|
Na
podlagi 3. in 4. člena ter šestega odstavka 54. člena
Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08) in 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (UPB, Uradni list RS, št. 23/07)
je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 18. 6. 2009
sprejel |
|
|
|
O D L
O K |
|
o
ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
|
S tem
odlokom Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota (v
nadaljevanju: javni sklad) usklajuje svojo dejavnost z Zakonom o javnih
skladih (Uradni list RS, št. 77/08). |
|
S tem
odlokom se določa dejavnost, pristojnosti, organizacijo in način dela
javnega sklada. |
|
2. člen
(javni sklad)
|
|
Javni
sklad je ustanovila Mestna občina Murska Sobota z Odlokom o ustanovitvi
Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list
RS, št. 3/01, 93/01, 57/06 in 37/08). Javni sklad je vpisan v sodni
register pod vložno številko 1/02242/00. |
|
Javni
sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in
odgovornostmi, ki jih določajo Zakon o javnih skladih, Statut Mestne
občine Murska Sobota, ta odlok in drugi predpisi. |
|
Javni
sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun. |
|
Javni
sklad se organizira tudi kot neprofitna organizacija in se vpiše v
register neprofitnih stanovanjskih organizacij. |
|
Javni
sklad odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ki ga kot
sredstva za delo javnega sklada zagotovi ustanovitelj. |
|
Ustanovitelj za obveznosti sklada ne odgovarja. |
|
Javni
sklad ima svoj žiro račun. |
|
II. IME IN SEDEŽ JAVNEGA SKLADA
3. člen
|
|
Ime
javnega sklada je: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska
Sobota. |
|
Sedež
javnega sklada je v Murski Soboti, Trg zmage 1. |
|
Ustanovitelj javnega sklada je: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa
2. |
|
Ustanoviteljske pravice izvršuje Mestni svet Mestne občine Murska
Sobota. |
|
Javni
sklad ima žig okrogle oblike z napisom Javni Stanovanjski sklad Mestne
občine Murska Sobota. V sredini žiga je grb Mestne občine Murska Sobota. |
|
III. NAMEN JAVNEGA SKLADA
4. člen
|
|
Javni
sklad je organiziran kot neprofitna stanovanjska organizacija in je
osrednja lokalna institucija za izvajanje nacionalnega stanovanjskega
programa na lokalni ravni. |
|
Javni
sklad gospodari, upravlja in razpolaga s stanovanji in stanovanjskimi
hišami ter drugim premoženjem, z namenom zagotavljanja javnega interesa
na stanovanjskem področju, zlasti pa opravlja naslednje dejavnosti: |
|
–
gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim
premoženjem (namensko premoženje), |
|
–
upravljanje in razpolaganje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter
drugim premoženjem, |
|
–
kontinuirano zagotavljanje sredstev za izgradnjo ali nakup stanovanj in
stanovanjskih hiš (večanje namenskega premoženja), |
|
–
gradnja in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš ter drugih nepremičnin, |
|
–
pridobivanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, |
|
–
soinvestiranje gradnje in nakupa stanovanj, |
|
–
trgovanje z nepremičninami, |
|
–
prenova in vzdrževanje lastnih stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih
nepremičnin, |
|
–
oddajanje neprofitnih, službenih in ostalih stanovanj ter drugih
nepremičnin v najem, |
|
–
izvajanje vseh postopkov za dodelitve in zamenjave stanovanj, |
|
–
zagotavljanje enakopravnega položaja občanom pri pridobivanju
neprofitnih in ostalih stanovanj, |
|
–
opravljanje upravnih nalog s stanovanjskega področja iz pristojnosti
ustanovitelja, |
|
–
dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na področju
zdravstva, izobraževanja, kulture in druge, |
|
–
opravljanje drugih nalog s stanovanjskega področja v skladu s
Stanovanjskim zakonom in ostalimi predpisi. |
|
5. člen
|
|
Dejavnost javnega sklada po standardni klasifikaciji dejavnosti je: |
|
L68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami |
|
L68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih |
|
nepremičnin |
|
L68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami |
|
L68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po |
|
pogodbi |
|
L69.103 Druge pravne dejavnosti |
|
O84.100 Splošna dejavnost javne uprave |
|
Q88.99 Drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez |
|
nastanitve. |
|
6. člen
|
|
Javni
sklad se ustanovi kot nepremičninski sklad z namenom poslovanja s
stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči, ki jih
lokalna skupnost nameni za zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe. |
|
IV. NAMENSKO PREMOŽENJE SKLADA
