le pod pogojem vknjiženja služnostne pravice pri
pristojnem sodišču. |
|
|
|
Za priključitev na javno cesto naj se uporabljajo
obstoječi priključki. Kolikor to ni možno, morajo biti vsi dovozi in
priključki za posamezno funkcionalno enoto vezani na stransko cesto, ki
se priključi na javno cesto. |
|
|
|
Za stanovanjske objekte je potrebno na njihovem
funkcionalnem zemljišču predvideti vsaj po eno parkirno mesto na vsako
stanovanjsko enoto. Pri novogradnjah ali spremembah namembnosti v
prostore za delavnice, objekte za proizvodne dejavnosti, drobno
gospodarstvo ali družbene dejavnosti je potrebno v sklopu funkcionalnega
zemljišča objektov predvideti zadostno število parkirnih mest. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
4. Oblikovanje
objektov |
|
|
|
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati
urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva oziroma
značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških
in kulturnih značilnosti krajine. |
|
|
|
Pogoji za oblikovanje objektov so podrobneje predpisani v
katalogu morfoloških enot, splošne usmeritve pa so naslednje: |
|
|
|
4.1. Novogradnje |
|
|
|
4.1.1. Prostostoječe stnovanjske hiše: |
|
|
|
– tloris: razmerje stranic 1:1 do 1:1,5, okvirna dimenzija
10 × 10m do 8 × 12m |
|
|
|
– po višini naj se objekti prilagajajo sosednjim objektom |
|
|
|
– kolikor višina objektov za posamezno morfološko enoto v
katalogu ni posebej predpisana, velja: |
|
|
|
max. dovoljena višina je P+1+(M), pri čemer je kolenčni
zid visok max. 40cm. Pri pritličnih objektih z izkoriščeno mansardo je
dopustna večja višina kolenčnega zidu, če v katalogu morfoloških enot to
ni drugače določeno |
|
|
|
– višina notranjega tlaka pri vhodu sme biti max. 30 cm
nad zunanjim tlakom pri nepodkletenih objektih, in max. 1,40m nad
zunanjim tlakom pri objektih, ki so podkleteni |
|
|
|
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo
stranico, naklon strešine prilagojen sosednjim objektom, odpiranje
strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina ali
strešna okna v ravnini strešine |
|
|
|
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v
katalogu ni posebej predpisana, velja: |
|
|
|
kritina sme biti opečna ali po strukturi podobna opečni,
temne barve. Valovita salonitna kritina ni dovoljena |
|
|
|
4.1.2. Dopolnilne gradnje v strnjeni obcestni pozidavi: |
|
|
|
– tloris naj se po dolžini in širini prilagaja sosednjim
objektom |
|
|
|
– po višini naj se objekti prilagajajo sosednjim objektom |
|
|
|
– max. dovoljena višina je P+1+M |
|
|
|
– višina notranjega tlaka pri vhodu sme biti max. 30 cm
nad zunanjim tlakom pri nepodkletenih objektih, in max. 1,40m nad
zunanjim tlakom pri objektih, ki so podkleteni |
|
|
|
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno s cesto,
naklon strešine prilagojen sosednjim objektom (praviloma 38°–45°)
odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna
strešina |
|
|
|
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v
katalogu ni posebej predpisana, velja: |
|
|
|
kritina sme biti opečna ali po strukturi podobna opečni,
temne barve. Valovita salonitna kritina ni dovoljena |
|
|
|
4.1.3. Stanovanjski bloki: |
|
|
|
– max. dovoljena višina P+4 |
|
|
|
4.1.4. Objekti namenjeni proizvodnji in drobnemu
gospodarstvu |
|
|
|
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,5 ali več,
dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 10m |
|
|
|
– velikost objekta je odvisna od njegove funkcije |
|
|
|
– višina: P+(M) ali P+1 |
|
|
|
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo
stranico, naklon strešine prilagajati okoliškim objektom, odpiranje
strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina |
|
|
|
4.2. Nadomestne gradnje: |
|
|
|
Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega
objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt tik ob stari
stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za novi
objekt oziroma en mesec po selitvi v novi objekt. Obveznost odstranitve
je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vključi v bremenskem listu
zemljiško knjižnega vložka pri katerem je nepremičnina napisana. |
|
|
|
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko
pride v naslednjih primerih: |
|
|
|
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali
požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev |
|
|
|
– ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za
gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in naprav
oziroma objektov javnega pomena. |
|
|
|
Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se
ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso z
enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih
objektov ni dopustno. |
|
|
|
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in
urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne
ambientalne značilnosti prostora. |
|
|
|
4.3. Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega in
gradbenega dovoljenja |
|
|
|
Legalizacija je možna samo na osnovi lokacijskega in
gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
5. Dozidave in
nadzidave |
|
|
|
Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v
katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Za dozidane
in nadzidane dele stavb se smiselno uporabljajo ista oblikovalska
določila kot za novogradnje. Dozidani ali nadzidani del se mora z
obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter
se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega
dela objekta. Dozidave z ravno streho niso dopustne. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
6. Spreminjanje
namembnosti objektov |
|
|
|
Dovoljeno je spreminjati namembnost obstoječih objektov
skladno z namembnostjo, ki je dovoljena tudi za novogradnje v posamezni
morfološki enoti. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
7. Pomožni in začasni
objekti |
|
|
|
7.1. Pomožni objekti: |
|
|
|
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja
pomožnih objektov v skladu z: |
|
|
|
– 51. členom ZUN (Uradni list SRS, št. 18/84) |
|
|
|
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih |
|
|
|
– podrobneje so merila in pogoji opisani v katalogu
morfoloških enot |
|
|
|
7.2. Začasni objekti in naprave: |
|
|
|
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu
zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti,
skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko in turistično
ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v
tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor, na
osnovi lokacijskega dovoljenja. Po odstranitvi začasnega objekta je na
tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
8. Vzdrževalna dela |
|
|
|
Za vse objekte so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije
in rekonstrukcije. Pri objektih v območju starega mestnega jedra je
potrebno upoštevati smernice ZVNKD. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
9. Urejanje okolice
objektov |
|
|
|
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z
oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora
podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru. |
|
|
|
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od
naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi morajo biti prikazani v
lokacijski dokumentaciji. |
|
|
|
Zemljišče se zasadi z avtohtonim zelenjem. |
|
|
|
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna
gradiva in značilno vegetacijo. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
10. Urejanje
kmetijskih površin |
|
|
|
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati
značilnosti kulturnokrajinskega vzorca tako, da upoštevajo: |
|
|
|
– naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do
gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike terena
in ograjevanje prostora) |
|
|
|
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin,
struktura vegetacije, struktura vodotokov), |
|
|
|
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede, |
|
|
|
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila
dostopnost do vseh parcel. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
11. Urejanje gozdnih
površin |
|
|
|
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti
kulturnokrajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da
ohranjajo: |
|
|
|
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, |
|
|
|
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
12. Vodnogospodarske
ureditve |
|
|
|
V območju varstva vodotokov in podtalja se lahko spuščajo
le čiste vode, ki ustrezajo določilom strokovnega navodila o nevarnih in
škodljivih snoveh in dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št.
18/85). |
|
|
|
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko
soglasje oziroma dovoljenje v skladu z zakonom o vodah (Uradni list SRS,
št. 38/81) in zakona o varstvu okolja (Uradni list SRS, št. 32/93). |
|
|
|
VI. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROMETA IN SISTEMA ZVEZ |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo
za vsa območja urejanja. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati predvidene
rezervate za rekonstrukcijo. |
|
|
|
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od
obstoječih tras niso dopustne. |
|
|
|
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo
cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako
da se pri tem dostopnost ne zmanjša. |
|
|
|
Trase prometnic ne smejo posegati v območja brezen, jam in
izvirov ali sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba
izvesti ustrezne propuste. |
|
|
|
Tam, kjer ureditve prometnic prečkajo obstoječe poti, jih
je potrebno na novo urediti. |
|
|
|
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ
3m, razen v ostrih zavoji: pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne
ureditve izogibališč in deponij za les. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih
dejavnostih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z
lovilci olj. |
|
|
|
Večja parkirišča in počivališča ob magistralni cesti izven
ureditvenih območij naselij, morajo biti urejena s objekti in opremljena
s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne nove
posege v 200m železniškem varovalnem pasu žel. proge Grosuplje-Kočevje,
je potrebno upoštevati glede potrebnih odmikov od železniškega območja
zakon o varnosti v železniškem prometu ter pravilnik o pogojih za
graditev gradbenih in drugih objektov, saditvi drevja ter postavljanje
naprav v varovalnem progovnem pasu glede min. dopustnih odmikov od osi
tira, gradnje protihrupne zaščite in zaščite proti vplivu tokov
elektrificirane železniške proge. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni
za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti
označene in osvetljene prehode čez cesto. |
|
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo
za vsa območja urejanja v obravnavanem območju. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni
dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen
izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. |
|
|
|
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna
dela. |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno
priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
|
|
|
Vodovod: |
|
|
|
V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega
omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih vodov in
ureditev. |
|
|
|
Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno
omrežje v soglasju z upravljalcem. |
|
|
|
Kanalizacija: |
|
|
|
Vse nove objekte, prizidane in nadzidane stare objekte,
spremembe namembnosti objektov, kot tudi vse obstoječe objekte je, v
soglasju z upravljalce javne kanalizacije, obvezno priključiti na
kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer se omrežje nahaja v oddaljenosti
manj kot 40m od objekta. |
|
|
|
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne
kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Do
izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča. |
|
|
|
Elektrika: |
|
|
|
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno
upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-energetskem
soglasju. |
|
|
|
Javna razsvetljava: |
|
|
|
Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela
projekt in predpiše enotne tipe svetilk za posamezna območja. |
|
|
|
PTT omrežje: |
|
|
|
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem
je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s
telefonsko centralo v Ribnici |
|
|
|
Kabelsko razdelilni sistem KRS: |
|
|
|
Izgradnja kabelskega sistema se izvaja po izdelani
lokacijski dokumentaciji z vsemi soglasji. |
|
|
|
Zagotavljanje požarne varnosti: |
|
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno
upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom.
