Na podlagi 3., 7. in
32. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 –
ZUKN), 36. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10,
51/10, 84/10), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11), 7. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 64/08) ter 7. in 16. člena
Statuta Občine Divača
(Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in 115/07) je Občinski svet Občine
Divača na 11. redni seji dne 20. 12. 2011 sprejel |
O D L O K |
o koncesiji za
opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve,
vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
Predmet koncesijskega
akta |
1. člen |
(1) S tem odlokom se
določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dobave,
postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača
(v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe
električne energije. |
(2) Odlok iz prvega
odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo
predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz
prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene
koncesije. |
(3) Odlok iz prvega
odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34.
členom Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(4) Javna služba se
izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
Definicije |
2. člen |
(1) Poleg pomenov,
določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi
imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: |
– »gospodarska javna
služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna gospodarska javna
služba iz 1. člena tega odloka; |
– »koncedent«: je
Občina Divača; |
– »koncesija«: je
koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
|
– »koncesionar«: je
fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena
tega odloka na podlagi koncesije; |
– »javna
razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi
objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na
drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in
drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene
razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste, ipd.),
ambientalne osvetlitve objektov (fasade) priključene na omrežje javne
razsvetljave, praznične osvetlitve. Javna razsvetljava po tem odloku in
s tem tudi predmet javne službe iz 1. člena je tudi cestna razsvetljava
v smislu zakona o cestah; |
– »zagotavljanje
zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek
električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene,
procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri
dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v
Občini Divača v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega
odstavka 19. člena tega odloka. |
Enotnost
koncesijskega razmerja |
3. člen |
V Občini Divača (v
nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo
koncesije fizični ali pravni osebi. |
Lastninska pravica |
4. člen |
(1) Lastništvo vseh,
s strani koncesionarja vgrajenih, naprav in stvari ostaja do polnega
poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri
koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in
stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo
koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. |
(2) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi
na vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju. |
(3) Lastništvo naprav
javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov
gospodarske javne infrastrukture, ki jih dobavi in postavi koncedent
skladno s četrtim odstavkom 7. člena tega odloka, in ostalih naprav,
razen tistih iz prvega odstavka tega člena, ostane pri koncedentu, do
poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z
odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno. |
II. DEJAVNOSTI, KI SO
PREDMET JAVNE SLUŽBE |
Vsebina javne službe |
5. člen |
(1) Javna služba
obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne
razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno
vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne
razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega
nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane
druge obveznosti občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe
električne energije, zlasti pa: |
1. dobava, postavitev
in zamenjavo svetilk in sijalk s svetilnostjo, ki ustreza vsem
predpisom, |
2. dobava, postavitev
in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih
znakov, |
3. popravilo oziroma
menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo, |
4. redno
pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece, |
5. vzdrževalna dela
in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih
znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo, |
6. intervencije na
objektih in napravah javne razsvetljave, |
7. po pooblastilu
vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,
|
8. izdelava
(vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige, |
9. pripravo predlogov
letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s
pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije, |
10. priprava poročila
o realizaciji letnega programa, |
11. izvedbo dodatnih
obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave, |
12. priprava in
vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah,
objektih in omrežju javne razsvetljave, |
13. vodenje evidence
o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih, |
14. izdajanje
soglasij. |
(2) Vsebino javne
službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi
podzakonski akti ali koncesijska pogodba. |
(3) Kot vzdrževanje
naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v
smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje
in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v
posameznem letu določi z letnim programom javne službe. |
Območje izvajanja
javne službe in uporaba javnih dobrin |
6. člen |
(1) Javna služba se
izvaja na celotnem območju občine. |
(2) Uporabniki
storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba
javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom
zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in
dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih
storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in
oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše
izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30
dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu. |
III. SPLOŠNI POGOJI
ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER
OBMOČJE IZVAJANJA |
Koncesionarjev pravni
monopol |
7. člen |
(1) Koncesionar ima
na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
|
– izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine
vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture javne
razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo, |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in
kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in
v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki
ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost
opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na
celotnem območju občine. |
(3) V izjemnih
primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z
drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru
katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na
območju občine. |
(4) Ne glede na
določbe prejšnjih odstavkov lahko na območjih, ki s koncesijsko pogodbo
niso vključena med območja, na katerih koncesionar izvaja dobavo in
postavitev objektov in naprav, namenjenih javni razsvetljavi (nova
območja), koncedent dobavo in postavitev javne razsvetljave odda kot
javno naročilo. |
(5) Koncesionar je
pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in
druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje
projektnih pogojev in soglasij. |
Razmerje do
podizvajalcev |
8. člen |
(1) Koncesionar mora
tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s
podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb
v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
(2) Glede pravic
podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila. |
Uporaba javnih dobrin |
9. člen |
Storitve javne službe
so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. |