7. člen
|
|
Premoženje javnega sklada predstavljajo stanovanja in stanovanjske hiše,
funkcionalna zemljišča ter ostalo nepremično premoženje. Premoženje
javnega sklada so tudi prihodki iz razpolaganja z nepremičninami
(najemnine, kupnine, vračila danih stanovanjskih posojil, drugo). |
|
Vrednost
namenskega premoženja iz prejšnjega odstavka znaša 15.325.372,26 EUR. |
|
Namensko
premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje
namena sklada. |
|
Sklad
upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem v skladu z namenom, zaradi
katerega je bil ustanovljen. |
|
8. člen
|
|
Na
nepremičninah iz prvega odstavka 7. člena se vpiše lastninska pravica v
korist javnega sklada. |
|
9. člen
|
|
Javni
sklad lahko od ustanovitelja ali od drugih oseb sprejme v upravljanje
ali v last za izvajanje skupnih projektov tudi drugo premoženje. Prevzem
tega premoženja javni sklad in oseba iz prejšnjega stavka uredita s
pogodbo. Če druga oseba ni ustanovitelj javnega sklada, pogodba stopi v
veljavo, ko da k pogodbi pisno soglasje ustanovitelj. Premoženje, ki ga
javni sklad sprejme na podlagi tega člena, se ne šteje za kapital
javnega sklada in se ne vpiše v sodni register. |
|
V. ORGANI JAVNEGA SKLADA
10. člen
|
|
Organa
javnega sklada sta: |
|
1.
Nadzorni svet in |
|
2.
direktor. |
|
11. člen
(nadzorni svet)
|
|
Nadzorni
svet ima predsednika in štiri člane. |
|
Člane
nadzornega sveta imenuje ustanovitelj za dobo štirih let z možnostjo
ponovnega imenovanja. |
|
Vsaj en
član nadzornega sveta javnega sklada mora biti usposobljen za
računovodsko ali finančno področje, vsaj en član pa za pravno področje. |
|
Člani
nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v javnem skladu
in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva
s članstvom v nadzornem svetu. |
|
Vsaj en
član nadzornega sveta javnega sklada, katerega ustanoviteljica je
občina, mora biti zaposlen na občinski upravi mestne občine.
ali župan
mestne občine. |
|
12. člen
(volitve predsednika in namestnika
predsednika nadzornega sveta)
|
|
Nadzorni
svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se
sestane na sklepčni seji. Člani nadzornega sveta morajo na svoji prvi
seji, ki jo skliče direktor ali predstojnik oziroma predstojnica
ustanovitelja, vodi pa jo najstarejši član oziroma članica nadzornega
sveta, izmed sebe izvoliti predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem
besedilu: predsednika) in namestnika oziroma namestnico (v nadaljnjem
besedilu: namestnika) predsednika nadzornega sveta. Namestnik
predsednika v odsotnosti predsednika vodi seje z enakimi pooblastili,
pravicami in odgovornostmi, kot jih ima predsednik nadzornega sveta. |
|
Predsednik nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh
članov nadzornega sveta. Namestnik predsednika nadzornega sveta je
izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Pri
volitvah predsednika in namestnika predsednika ima tudi predsedujoči
samo en glas. |
|
Če noben
član nadzornega sveta na seji ne dobi zadostnega števila glasov za
izvolitev za predsednika oziroma za namestnika predsednika, mora
direktor javnega sklada o tem v roku 24 ur po zaključku seje pisno
obvestiti ustanovitelja javnega sklada. Če javni sklad nima direktorja,
mora vsak član nadzornega sveta o tem v roku 24 ur pisno obvestiti tisti
organ, ki mu je podelil mandat. Ustanovitelj javnega sklada mora v 30
dneh od prejema obvestila o neizvolitvi predsednika oziroma namestnika
predsednika imenovati nov nadzorni svet javnega sklada. |
|
13. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
|
|
Nadzorni
svet ima naslednje pristojnosti: |
|
– skrbi,
da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil
ustanovljen, |
|
–
pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada, |
|
–
sprejme splošne pogoje poslovanja javnega sklada, |
|
– daje
mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom
partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami, |
|
–
predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada, |
|
– daje
soglasje direktorju k notranji organizaciji javnega sklada, |
|
–
sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališče do
poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila javnega sklada, |
|
–
predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja
presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada, |
|
–
predlaga imenovanje revizorja, |
|
– na
zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih javnega
sklada, |
|
– odloča
o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu oziroma aktu o
