Na podlagi 5. in 81.
člena
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 18/10) je Občinski svet Občine Križevci na 28.
redni seji dne 1. 9. 2010 sprejel |
T E H N I Č N I P R
A V I L N I K |
o javni kanalizaciji |
I. del: SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tehničnim
pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: tehnični
pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki pri
odvajanju in čiščenju odpadne vode na območju Občine Križevci. S
tehničnim pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnega
kanalizacijskega omrežja in objektov ter naprav za čiščenje odpadne vode
na območju Občine Križevci, ki so v upravljanju Javnega podjetja
Prlekija d.o.o. (v nadaljevanju JP Prlekija). |
Določila tega
tehničnega pravilnika se morajo obvezno upoštevati (tudi) pri upravnih
postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju
in uporabi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali
s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje
in objekte ter naprave za čiščenje odpadne vode. |
Poleg določil tega
pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi: |
- vse veljavne
zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,
|
- navodila
proizvajalcev uporabljene vodovodne opreme. |
2. člen |
Tehnični pravilnik so
dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri projektiranju, gradnji, komunalnem
opremljanju in v upravnem postopku in je obvezen za izvajalca javne
službe in uporabnike javne kanalizacije. |
3. člen |
Javna kanalizacija je
sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali
magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske
vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so
lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno
kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne
naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
Naprave in objekti
javne kanalizacije so: |
- kanalizacijsko
omrežje z revizijskimi jaški, |
- razbremenilniki
visoke vode, |
- zadrževalni bazeni
padavinske vode, |
- črpališča odpadnih
vod, |
- čistilne naprave za
čiščenje odpadne vode, |
- drugi objekti in
naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in čiščenje
odpadne vode. |
Javna kanalizacija so
medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki so namenjeni za
odvajanje in čiščenje odpadne vode uporabnikov. |
4. člen |
Interna kanalizacija
so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadne
vode samo enega uporabnika in je priključena na javno kanalizacijo.
|
Za interno
kanalizacijo se štejejo: |
- vertikalna in
horizontalna kanalizacija v objektu, |
- naprave za
akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode, |
- priključek stavbe,
|
- kontrolni jašek na
priključku stavbe, |
- čistilna naprava za
predčiščenje. |
5. člen |
Interna kanalizacija
je praviloma priključena na javno kanalizacijo po priključnem kanalu v
najbližji revizijski jašek. V predelih, kjer je zgrajeno ločeno
kanalizacijsko omrežje za zbiranja odpadne in padavinske vode, mora biti
interna kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po
ločenem priključnem kanalu. |
6. člen |
Glede na vrsto
komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na: |
- javne
kanalizacijske sisteme, |
- interne
kanalizacijske sisteme. |
Glede na namen
odvajanja odpadne vode je lahko javni kanalizacijski sistem:
|
- mešan - če po
kanalizacijskem sistemu odvajamo odpadno in padavinsko vodo skupaj
(načeloma se morajo strešne vode ponikati oziroma se odvajajo direktno v
vodotok, kjer je le mogoče), |
- ločen - če v en
kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa odpadno
vodo. |
7. člen |
Kanalizacijsko
omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na sekundarne,
primarne in magistralne. |
a) Sekundarno omrežje
in naprave so: |
- kanalizacija
mešanega ali ločenega omrežja za neposredno priključevanje porabnikov na
posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in na
območjih manjših naselij), |
- črpališča za
prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
|
- naprave za čiščenje
odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,
turističnem in na območjih manjših naselij). |
b) Primarno omrežje
in naprave so: |
- kanalski cevovodi
za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali večstanovanjskih
območij in drugih območjih v ureditvenem območju naselja, |
- črpališča za
prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali večstanovanjskih
območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja, |
- naprave za čiščenje
odpadnih voda iz dveh ali večstanovanjskih območij in drugih območij v
ureditvenem območju naselja. |
c) Magistralno
omrežje in naprave zajemajo omrežje in naprave, ki so regijskega ali
medregijskega pomena, in sicer: |
- kanalski cevovodi
za odvajanje odpadne in padavinske vode, |
- črpališča za
prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
|
- čistilne naprave, s
katerimi se zaključuje magistralno omrežje. |
8. člen |
Drugi izrazi v tem
pravilniku imajo naslednji pomen: |
- Kanal je cevovod za
odvajanje odpadne vode, ki je položen v zemljo in deluje po težnostnem
načelu. |
- Priključek stavbe
na javno kanalizacijo je kanalski vod in je del interne kanalizacije, ki
je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe,
če revizijskega jaška ni možno postaviti. |
- Kontrolni jašek je
jašek na priključnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev. |
- Revizijski jašek je
jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora
vzdrževalnih del. |
- Podslapje je
vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike
v kanalu ali na priključku. |
- Kaskada je prelivna
stopnica v kanalu. |
- Zadrževalni bazen
je bazen za akumulacijo padavinske vode. |
- Razbremenilnik
visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinske vode v javno
kanalizacijo. |
- Peskolov je jašek
za izločanje peska iz odpadne vode. |
- Črpališče je objekt
za prečrpavanje odpadne vode. |
- Pretočna greznica
je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez odzračevanja, v
kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma
SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995. |
- Nepretočna greznica
je nepropusten zbirnik komunalne odpadne vode, iz katerega se vsa
komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje oziroma
obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
- Čistilna naprava je
objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadne vode.