IV. KATASTER IN
KONTROLNA KNJIGA |
Vodenje katastra
javne službe |
10. člen |
(1) S tem odlokom se
podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
|
(2) Kataster mora
biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in
napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster
vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu
koncesijske pogodbe. |
(3) Za vzpostavitev
katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske
pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen
program. |
Vsebina katastra |
11. člen |
(1) Kataster vsebuje
baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški,
oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe
raznovrstnih okrasitev, energetski kabli nad in pod zemljo ipd.),
njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
|
(2) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Divača. Vodi se tekstualno in grafično
v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s
standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. |
(3) Kopijo ažuriranih
podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat
letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno
izroči v celoti v last in posest občini. |
Kontrolna knjiga |
12. člen |
(1) Izvedena dela
vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa
državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po
programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: |
– naprava, ki je bila
na novo dobavljena in/ali postavljena, |
– naprava na kateri
je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra), |
– opis dela,
|
– popis porabljenega
materiala, |
– porabljen čas za
opravljeno delo, |
– podatke o
opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z
ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. |
(2) Kontrolno knjigo
koncesionar posreduje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. |
V. LETNI PROGRAM
IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI |
Letni program |
13. člen |
(1) Javna služba se
izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar
je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za
prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta
predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
|
(2) Koncesionar je
dolžan najkasneje do 30. 4. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del
poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti
vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. |
(3) Program izvajanja
javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne
službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje
predvsem: |
– obseg predvidenih
investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih
objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi
rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,
|
– obseg predvidenega
rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom, |
– obseg in stroške
zamenjave uničenih in poškodovanih delov, |
– navedbo mest
predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja, |
– izpolnjevanje
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
– pritožbe
uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
– zavrnitve
uporabnikov storitev, |
– oddaje poslov
podizvajalcem, |
– spremembe v
podjetju koncesionarja, |
– škodne dogodke,
|
– spremenjene pogoje
izvajanja koncesijske pogodbe, |
– koriščenje
zavarovanj in |
– podatke o vseh
ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na
izvajanje koncesijske pogodbe. |
VI. PREPOVEDANA
RAVNANJA |
14. člen |
Prepovedano je:
|
– nameščanje
kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah
javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, |
– namerno
poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave, |
– opustiti obveščanje
koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne
razsvetljave s prometno nesrečo, |
– sajenje drevja in
grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave
brez dovoljenja koncedenta, |
– onemogočanje
dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave, |
– graditi oziroma
postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne
razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja
koncedenta, |
– opravljanje dejanj,
ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave. |
VII. DRUGE DOLOČBE |
Nadzor nad izvajanjem
javne službe |
15. člen |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske
uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne
službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Občina Divača
lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno
strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če pristojni
organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno
obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži
izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
Organ nadzora |
16. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za
vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki
imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
Finančni nadzor |
17. člen |
(1) Finančni nadzor
nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma
ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela
poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v
zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent
in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
VIII. RAZMERJA
KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
Pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov |
18. člen |
(1) Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
(2) Pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno
službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o
načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. |
Dolžnosti
koncesionarja |
19. člen |
(1) Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
– izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v
skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje
porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov
(oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili): |
– SIST EN 13 201
Cestna razsvetljava, |
– Priporočila SDR PR
5/2 Cestna razsvetljava, |
– CIE Pub. 115:2
Lighti,ng of Roads for motor and Pedestrian Traffic, |
– Uredba o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
109/07, 62/10), |
– veljavno slovensko
zakonodajo, |
– smernice Mednarodne
komisije za razsvetljavo CIE, |
– smernicami
Slovenskega društva za razsvetljavo SDR, |
– veljavnimi
slovenskimi in evropskimi standardi in |
– dobro inženirsko
prakso; |
– zagotavljati
dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu; |
– kot dober gospodar
uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga
sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
– vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– po pooblastilu
voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne
službe; |
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem javne službe; |
– po poteku pogodbene
dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz prvega
odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali
koncesijsko pogodbo drugače določeno; |
– zagotoviti ločen in
nemoten dostop do merilnih mest; |
– sklepati pogodbe za
uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije ali v povezavi z njo; |
– pri oddaji pravnih
poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam
ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo
oddajo javnih naročil; |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
|
– oblikovati predloge
cen oziroma sprememb tarife storitev; |
– obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
|
– pripravljati
projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
|
– voditi evidence in
katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
|
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige; |
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna
poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
|
– poročati koncedentu
o izvajanju koncesije; |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
(2) Posamezne
storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod
pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi
veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.