ustanovitvi. |
|
14. člen
(pravice in odgovornosti članov
nadzornega sveta)
|
|
Člani
nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega
gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega sklada. |
|
Člani
nadzornega sveta so upravičeni do sejnin skladno s predpisom, ki ga izda
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance. |
|
Člani
nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za škodo, ki je nastala
zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti oziroma
obveznosti. |
|
15. člen
(sklic in odločanje na sejah nadzornega
sveta)
|
|
Nadzorni
svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem poslovnem letu. |
|
Seje
nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik nadzornega sveta. Sejo
nadzornega sveta skliče direktor javnega sklada, če tako zahtevata
najmanj dva člana nadzornega sveta. |
|
Nadzorni
svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članov. |
|
Nadzorni
svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat
neodločen, odloči glas predsednika. |
|
16. člen
(predčasna razrešitev člana nadzornega
sveta)
|
|
Član
nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen: |
|
– če
poda pisno odstopno izjavo, |
|
– če
ravna v nasprotju s 17. členom zakona o javnih skladih, |
|
– če je
zamenjal zaposlitev oziroma je začel opravljati funkcijo ali dejavnost,
ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu, |
|
– če kot
predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata oziroma odpovednega
roka direktorja javnega sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov za
imenovanje novega direktorja javnega sklada. |
|
17. člen
(direktor)
|
|
Javni
sklad ima direktorja. |
|
Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog nadzornega sveta
javnega sklada. Pogodbo o zaposlitvi z direktorjem sklene predsednik
Nadzornega sveta javnega sklada. |
|
Nadzorni
svet oblikuje predlog za imenovanje direktorja na podlagi javnega
natečaja. Ustanovitelj imenuje direktorja za dobo štirih let. Po poteku
mandata ustanovitelj lahko na podlagi javnega natečaja isto osebo
ponovno imenuje za direktorja javnega sklada. |
|
Ustanovitelj lahko za direktorja imenuje osebo, ki ima: |
|
–
najmanj univerzitetno izobrazbo, |
|
– vsaj
osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih
podobne zahtevnosti in |
|
– ni
bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna. |
|
Vsak
član nadzornega sveta ali oseba, ki izkaže pravni interes, lahko sodišču
poda predlog za odpoklic direktorja javnega sklada, če meni, da direktor
na dan imenovanja ni izpolnjeval pogojev iz prejšnjega odstavka. Sodišče
mora odločiti o predlogu v roku 30 dni od prejema. |
|
18. člen
(pristojnosti in odgovornosti
direktorja)
|
|
Direktor
zastopa in predstavlja javni sklad. |
|
Direktor
organizira in vodi delo ter poslovanje javnega sklada. |
|
Za
skrbnost in odgovornost direktorja javnega sklada ter odškodninsko
odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določila
zakona, ki ureja gospodarske družbe. |
|
19. člen
|
|
Direktor
izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti delovanja
javnega sklada. |
|
Pri
odločanju o javnopravnih stvareh se uporablja postopek, določen z
Zakonom o splošnem upravnem postopku. |
|
Zoper
odločitev direktorja pri odločanju o javnopravnih stvareh ima stranka
pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan. |
|
20. člen
(predčasna razrešitev in potek mandata
direktorja)
|
|
Direktor
je lahko predčasno razrešen: |
|
– če
poda pisno odstopno izjavo, |
|
– če
ustanovitelj ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da so
navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma
dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko
sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje
ustanovitelj, |
|
– če ni
izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi
javnega sklada, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v
poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada. |
|
VI. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA
21. člen
(pristojnosti ustanovitelja)
|
|
Ustanovitelj ima naslednje pristojnosti: |
|
– določi
namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen, |
|
–
sprejme poslovno politiko in daje soglasje k splošnim pogojem
poslovanja, |
|
– odloča
o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada, |
|
–
sprejema poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada, |
|
– odloča
o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in o pokrivanju
presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada, |
|
– daje
soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb in k skupnim
projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami, |
|
–
imenuje in razrešuje člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu:
člane) nadzornega sveta in direktorja javnega sklada, |
|
– na
predlog nadzornega sveta imenuje revizorja oziroma revizorko, |
|
– odloča
o likvidaciji javnega sklada, |
|
– odloča
o drugih zadevah skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega
sklada. |
|
VII. SPREMEMBA VREDNOSTI NAMENSKEGA
PREMOŽENJA IN IZPLAČILA USTANOVITELJU
22. člen
(povečanje namenskega premoženja in
kapitala javnega sklada)
|
|
Namensko
premoženje in kapital javnega sklada se sočasno povečata: |
|
– z
vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital javnega sklada s
strani ustanovitelja, |
|
– z
razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki v kapital javnega sklada, |
|
–
ustanovitelj zagotovi dodatno namensko premoženje s sklepom, iz katerega
sta razvidni vrsta in vrednost dodatnega namenskega premoženja, ki ga
kot kapital vplačuje v javni sklad. |
|
Kapital
javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki se poveča
s pisnim sklepom ustanovitelja. |
|
Povečanje kapitala javnega sklada z vplačilom dodatnega premoženja se
vpiše v sodni register. Povečanje kapitala javnega sklada z
razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki mora javni sklad vpisati v
sodni register, ko skupna povečanja iz tega naslova presežejo 30%
vrednosti kapitala, ki je vpisan v sodni register, lahko pa povečanja
kapitala vpisuje tudi pogosteje. |
|
Predlog
za vpis povečanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži
direktor javnega sklada. Za postopek izročanja premoženja in vpis
povečanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju
premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi. |
|
23. člen
(zmanjšanje namenskega premoženja in
kapitala javnega sklada)
|
|
Namensko
premoženje in kapital javnega sklada se zmanjšata: |
|
– z
izplačilom dela namenskega premoženja ustanovitelju in sočasnim
zmanjšanjem kapitala javnega sklada v enaki vrednosti, |
|
– s
pokritjem presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega
sklada. |
|
Če
ustanovitelj oceni, da javni sklad v okviru namenskega premoženja
razpolaga s premoženjem, ki ga ne potrebuje za izvajanje namena, zaradi
katerega je javni sklad ustanovljen, lahko s pisnim sklepom zahteva
izplačilo v denarni obliki ali prenos tega premoženja v last
ustanovitelja, s čimer se sočasno v isti vrednosti zmanjša kapital
javnega sklada. |
|
Sklep o
zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala javnega sklada mora
vsebovati navedbo vrste in vrednosti premoženja, ki se izplača
ustanovitelju. |
|
Namensko
premoženje in kapital javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov
nad prihodki iz poslovanja javnega sklada se zmanjša s pisnim sklepom
ustanovitelja. |
|
Če iz
razlogov iz prvega odstavka tega člena pride do zmanjšanja kapitala
javnega sklada pod 10.000.000 eurov, mora ustanovitelj v javni sklad
vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije
javnega sklada. |
|
Zmanjšanje kapitala javnega sklada zaradi izplačila premoženja
ustanovitelju ali zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz
poslovanja se vpiše v sodni register. |
|
Predlog
za vpis zmanjšanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži
direktor javnega sklada. Za postopek izplačila premoženja in vpis
zmanjšanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju
premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi. |
|
24. člen
|
|
Zmanjšanje oziroma povečanje namenskega premoženja se vpiše v sodni
register enkrat letno. |
|
VIII. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA
25. člen
|
|
Javni
sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstvo
za delo zagotovi ustanovitelj. |
|
Na
namensko premoženje je možna izvršba samo za zavarovanje oziroma
poplačilo terjatve, ki je nastala v zvezi z upravljanjem namenskega
premoženja. |
|
Javni
sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet,
za namensko premoženje odpreti poseben denarni račun, preko katerega
sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi z namenskim
premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja. |
|
IX. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO
JAVNEGA SKLADA
26. člen
|
|
Sredstva
za delo javnega sklada zagotavlja ustanovitelj iz proračunskih virov.