|
- Čistilna naprava za
predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da
se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi,
ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je
nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo. |
II. del:
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA |
9. člen |
Kanalizacijsko
omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da zagotavlja optimalen
odvod odpadne in padavinske vode ob minimalnih stroških izgradnje,
vzdrževanja in obratovanja. |
Cilji projektiranja,
gradnje in rekonstrukcije so: |
- zaščita odvodnika
in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo in negativnimi
okoljevarstvenimi efekti, |
- zaščita podtalnice,
|
- skrb za lokalno
varovanje vodonosnikov, |
- zagotovitev
primerne zmogljivosti kanala, |
- skrb za varne
delovne pogoje, |
- skrb za trajnost
sistema, |
- zadovoljivo
delovanje in vzdrževanje, |
- dostopno in varno
kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov, objektov in naprav s
strojno opremo brez povzročitve škode, |
- statična in
dinamična nosilnost kanala, |
- sprememba
hidravličnih lastnosti (prevodnosti), |
- obratovanje brez
zamašitev, |
- omejitev pogostosti
preplavitve na predpisano vrednost, |
- varovanje javnega
zdravja in življenj, |
- da preobremenitev
ne bi prekoračevala predpisanih vrednosti, |
- varovanja zdravja
in življenj obratovalnega osebja, |
- varovanje vodotokov
pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev, |
- kanalizacija ne
ogroža obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave,
|
- doseganje zahtevane
življenjske dobe in ohranitev funkcionalnega stanja naprav, |
- vodotesnost
kanalizacije za odpadno vodo, ustrezno zahtevam preizkušanja,
|
- preprečitev
nastajanja smradu in strupenih snovi. |
Izbira vrste sistema
za odvajanje odpadne in padavinske vode je v pretežni meri odvisna od:
|
- vrste sistema, ki
že obstaja, |
- kapacitete in
kvalitete odvodnika, |
- vrste dotokov v
sistem, |
- potrebe po
čiščenju, |
- topografije,
|
- obstoječih
čistilnih naprav, |
- drugih lokalnih
pogojev. |
Vplivi sistemov za
odvod vode v vodotoke morajo izpolnjevati zahteve predpisov iz varstva
okolja. |
Pozornost je treba
posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi tal. Kjer
so geološke karte pomanjkljive, je treba izvesti raziskave. Z
geotehničnimi raziskavami je treba pridobiti natančne podatke o:
|
- obtežbah kanalov in
objektov na njih, |
- nevarnosti drsin,
|
- posedanju,
|
- gibanju finih
delcev (izpiranju), |
- nabrekanju v
glinenih slojih, |
- toku in gladini
podtalnice, |
- možnostih napajanja
vodonosnika, |
- obremenitvah
bližnjih objektov in cest, |
- poprejšnji uporabi
zemljišča (vključujoč rudarstvo), |
- možnost gradnje z
alternativnimi vrstami gradnje, |
- možnostih uporabe
vrste cevi, |
- možnostih uporabe
posteljice cevi, |
- agresivni zemljini
ali podtalnici. |
Pri presoji, ali so
zahteve sistema za odvod vode izpolnjene, je treba upoštevati vse
razpoložljive podatke o: |
- poplavah,
|
- zamašitvah,
|
- porušitvah kanalov,
|
- boleznih,
poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja, |
- boleznih,
poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb, |
- poškodbah kanalov,
|
- upoštevanju pogojev
na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz njega, |
- pregledih kanalov s
TV kamero, |
- pritožbah o
širjenju smradu, |
- hidravličnih
preverbah, |
- delovanju mehanskih
in električnih naprav, |
- rezultatih tlačnih
preizkusov, |
- preobremenitvah in
|
- delovanju in stanju
regulacijskih naprav. |
Če postavljene
zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti ukrepe za
izboljšanje stanja. |
Načrti in karte
katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema. |
1. Standardizacija ob
projektiranju in gradnji |
10. člen |
Pri načrtovanju javne
kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice,
ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, državni standardi SIST in
Evropski standardi EN 1610. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije
je potrebno zagotoviti takšne rešitve, da je na vsakem mestu možen
dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja
javne kanalizacije in kanalizacijskih naprav. |
2. Materiali in vrste
cevi za gradnjo |
11. člen |
Za gradnjo kanalov
javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
|
- za gravitacijski
odvod odpadne vode in mešano kanalizacijo: armirani poliester, duktilna
litina, keramika, jeklo, |
- za gravitacijski
odvod padavinske vode: poleg navedenih je možno uporabiti tudi betonske
cevi, polivinil klorid in polietilen, |
- za tlačno
kanalizacijo: PEHD, armirani poliester, duktilna litina in jeklo.