|
(3) Koncesionar je
dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s
spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu,
ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je
zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb
bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent
pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
Interventno izvajanje
javne službe |
20. člen |
(1) Koncesionar je
dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti
odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po
ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne
okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje
predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in
poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. |
(2) Koncesionar je
dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku
2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v
roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
Odgovornost
koncesionarja |
21. člen |
(1) Za izvajanje
javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren
koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot
izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Divača,
uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu –
zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali
nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali
v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe
uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti
klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Divača.
|
(4) Koncesionar v
celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja
porabe električne energije. |
Dolžnosti koncedenta |
22. člen |
Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu
izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu
s pogoji, ki so navedeni v tem odloku, |
– da zagotavlja redno
višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka,
|
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe, |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine, |
– da zagotovi pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
Pristojnosti župana
in občinske uprave |
23. člen |
(1) Župan ima v zvezi
z javno službo naslednje pristojnosti: |
– določa tarife javne
službe, če to ni v pristojnosti občinskega sveta, |
– odloča o pritožbah
zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje
dovoljenj, |
– odloča o pritožbah
zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do
koncesionarja in uporabnikov, |
– druge pristojnosti,
določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(2) Če ni drugače
določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave,
pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka. |
Financiranje |
24. člen |
(1) Javna služba se
financira iz: |
– občinskega
proračuna, |
– drugih virov.
|
(2) Izhodiščna tarifa
in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu
koncesije. O spreminjanju tarife odloča župan (prva alineja prvega
odstavka 23. člena odloka) na obrazložen predlog izvajalca. |
(3) Plačila
koncedenta koncesionarju se opravljajo po naslednjem odstavku tega
člena, in sicer ne glede na prihranek (ali celo izgubo), ki jo bo
koncesionar pri izvedbi predmeta tega koncesijskega akta dosegel.
|
(4) Koncedent bo za
izvedbo ukrepov iz tega koncesijskega akta plačeval manj, kot je
plačeval v referenčnem obdobju, in sicer po formuli (brez DDV): |
Plačilo koncedenta = ((referenčna poraba
(v kWh) el. energije) x 0,74 + |
poraba na
novoinstalirani moči, pridobljeni v |
času trajanja
pogodbe (v kWh) – dejanska poraba |
v tekočem letu))
x cena el. energije v tekočem |
letu pogodbe (EUR/kWh) |
(5) Plačila vseh
ostalih izvajanj, navedenih v tem odloku in ostalih naročil s strani
občine, kolikor ne gre za storitve, ki so predmet obračunavanja po
prejšnjih odstavkih tega člena, se opravljajo in plačujejo po ceniku
koncesionarja, ki je priloga koncesijske pogodbe in se lahko usklajuje
na predlog koncesionarja in z županovo potrditvijo. |
Pravice uporabnikov |
25. člen |
(1) Uporabniki imajo
od koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev
koncesionarja, |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati
storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in
z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik
storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
Dolžnosti uporabnikov |
26. člen |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
|
– pripraviti neoviran
dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne
službe, |
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne
omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči
izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno
inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
IX. POGOJI, KI JIH
MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
Status koncesionarja |
27. člen |
(1) Koncesionar je
lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda
skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz
katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza,
da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili
pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko
pogodbo. |
(2) Vsaka oseba lahko
vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista
oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
Dokazovanje
izpolnjevanja pogojev |
28. člen |
(1) V prijavi za
pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati
da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z
veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora
poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s
koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali
likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma
mora predložiti listine: |
– da je registriran
oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, |
– da je finančno in
poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da je imel v zadnjih 6 mesecih
vse obveznosti poravnane (t.j. v zadnjih 6 mesecih mora pravna oseba
imeti neporavnane obveznosti 0 dni), da v zadnjih treh letih ni imel
blokiranega nobenega transakcijskega računa, da je imel v zadnjem letu
najmanj 100.000 EUR čistega letnega prihodka, in da razpolaga z
ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma
kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije, |
– prijavitelj mora
razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo
koncesijske pogodbe, |
– prijavitelj mora
predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega projekta s
področja zagotavljanja prihrankov energije na področju cestne
razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne
varčne cestne razsvetljave v ustrezni višini v zadnjih treh letih pred
objavo razpisa, |
– da izpolnjuje druge
pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom,
ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(2) Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih
določajo drugi predpisi. |
X. JAVNI RAZPIS |
Oblika in postopek
javnega razpisa |
29. člen |
(1) Koncesionarja za
izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim
razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis se
objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije
ter vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet, naravo
ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
|
4. začetek in
predviden čas trajanja koncesije, |
5. postopek izbire
koncesionarja, |
6. merila za izbor
koncesionarja, |
7. način dokazovanja
izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, |
8. druge obvezne
sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
|
9. način zavarovanja
resnosti prijave, |
10. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj in rok za
predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za izbiro
koncesionarja, |
14. rok, v katerem
bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe
za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16. druge podatke,
potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Župan lahko v
javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi
druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali
na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Župan pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. |
(5) Koncedent mora v
času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno
dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. |
(6) V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili
kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7) Javni razpis se
lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na portalu
javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Razpisni pogoji |
30. člen |
Župan s sklepom o
začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način
dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka (vsebino
listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme
določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
Merila za izbor
koncesionarja |
31. člen |
(1) Merila za izbor
koncesionarja so: |
– cena (faktor iz
zadnjega odstavka 24. člena, ki je nižji od izhodiščnega 0,9),
|
– znesek investicije,
ki ga pokrije koncedent in se ne pokriva iz prihrankov, |
– druge ekonomsko
ugodnosti ponudbe (investicije koncesionarja v novo javno razsvetljavo,
brezplačna postavitev decembrskih okrasitev mesta …), |
– reference ponudnika
s področja gradenj in vzdrževanja razsvetljave, |
– odzivni čas,
|
– trajanje odprave
napake, |
– druge ekonomsko
ugodnosti ponudbe. |
(2) Merila, po
katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter
navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega. |
XI. ORGAN, KI OPRAVI
IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
Uspešnost javnega
razpisa |
32. člen |
(1) Javni razpis je
uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
|
(2) Prijava je
popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če koncedent ne
pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
|
(4) Javni razpis se
ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki
je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
Izbira koncesionarja |
33. člen |
(1) V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. |
(2) Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo sestavljajo
predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj
visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da
omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije
ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do
vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe,
ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za
kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni
pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno
komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma s podpisom odločbe o
imenovanje v komisijo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo
takoj predlagati svojo izločitev. |
(3) Člani strokovne
komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno
preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti
nadomestni član strokovne komisije. |
(4) Po končanem
odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(5) Občinska uprava v
imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
|
(6) Koncedent izbere
enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (29. člen). |
(7) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
Sklenitev koncesijske
pogodbe |
34. člen |
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Za vse dejavnosti
iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz
27. oziroma 28. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
|
(3) Najkasneje 14 dni
po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju
v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
(4) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(5) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
Razmerje med
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo |
35. člen |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
Trajanje in
podaljšanje koncesijske pogodbe |
36. člen |
(1) Koncesijska
pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske
pogodbe (rok koncesije). |
(2) Koncesijsko
obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 120 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe. |
(3) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
(4) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z
zakonom. |
Pristojni organ za
izvajanje koncesije |
37. člen |
Organ občine,
pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je
organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe. |
XII. PRENOS KONCESIJE |
Oblika akta o prenosu |
38. člen |
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
XIII. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
Načini prenehanja
koncesijskega razmerja |
39. člen |
Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
2. s prenehanjem
koncesionarja, |
3. z odvzemom
koncesije, |
4. z odkupom
koncesije. |
Prenehanje
koncesijske pogodbe |
40. člen |
Koncesijska pogodba
preneha: |
1. po preteku časa,
za katerega je bila sklenjena, |
2. z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
3. z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
4. s sporazumno
razvezo. |
Potek roka koncesije |
41. člen |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
Razdrtje koncesijske
pogodbe |
42. člen |
(1) Koncesijska
pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
|
– če je proti
koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj. |
Odstop od koncesijske
pogodbe |
43. člen |
(1) Vsaka stranka
lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno, |
– iz krivdnih
razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske
službe). |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
Sporazumna razveza |
44. člen |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave. |
Prenehanje
koncesionarja |
45. člen |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
Odvzem koncesije |
46. člen |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirana javna služba. |
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
Odkup koncesije |
47. člen |
Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
XIV. VIŠJA SILA IN
SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
Višja sila |
48. člen |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo
tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno
z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje
sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
Spremenjene
okoliščine |
49. člen |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XV. UPORABA PRAVA IN
REŠEVANJE SPOROV |
Uporaba prava |
50. člen |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega
reda Republike Slovenije. |
Arbitražna klavzula
in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže |
51. člen |
(1) S koncesijsko
pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
XVI. PREKRŠKI |
Prekrški
koncesionarja |
52. člen |
(1) Z globo 1.400 EUR
se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
– pravočasno ne
odgovori uporabnikom na njihove pobude, |
– ne zagotovi
kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe, |
– prenese na
podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka, |
– krši pravice in
obveznosti iz tega odloka, |
– ne ukrepa
interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka,
|
– ne uporablja
veljavnih tarif, |
– ne vodi katastrov
ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način, |
– ne predloži letnega
progama ter poročila o njegovi izvedbi. |
(2) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz
prejšnjega odstavka. |
Prekrški
nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe |
53. člen |
(1) Z globo 200 EUR
se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki
ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje
storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Divača.