Za požarno varnost je nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne
intervencijske poti in zadostne odmike od objektov. |
|
|
|
V prostorsko izvedbenih načrtih je potrebno predvideti
zunanje hidrantno omrežje in preveriti možnost priključitve na obstoječe
vodovodno omrežje oziroma na drug način zagotoviti ustrezne količine
vode. |
|
|
|
Odpadki: |
|
|
|
Vse stanovanjske, obrtne in ind. objekte je potrebno
opremiti s kontejnerji za odpadke tako, da je omogočeno tudi sortiranje.
Kontejnerji naj bodo pod nadstreškom tako, da ni mogoč vpliv izpiranja
vsled meteornih voda. |
|
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI
ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMENIJO PROSTOR |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
Pri vseh posegih v odprti prostor je potrebno poleg
tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in
varovanja naravne in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti
kulturne krajine. |
|
|
|
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA
POMENA |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z
določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter
odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ribnica
pridobiti soglasje pristojne službe - Regionalnega zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
Ti posegi so: |
|
|
|
– gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so
zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorom pristojne
varstvene službe, |
|
|
|
– na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja
je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar
opravi pristojna spomeniška služba. |
|
|
|
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne
znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim
režimom. |
|
|
|
Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine: |
|
|
|
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture,
če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej ni možna |
|
|
|
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno
upoštevati ulično linijo starih objektov |
|
|
|
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati
značilnega sistema pozidave |
|
|
|
– območja s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne
znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive. |
|
|
|
X. VAROVANJE KVALITETE
ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
1. Splošni pogoji |
|
|
|
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja
okolja je potrebna: |
|
|
|
– zaščita vodotoka pred onesnaženjem |
|
|
|
– sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu |
|
|
|
– odprava dimnih emisij. |
|
|
|
2. Varstvo zraka |
|
|
|
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega
nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v
njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni
sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to
predpisuje zakon o varstvu zraka. |
|
|
|
3. Varstvo tal |
|
|
|
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo
biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico. |
|
|
|
4. Varstvo pred hrupom |
|
|
|
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so
dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega
hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani
tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja. |
|
|
|
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem
okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava
projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom. |
|
|
|
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena
sočasno z izgradnjo objekta. |
|
|
|
XI. MERILA IN POGOJI
ZA OBRAMBO DRŽAVE |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati
veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih. |
|
|
|
XII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
Legalizacija objektov in naprav je možna samo za tiste
objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka, na osnovi lokacijskega
in gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom,
podjetjem in drugim skupnostim, pri pristojnem organu Občine Ribnica. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
S tem odlokom prenehajo veljati naslednji prostorsko
izvedbeni akti |
|
|
|
– odlok o potrditvi ureditveno zazidalnega načrta mesta
Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 32/67) |
|
|
|
– odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega
načrta mestnega naselja Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/75) |
|
|
|
– odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega
načrta mestnega naselja Ribnica za območje Mlaka (Skupščinski Dolenjski
list, št. 25/75) |
|
|
|
– odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega
načrta mestnega naselja Ribnica za predel Prijateljevega trga
(Skupščinski Dolenjski list, št. 27/77) |
|
|
|
– odlok o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega
načrta mestnega naselja Ribnica za predel ob Majnikovi ulici
(Skupščinski Dolenjski list, št. 29/78) |
|
|
|
– odlok o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega
načrta mestnega naselja Ribnica za predel ob bivšem domu JLA
(Skupščinski Dolenjski list, št. 9/80) |
|
|
|
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta mestnega naselja
Ribnica za predel Gornjih Lepovč (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/82) |
|
|
|
– odlok o novelaciji zazidalnega načrta mestnega naselja
Ribnica za predel Mlaka (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/82) |
|
|
|
– odlok manjšem odmiku od zazidalnega načrta mestnega
naselja Ribnica za predel Mlaka (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/87) |
|
|
|
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem
načrtu mestnega naselja Ribnica - vzhodni predel (Skupščinski Dolenjski
list, št. 21/77) (Trg V. Vlahoviča) |
|
|
|
– odlok o zazidalnem načrtu P1 Urbanistične zasnove R7
območje dela KS Ribnica (za Oničem) (Skupščinski Dolenjski list, št.
16/88) |
|
|
|
– Popravek odloka o zazidalnem načrtu P1 Urbanistične
zasnove R7 (območje za Oničem) Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št.
3/89) |
|
|
|
– odlok o ureditvenem načrtu dela mestnega naselja Ribnica
- KARE med Šeškovo ulico, Cesto na Ugar, Gallusovim nabrežjem in
Urbanovo ulico (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/85) |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 01-DP-312-4-88 |
|
|
|
Ribnica, dne 9. novembra 1995. |
|
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ribnica
mag. Andrej Mate l. r. |
|
|
|
|