Del sredstev za delo javnega sklada se lahko zagotovi iz namenskih
sredstev, kar se letno določi s finančnim načrtom javnega sklada. |
|
Ustanovitelj zagotavlja prostore, opremo in druga sredstva za delo
javnega sklada. |
|
Sredstva
za delo javnega sklada so: |
|
–
denarna sredstva za izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih
stroškov, povezanih z delom zaposlenih in za izplačilo sejnin članom
nadzornega sveta, |
|
–
denarna sredstva za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega
drobnega inventarja, |
|
– oprema
in poslovni prostori, |
|
– druga
sredstva za delo javnega sklada. |
|
Javni
sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev
za delo javnega sklada. |
|
X. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN
REVIDIRANJE
27. člen
|
|
Javni
sklad vodi poslovne knjige, pripravlja letna poročila in knjigovodske
listine ter vrednoti knjigovodske postavke na podlagi določb Zakona o
računovodstvu in predpisih izdanimi na njegovi podlagi. |
|
Poslovne
knjige in letna poročila morajo zagotavljati spremljanje poslovanja in
prikaz izida poslovanja posebej za namensko premoženje in sredstva za
delo javnega sklada. |
|
Letno
poročilo javnega sklada mora pregledati pooblaščeni revizor in to
najmanj vsakih pet let. Revizorjevo poročilo mora biti usklajeno z
določili Zakona o javnih skladih. |
|
XI. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA JAVNEGA
SKLADA
28. člen
|
|
Javni
sklad sprejme splošne pogoje poslovanja v skladu z Zakonom o javnih
skladih in tem odlokom, ki jih objavi na svojih spletnih straneh. |
|
Splošni
pogoji poslovanja morajo vsebovati besedilo, ki ga določa Zakon o javnih
skladih. |
|
Računovodska, knjigovodska in druga strokovno tehnična opravila za javni
sklad opravlja mestna uprava Mestne občine Murska Sobota. |
|
XII. NADZOR NAD DELOM JAVNEGA SKLADA
29. člen
|
|
Nadzor
nad delom in poslovanjem javnega sklada opravlja mestni svet in župan. |
|
Vsak
član mestnega sveta lahko od direktorja ali nadzornega sveta javnega
sklada zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora.
Direktor oziroma predsednik nadzornega sveta pa pošlje zahtevane
informacije mestnemu svetu. Vsak član mestnega sveta lahko na podlagi
prejetih informacij predlaga ustreznemu organu inšpekcijski nadzor nad
javnim skladom. |
|
XIII. PRENEHANJE JAVNEGA SKLADA
30. člen
(razlogi za prenehanje)
|
|
Javni
sklad preneha: |
|
– s
pretekom časa, za katerega je bil ustanovljen, |
|
– z
izpolnitvijo namena, zaradi katerega je bil ustanovljen, |
|
– če se
združi z enim ali več javnih skladov v novo pravno osebo, |
|
– če se
pripoji k drugi pravni osebi javnega prava, |
|
– če se
vrednost kapitala zmanjša pod 10.000.000 eurov, |
|
– če
postane javni sklad insolventen, |
|
– če
tako odloči ustanovitelj. |
|
XIV. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
|
|
Ustanovitelj najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka
imenuje Nadzorni svet. |
|
Dosedanji upravi javnega sklada z dnem uveljavitve tega odloka preneha
mandat. |
|
Predsednica uprave do izteka mandata nadaljuje z delom kot direktorica
javnega sklada. |
|
32. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
33. člen
|
|
Z dnem
veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega
stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št.
3/01, 93/01, 57/06 in 37/08). |
|
|
|
Št.
014-0019/2009 |
|
Murska
Sobota, dne 18. junija 2009 |
|
|
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|
|
|
|
Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega
sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list Republike Slovenije, št. 57/2013) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
2. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|