|
(2) Enako se kaznuje
tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih
tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti
javne službe. |
(3) Tudi odgovorna
oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR. |
XVII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
Ureditev razmerij |
54. člen |
(1) Prvo koncesijo za
izvajanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in
izvajanja javne razsvetljave v Občini Divača podeli občina na podlagi
javnega razpisa iz 29. člena po prenehanju obstoječega pogodbenega
razmerja med Občino Divača in družbo Javna razsvetljava d.d., Litijska
cesta 263, 1261 Ljubljana – Dobrunje, urejenega s Pogodbo za javni
razpis obnova in pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije za sistem
javne razsvetljave v Občini Divača št. 430-0043/2009-17, sklenjeno po
izvedenem javnem razpisu, objavljenem na portalu javnih naročil
JN7021/2009 z dne 31. 8. 2009, na katerem je bil izbran ponudnik Javna
razsvetljava d.d. |
(2) Do podelitve prve
koncesije na podlagi javnega razpisa iz tega odloka, se pogodbeno
razmerje iz prejšnjega odstavka uskladi s tem odlokom s tem, da se
stranki sporazumeta o oblikovanju besedila koncesijske pogodbe med
njima, ki vključuje vsebino pogodbenega razmerja pogodbe iz prejšnjega
odstavka, kolikor ta ni v nasprotju z določbami tega odloka in določbe,
ki so potrebne za celovito uskladitev s tem odlokom, in sicer najpozneje
v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka oziroma najkasneje po
izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega
člena. |
(3) Pri uskladitvi iz
prejšnjega odstavka morata stranki upoštevati naslednje: |
– občinska uprava
izda takoj po uveljavitvi tega odloka upravno odločbo o izbiri
koncesionarja z rokom veljavnosti 28 dni od njene dokončnosti,
|
– občina in družba
Javna razsvetljava d.d. skleneta v roku 30 dni od dokončnosti odločbe
koncesijsko pogodbo iz drugega odstavka tega člena z rokom veljavnosti
do poteka 20 let od sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila iz
prvega odstavka tega člena, |
– da ne glede na
določbe tega odloka družba Javna razsvetljava d.d. kot koncesionar
plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz prihrankov električne energije
iz 24. člena tega odloka v višini 15.000,00 EUR letno. Znesek se enkrat
letno revalorizira glede na referenčni indeks skladno s Pravilnikom o
načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah
dogovarjajo osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04) oziroma
predpisom, ki bo ta pravilnik nadomestil. |
(4) V primeru
neizpolnitve uskladitve pogodbenega razmerja z določbami tega člena v
roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka, občinski svet s tem odlokom
pooblasti župana, da začne javni razpis za začetek postopka podelitve
koncesije po tem odloku člena tega odloka. |
55. člen |
Po uskladitvi
pogodbenega razmerja iz prvega odstavka prejšnjega člena skladno z
drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena izvaja družba Javna
razsvetljava d.d. dejavnost dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja
javne razsvetljave v Občini Divača kot koncesionar in zanjo veljajo vse
pravice in obveznosti, ki jih za koncesionarja določa ta odlok. |
Veljavna zakonodaja |
56. člen |
Ob uveljavitvi tega
odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka Zakon
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO
in 127/06 – ZJZP). |
Pričetek veljavnosti
odloka |
57. člen |
(1) Ta odlok se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet
Občine Divača. |
(2) Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije |
Št. 032-0025/2011-13 |
Divača, dne 20.
decembra 2011 |
Župan |
Občine Divača
|
Drago Božac l.r. |