|
Material mora
zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in
drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). |
Materiali, iz katerih
so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z
vodo, ne smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih, kemijskih
ali mikrobioloških lastnosti. |
Materiali, iz katerih
so izdelane cevi, naj se izberejo glede na namen, obtežbo, hidravlične
zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno
50 let. |
V primeru, da se
kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene
kanala zglajene do čistega sijaja. |
3. Dimenzije in
dovoljeni notranji profili |
12. člen |
Najmanjši dovoljeni
notranji profil kanala javne kanalizacije je 200 mm, najmanjši dovoljeni
notranji profil priključka je 150 mm. |
4. Dovoljeni nakloni
kanalov |
13. člen |
Najmanjši dovoljeni
naklon kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri
srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. |
14. člen |
Cevi za kanale javne
kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm,
kadar pa je naklon kanala do 0,5%, pa na betonsko podlago. |
5. Zasip kanalnih
cevi po gradnji |
15. člen |
Cevi za kanal javne
kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim materialom
v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in
zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih
je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na
podlagi statičnega izračuna. |
6. Revizijski jaški
in vozlišča |
16. člen |
Revizijski jaški se
gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala
in na mestih združitve dveh ali več kanalov. |
Maksimalne razdalje
med revizijskimi jaški so načeloma: |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
Dimenzije kanala | Razdalja med | |
| | revizijskimi jaški | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|za kanale od DN
150 do DN 250 | 40,0 m | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|za kanale od DN
250 do DN 500 | 60,0 m | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|za kanale od DN
500 do DN 800 | 80,0 m | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|za kanale nad
DN 800 | 100,0 m | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
17. člen |
V primeru, ko je
višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 1 m, je
treba predvideti podslapje. Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji
strani revizijskega jaška s T-kosom, vertikalno cevjo in iztočnim lokom
90°. |
Jašek z vgrajenim
podslapjem naj bo premera minimalno 1000 mm. Izvede se iz enakega
materiala ali iz materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal.
|
V primeru, ko so
hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba
izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša
energija toka odpadne vode na stene revizijskega jaška. |
18. člen |
Revizijski jaški
morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s
stroji. |
Revizijski jaški naj
bodo premera: |
- do globine 3 m
minimalno DN 800 mm, |
- pri globini večji
od 3 m minimalno DN 1000 mm. |
V revizijske jaške,
globine večje od 5 m je treba vgraditi vstopne lestve iz nerjavečega
jekla. |
Pri združevanju
kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtočni strani oklepati
kot, ki je enak ali manjši od 45°, pri kanalih manjšega premera pa je
izvedena priključitev pod kotom v loku v koritnici. |
19. člen |
Jašek mora biti
pokrit z litoželeznim pokrovom kvadratne dimenzije 60x60 cm ali krožne
dimenzije premera 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na
voznih površinah, mora biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa
najmanj 5 ton. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA s črkami,
velikosti min. 5 cm. |
Pokrov na jašku, ki
je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran. |
7. Projektiranje
peskolovov za odvod padavinskih voda |
20. člen |
Na priključku za
odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo mora biti
zgrajen peskolov ki mora biti dimenzioniran tako, da je največja hitrost
pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
8. Projektiranje
lovilca olja oziroma maščob |
21. člen |
Kjer obstaja možnost
onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice,
pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno
kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob. |
9. Zadrževalnik na
interni kanalizaciji |
22. člen |
Kjer obstaja možnost,
da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo
taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali
porušila režim na čistilni napravi, mora biti interna kanalizacija
zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo prekiniti oziroma
zadržati. |
10. Vodotesnost
novozgrajene kanalizacije |
23. člen |
Vsak novozgrajeni
kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z vodo od
jaška do jaška. Jašek se preizkuša na vodotesnost posebej. Preizkus
vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne in fizične osebe, ki o
preizkusu napravijo zapisnik v skladu z veljavnimi normativi. |
11. Križanje in
prečkanje javne kanalizacije z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami
in objekti |
12. Vertikalni odmiki |
24. člen |
Vertikalni odmiki med
kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v
naslednjih točkah. |
V primerih križanja,
ko je: |
1. vodovod pod
kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
- vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 3 m
na vsako stran, |
- v izjemnih primerih
je vodovod lahko zaščiten, po dogovoru z upravljavcem, tudi drugače (PVC
folija, glinen naboj), |
- vertikalni odmik
(od temena zaščitne cevi do temelja kanala) je najmanj 0,3 m;
|
2. kanalizacija pod
toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
- kanalizacija mora
biti vgrajena v zaščitni cevi, |
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na
vsako stran, |
- vertikalni odmik
(od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave)
je najmanj 0,3 m; |
3. kanalizacija pod
plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, morajo biti izpolnjene naslednje
zahteve: |
- plinovod, PTT kabli
in elektrokabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi, |
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 2 m
na vsako stran, |
- vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3 m; |
4. vodovod nad
kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
- vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 3 m na
vsako stran, |
- vertikalni odmik je
najmanj 0,3 m; |
5. vodovod nad
kanalizacijo na območju vodoneprepustnega zemljišča: |
- v tem primeru
vodovoda ni potrebno obvezno vgraditi v zaščitno cev, |
- vertikalni odmik je
najmanj 0,6 m, |
- v primeru, da je
odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev;
|
6. kanalizacija nad
toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
- toplovod mora biti
toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim
v drugih poglavjih tega pravilnika, |
- vertikalni odmik je
najmanj 0,4 m; |
7. kanalizacija nad
plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, mora biti izpolnjena še
naslednja zahteva: |
- vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3 m. |
13. Horizontalni
odmiki |
25. člen |
Horizontalni (svetli)
najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih
objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti
pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi
kanala in oklepa s hipotenuzo, ki se konča na robu temelja ali objekta,
kot 35°. |
|
+---------------------------------------+----------------------+ |
|
Minimalni odmik | Odmik | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
|
od dreves | 2,0 m | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
| od
okrasnega grmičevja | 1,0 m | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
Odmiki napeljav
(svetli), ki potekajo vzporedno z kanalizacijo: |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|
Komunalni vod | Globina kom. voda | Odmik | |
| | glede na kanal | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Vodovod
(sanitarni in | Večja ali enaka | 3,0 m | |
|mešani
kanal) | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Vodovod
(padavinska | Večja ali enaka | 1,5 m | |
|kanalizacija), | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Plinovodi,
elektrokabli, | | | |
|kabli javne
razsvetljave | | | |
|ali | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|telekomunikacijskimi | Večja ali enaka | 1,0 m | |
|napeljavami | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Toplovod | Večja ali enaka | 0,8 m | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Vodovod
(sanitarni in | Manjša | 1,5 m | |
|mešani
kanal) | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Vodovod
(padavinska | Manjša | 1,0 m | |
|kanalizacija) | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Plinovodi,
elektrokabli, | Manjša | 1,0 m | |
|kabli javne
razsvetljave | | | |
|ali PTT
napeljave | | | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
|Toplovod | Manjša | 0,5 m | |
+----------------------------+---------------------+-----------+ |
Horizontalni odmiki
so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih
vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard
SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
- horizontalni odmiki
od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
|
- horizontalni odmiki
od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
|
- v izjemnih
primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti
manjši od 0,2 m. |
Posebno je treba
paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
14. Nadzemno
prečkanje |
26. člen |
Nadzemno prečkanje se
lahko izvede: |
- s pomočjo
samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in
statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
|
- s pomočjo cestne
mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah
tega pravilnika. |
Kanal je lahko vidno
obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti.
|
V obeh primerih je
treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu
primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij. |
15. Podzemno
prečkanje vodotoka |
27. člen |
Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste
vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena
brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.). |
Vsako podzemno
prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in izkušnje
podjetij, ki ta dela opravljajo. |
16. Podzemno
prečkanje železnice |
28. člen |
Pri podzemnem
prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v prejšnjih
točkah izpolniti še naslednje zahteve: |
- prečkanje železnice
mora biti izvedeno v zaščitni cevi, |
- ustji zaščitne cevi
morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira, |
- na obeh koncih
zaščitne cevi morata biti izdelan revizijski jašek. |
17. Podzemno
prečkanje cest |
29. člen |
Podzemno prečkanje
cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanal
vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. Podzemno
prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic. |
18. Razbremenilniki |
30. člen |
Razbremenilniki so
objekti na kanalski mreži in služijo za odvod padavinske vode. Grajeni
so z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajajo
neposredno v odvodnik in s tem znižajo maksimalne pretoke v odvodnih
kanalih. |
Pri dimenzioniranju
razbremenilnikov, ki so znotraj sistema kanalizacije, je treba
upoštevati: |
- pretežni del
onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val,
je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,
|
- predvideti je treba
iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih,
|
- poleg izgradnje
zadrževalnih bazenov je treba izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto
obstoječe kanalske mreže. |
31. člen |
Razbremenilniki so
praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
- dotočni kanal,
|
- razbremenilna
komora s prelivno steno, |
- dušilna komora z
vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),
|
- iztočni kanal iz
dušilne komore, |
- iztočni kanal za
odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik. |
V razbremenilne
objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema: |
- dušilke, zapornice,
regulacijske prelivne stene ipd., |
- elektrostrojne
inštalacije, |
- merilno
regulacijska oprema z prenosom podatkov v nadzorni center. |
V primeru vgradnje
določenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika oskrbeti
z nizkonapetostnim električnim priključkom z možnostjo priklopa
rezervnega napajanja iz mobilnega agregata. |
19. Črpališča |
32. člen |
Črpališča gradimo
povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je
potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo. |
Potrebno je
upoštevati naslednje pogoje: |
- akumulacijski bazen
mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in
maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma črpalke je maksimalno
2 uri oziroma pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega
bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na
uro glede na karakteristike črpalk, |
- premer tlačnega
voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe sekalne črpalke lahko
tudi manjši. |
Minimalne potrebne
hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:
|
- vertikalni vodi 1
m/s, |
- horizontalni vodi
0,7 m/s, |
- maksimalna hitrost
v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno maksimalno 2 m/s,
|
- grablje ali sito je
treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od 30 l/s, |
- zmogljivost črpalk
se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,
|
- črpališče mora biti
opremljeno z črpalkami z stoodstotno rezervo in krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke ciklično izmenjujejo z aktivnimi, |
- rotor črpalke brez
predhodnega čiščenja oziroma sekanja večjih delcev mora omogočati prehod
delcev velikosti minimalno 100 mm, |
- oprema za
krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec
obratovalnih ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko oziroma
napravo pri črpališčih. |
Črpališče naj bo
praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera in
mora biti dostopno s specialnim vozilom za čiščenje kanalizacije.
Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer
pa naj bo le pokrito z nerjavečim pokrovom. Predvideno naj bo, da se
pokrov zaklepa. Objekt naj bi bil zaščiten z ograjo. |
Elektro omarica z
inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta naj bo
locirana v neposredni bližini črpalnega bazena (maksimalna oddaljenost
15 m), postavljena na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma
zahtevah distributerja električne energije. |
20. Krmiljenje in
prenos podatkov v nadzorni sistem |
Predvidena morata
biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu in oprema
za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko
upravljanje naprav. |
Oprema za krmiljenje
in prenos podatkov mora ustrezati internim standardom JP Prlekija in že
vzpostavljenemu sistemu. Lokalni krmilnik je tipa Telcom, nadzorni
sistem je opremljen z nadzornim programom RS View. Kot komunikacijski
protokol se uporablja tip protokola: IEC60870-5-101 preko mobilnega GSM
omrežja. |
Tehnične zahteve
komunikacije preko mobilnega GSM omrežja: |
Modbus RTU, DF1.
TELCOM ima vgrajena dva serijska porta RS-232 in RS-485 za komunikacijo
z lokalnimi napravami (PLC, frekvenčni regulator itd.) |
- DETS (Data Excange
with Time Stamp). |
Protokol za izmenjavo
podatkov med TELCOM postajami in centralno TELCOM postajo ima naslednje
lastnosti: |
- delovanje preko GSM
podatkovnega klica (Data Call) |
- peer-to-peer
komunikacija. Vse postaje so v pripravljenosti (Slave mode). Po potrebi
se postaja spremeni v Master Mode |
- Event Driven
Protocol. Ob dogodku (npr. Vlom v objekt), postaja sama odda sporočilo
centralnemu TELCOMu in pošlje alarmni SMS |
- 18 komand za delo s
terena s pomočjo SMS sporočil (stanje, komande, parametri, alarmna
lista) |
- pošiljanje
pomnilnika podatkov, opremljenih s časovno značko (Time Stamp)
|
- IEC 60870-5-101.
Protokol za izmenjavo podatkov med centralno TELCOM postajo in
|
nadzornim programom z
uporabo OPC gonilnika ima naslednje lastnosti: |
- Event Driven
Protocol |
- Time Stamp -
podatki so lahko označeni s časovno značko |
- periodično klicanje
- za vsako postajo lahko določimo periodo osveževanja |
- tekočih podatkov in
periodo osveževanja shranjenih podatkov |
- klicanje na zahtevo
- operater lahko podatke osveži na zahtevo. |
SPREJEMANJE IN ODDAJA
SMS SPOROČIL |
TELCOM izkorišča GSM
storitev - sprejem in oddaja SMS sporočil. |
Pri pošiljanju SMS
sporočil v TELCOMu ločimo dva nivoja: |
- pošiljanje brez
prijave. V tem primeru iz TELCOMa le beremo in ne moremo vplivati na
njegovo delovanje, |
- pošiljanje s
prijavo. V tem primeru vpisujemo v TELCOMa in lahko vplivamo na njegovo
delovanje. Zato se moramo obvezno prijaviti, sicer TELCOM sporočilo
zavrne. |
Vrste SMS sporočil:
|
- poizvedovanje
stanja TELCOMa, oziroma priključenega PLC-ja |
- stanje napajalne
napetosti (posebej primerno, ko je TELCOM napajan preko akumulatorja)
|
- spisek stanja
ukazov |
- spisek stanja
parametrov |
- oddaja ukaza
|
- oddaja novega
stanja parametra |
- TELCOM avtomatsko
generira SMS v primeru alarmnega stanja (sprememba digitalnega vhoda ali
prehod meritve izven določenih mej). |
21. Nadzorni center |
Sistemska rešitev
bazira na naslednji strojni in programski opremi: |
- MASTER TELCOM. Nič
se ne razlikuje od običajnega TELCOMa, le po konfiguraciji. |
- OPC I/O driver za
podporo protokola IEC 60870-5-101. To je eden redkih protokolov, ki
podpirajo podatke, opremljene s časovno značko. |
Predvideti je treba
možnost postavitve antene na drog ali kak drug element za pritrditev
oziroma kabelsko povezavo na mesto daljinskega prenosa podatkov v center
upravljanja. Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav
so izvedeni v prostostoječi ali stenski elektroomarici, locirani v
nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob črpališču (zaščita IP 55).
Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprečujejo kondenz in zmrzovanje. |
22. Tlačni vod |
33. člen |
Izvedbo tlačnega voda
in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti
izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda daljšega od 150 m je treba na
dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s čistilnim kosom ali
K-kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri tlačnega voda.
|
Globina vkopa tlačne
cevi naj bo minimalno 0,8 m. |
Zaradi ustavljanja in
zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena
tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m, in predviden način varovanja
tlačnega voda pred vodnim udarom. |
23. Zadrževalni
bazeni |
34. člen |
Zadrževalni bazeni so
objekti na kanalski mreži za odvod padavinske vode. Grajeni so z
namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. Z izgradnjo
zadrževalnih bazenov se praviloma doseže: |
- zmanjšanje
maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile
dovodnih kanalov, |
- zadržanje in delno
čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske vode. |
Pri dimenzioniranju
zadrževalnih bazenov je potrebno: |
- pretežni del
onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno onesnaženi
val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo, |
- predvideti iztok
padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih, |
- poleg izgradnje
zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe
kanalske mreže. |
Pri projektiranju
bazena je potrebno upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina
zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec
javnega kanalizacijskega sistema. |
Pri dimenzioniranju
zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je potrebno navedena
določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati na podlagi
ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128). |
Zadrževalni bazeni so
praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
- enote na dotoku v
bazen (dotočni kanal, dotočna komora), |
- akumulacija
(pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski
prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo), |
- enote na iztoku iz
bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in
drugo). |
V bazene je po
potrebi treba vgraditi naslednjo opremo: |
- čistilni elementi
(avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem,
prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline
ter drugo), |
- regulacijski
elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in
drugo), |
- kontrola delovanja
naprav - brezžični sistem s prenosom podatkov v nadzorni center
vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji objektov, v prostoru
upravljanja pa potrebna oprema, vgrajena v elektroomari). |
Vgraditi je potrebno
tudi nekatere inštalacije: |
- tlačni sistem za
izpiranje sten bazena, vodovodni priključek iz javnega vodovoda ali drug
ustrezni sistem, |
- nizkonapetostni
elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz
mobilnega agregata, |
- pri pokritih
akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje s čiščenjem zraka
kumulacijskega prostora. |
24. Jašek s
prekucnikom - samo izpiranje |
35. člen |
Če se kanalska mreža
sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem dnevnem pretoku so
manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih potrebno izvesti dodatne
ukrepe za samo izpiranje - jašek s prekucnikom. Delovanje prekucnika
mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do kratkotrajnih
čistilnih pretokov s hitrostjo višjo od 0,7 m/s. |
Objekt, v katerega je
postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega betona oziroma
iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse predvidene obtežbe
(zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični pritisk in drugo) in
mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino, pokrito s primernim
pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti vtoku v kanal, ki se
izpira. |
V objekt se namesti
posoda - prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike prekucnika,
ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo dimenzije
objekta. |
Prekucnik je posoda
iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se permanentno polni in prazni.
Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno
vodo. Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode
glede na težišče prazne. Pri polni posodi se skupno težišče posode in
akumulirane vode postavi v točko, v kateri je omogočena prevrnitev
posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji prekucnika
morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira. |
25. Peskolovi |
36. člen |
Peskolovi se
vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti
vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni
morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni
bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu
kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki
lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro
usedljive snovi pri največjem dovoljenem pretoku. Biti morajo dostopni
za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin.
Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti
ustrezen certifikat. |
Lovilci lahkih
tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s
specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno
spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred
izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer
obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani
morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za
vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
lahkih tekočin. Če so vgrajeni v interno kanalizacijo in jih vzdržuje
ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti
omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci lahkih
tekočin, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti
ustrezen certifikat. |
26. Lovilec olj |
Gradnja lovilcev olj
je obvezna: |
- na varstvenih
pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih
vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,
|
- v garažah in na
pralnih ploščadih, |
- na parkiriščih za
tovorna vozila in avtobuse. |
Lovilci maščob se
vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
potrebno iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni
dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo
biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in
morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob.
Vzdrževanje ter skrb za odstranjevanje izločenih maščob ima uporabnik,
mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci
maščob, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti
spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob je obvezna v
gostinskih lokalih. |
Izvedba merilnega
mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev
morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
27. Merjenje pretokov
odpadnih vod |
37. člen |
V kanalizacijskih
sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne načine
merjenja pretoka odpadne vode: |
- odprt sistem, kjer
voda odteka gravitacijsko je pretok funkcija globine vode, nagiba ter
omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A); |
- zaprt sitem, kjer
odpadno vodo črpamo po ceveh je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in
preseka cevi Q = f (v, A). |
Merjenje odtoka se
lahko izvaja s sledili. |
Pretok izračunamo iz
znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora uporabnik
pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili
se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev
dotoka na čistilne naprave). |
Merjenja pretoka
odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in tehničnimi
predpisi. |
28. Čistilna naprava |
38. člen |
Čistilna naprava (v
nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne vode mora zadostiti
naslednjim zahtevam: |
- upoštevani morajo
biti veljavni predpisi in standardi za to področje, |
- ne sme biti
preobremenjena, |
- ne sme
predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi, |
- naprava ne sme
povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij, |
- nevarnosti za
osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno
mero, |
- projektirana
uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let
za elektrostrojno opremo, |
- dosežena mora biti
predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, |
- načrtovani morajo
biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
- možno mora biti
povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah,
|
- dosežena mora biti
s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja
mora biti zmanjšana na minimum, |
- poraba energije
mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero. |
V projektu mora biti
predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov
in odvečnega blata. |
Pri zasnovi ČN se
mora upoštevati naslednje podatke: |
- podatki o sestavi
odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in
korozivnih snovi, |
- podatke o
klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura,
vlažnost, vetrovi ipd., |
- zahteve, ki se
nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja
ipd., |
- posebne zahteve, ki
se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v razpisni
dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN,
|
- posebne zahteve, ki
se nanašajo na vzdrževanje. |
29. Projektiranje,
gradnja, vzdrževanje čistilnih naprav |
39. člen |
Pri projektiranju ČN
je treba upoštevati več osnovnih zahtev: |
- vse ČN se
načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in
ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s
predpisi, |
- za ČN s kapaciteto
nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z računalniško
simulacijo, |
- vse naprave, ki se
lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna
varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim
izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen, |
- kjer je možno in
smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in
vzdrževanja, |
- v primerih, ko je
oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno
rezervno napajanje elementov in naprav, |
- proces na ČN mora
biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno
operativno stanje v najkrajšem možnem času, |
- ČN mora biti
zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na
iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so
pomembna za kontrolo procesa in emisij, |
- vse informacije o
kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za
efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki,
temperature, koncentracija snovi, pH vrednost), |
- omogočeno mora biti
varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav
na ČN. |
40. člen |
Konstrukcijske
zahteve za objekte so: |
- konstrukcija
objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot
funkcionalna celota, |
- natančnost pri
dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in
operativnost vgrajenih naprav, |
- dosežena mora biti
zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in dinamične
obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave, |
- dosežena mora biti
odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode, blata,
atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim
spremembam, |
- dosežena mora biti
varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni, |
- dosežena mora biti
vodotesnost. |
Posebne pozornosti
morajo biti deležni elementi: |
- prehodi med objekti
in napravami, |
- zveze med strojnimi
in elektro elementi in napravami, |
- dostopi k objektom
in napravam, |
- ventilacija in
temperatura v objektih, |
- oskrba z vodo,
|
- možnost za hitro
praznjenje objektov, |
- naprave za
dvigovanje, |
- skladišča za
delovna sredstva in za nevarne snovi, |
- bazeni,
|
- korozijska
odpornost betonskih objektov. |
Pri zasnovi,
delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji morajo biti posebno pozorno
rešeni naslednji elementi: |
- podatki, ki so
pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav, kot
so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,
|
- poti, stopnice in
podesti, |
- grablje in sito s
kompaktorjem, |
- pokrovi, montažne
odprtine, odprtine za čiščenje, |
- premikajoči deli
(kolesa ipd.), |
- črpalke in kanali,
|
- vpihovala in
kompresorji, |
- merilna in
kontrolna oprema, |
- elektrooprema,
|
- zaščita materialov
proti koroziji, |
- kakovosti varjenja.
|
Pri zasnovi, gradnji
in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati: |
- vplive na okolje,
|
- varnost objektov in
naprav oziroma posameznih elementov, |
- delovanje in
vzdrževanje, |
- rezervne dele in
posebna orodja. |
30. Odvod vode iz
čistilnih naprav |
41. člen |
Zmogljivost sistemov
za odvod vode je potrebno preizkušati in presojati med gradnjo, pri
rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi
med celotnim obdobjem uporabe. |
Preskusi in presoje
obsegajo: |
- preizkus tesnosti z
vodo po standardu SIST EN 1610, |
- preizkus tesnosti z
zrakom po standardu SIST EN 1610, |
- preizkus
infiltracije, |
- preizkus s
pregledom pohodnih kanalov, |
- pregled s TV
kamero, |
- določitev sušnega
odtoka, |
- nadzor dotokov v
sistem, |
- nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik, |
- nadzor nad
strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v
sistemu, |
- nadzor nad dotokom
na ČN. |
Izbira vrste
preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ
sistem za odvod vode. |
Po opravljenem
preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ
in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je
sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
42. člen |
Preizkus se mora
izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje kanalov) standarda SIST
EN 1610 ali po DIN 4033. |
Pri tlačnem preizkusu
po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni postopek LC. |
III. del: PREVZEM
JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE |
43. člen |
Investitor gradnje
kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati v
lastništvo občini. Občina preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu
javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik, mora
investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
- projekt z gradbenim
dovoljenjem, |
- projekt izvedenih
del, izdelan po določbah pravilnika o katastru kanalizacijskega sistema,
(vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne
službe), |
- zapisnik o
preizkusu vodotesnosti, |
- uporabno
dovoljenje, |
- evidence,
knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o
terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve. |
Na podlagi zapisnika
o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v kataster
kanalizacijskega sistema, občina pa v svoja osnovna sredstva. |
44. člen |
V primeru, da gre za
prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala
krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni
bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne
službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, so dovoljena
odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se
predaja, vsaj: |
- izdelan grafični
prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000, |
- izdelano
hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi
morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih
vlaganj (sanacijski program), |
- izdelano strokovno
mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja
zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske
vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska
omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode,
|
- izdelano strokovno
mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja
in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode, |
- knjigovodske
podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, je potrebno pridobiti
ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca,
|
- uporabno
dovoljenje. |
31. Izvedba
priključitve na javno kanalizacijo in izvedba javnih pooblastil |
45. člen |
Investitor objekta,
predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k lokaciji
in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
|
Kadar na podlagi
lokacijske informacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve
objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k gradnji
objekta oziroma priključka. |
S soglasjem se
opredelijo pogoji za izgradnjo interne kanalizacije in priključitev na
javno kanalizacijo. |
46. člen |
Investitor predloži k
vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo
objekta naslednjo dokumentacijo: |
a) za soglasje k
prostorskim izvedbenim aktom: |
- situacijo z
vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali
1:500, |
- hidravlični izračun
s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju odvajanja in čiščenja,
|
- opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno
kvalitete in tipa odpadne vode, |
- izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
- izjavo pristojne
strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne
vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih
ali predvidenih vodnih virov; |
b) za pridobitev
projektnih pogojev je potrebno predložiti: |
- lokacijsko
informacijo pristojne občine za gradnjo objektov oziroma izvajanje
drugih del na zemljišču ali objektih, |
- opis nameravanega
posega, |
- splošni opis,
|
- podatke o parcelah,
na katerih se bo izvajal poseg, |
- podloge za izdelavo
idejne zasnove, |
- prostorsko, plansko
in izvedbeno dokumentacijo, |
- opis nameravanih
posegov, |
- faznost
realizacije; |
c) za soglasja k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
- splošni in
urbanistični del projekta, |
- tehnični del,
|
- načrti arhitekture,
|
- načrti gradbenih
konstrukcij, |
- načrti strojnih
instalacij; |
d) za soglasje za
priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
- pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni
izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
|
- katastrski načrt (mapna
kopija), |
- situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
- hidravlični izračun
s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in
čiščenje, |
- načrt strojne
(kanalizacijske in vodovodne) napeljave, |
- soglasje za prekop
javnih površin, |
- soglasja lastnikov
oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
- izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
- izjavo pristojne
strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne
vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih
ali predvidenih vodnih virov; |
e) za soglasje za
začasni priključek: |
- situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
- hidravlični izračun
s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in
čiščenje, |
- odločbo upravnega
organa o začasnem objektu, |
- opis predvidene
porabe vode, |
- izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
- izjavo pristojne
strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne
vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih
ali predvidenih vodnih virov; |
f) za soglasje k
vlogi za uporabno dovoljenje: |
- situacijo
izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,
potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje, |
- izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
- izjavo pristojne
strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne
vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih
ali predvidenih vodnih virov. |
Za pridobitev
soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega člena,
pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
|
Izvajalec javne
službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni strokovni
presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz
točk a) do f) tega člena. |
Strokovno
institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo
veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov. |
47. člen |
Izvajalec javne
službe mora v soglasju opredeliti: |
- možnosti in
tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo, |
- koto priključitve
in druge tehnične pogoje priključitve, |
- zahteve o ureditvi
prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška, |
- pogoje glede
posegov na obstoječo javno kanalizacijo, |
- pogoje, ki jih mora
investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je
pridobitev takega soglasja potrebna, |
- pogoje, katerim
mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo, |
- postopek za
neposredno priključitev na javno kanalizacijo. |
48. člen |
Izvajalec javne
službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi o
splošnem upravnem postopku. |
IV. del:
PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO |
49. člen |
K prijavi za
priključek mora investitor priložiti naslednje dokumente: |
- gradbeno dovoljenje
oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo,
da je bil objekt zgrajen pred letom 1967), |
- načrt priključka
oziroma izvršilni načrt, |
- potrdilo o plačanem
komunalnem prispevku in ostalih prispevkih. |
50. člen |
Ob priključitvi
objekta na javno kanalizacijsko omrežje ali že aktivirano interno
kanalizacijo investitor ali nadalje uporabnik, podpiše izjavo o
priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje z obveznostmi do
upravljavca v smislu plačevanja stroškov in tehničnih pogojev. |
51. člen |
Na podlagi prijave za
priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne službe odobri
neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede
priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne
službe. |
Smatra se, da je
priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda priključek ter
ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu
prijave. |
V primeru, da
priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega
pravilnika, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne
odpravijo. |
52. člen |
Priključitev na javno
kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku. |
Uporabnik javne
kanalizacije, ki je po odloku o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne
in padavinske vode dolžan na priključku zgraditi kontrolni jašek, si
mora pred projektiranjem interne kanalizacije pridobiti od izvajalca
javne službe smernice za izgradnjo kontrolnega jaška. |
V. VZDRŽEVANJE
GREZNIC |
53. člen |
Na območjih, kjer še
ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z javno kanalizacijo, je
obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali greznic. |
Izvajalec javne
službe je dolžan zagotoviti: |
a) prevzem blata iz
pretočnih greznic, |
b) prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav, |
c) prevzem in
čiščenje odpadne vode nepretočnih greznic. |
d) evidenco o izvoru,
vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
Praznjenje greznic in
prevzem blata iz KČN se za obstoječe pretočne greznice in male KČN
izvaja najmanj enkrat na štiri leta, skladno s pogoji določenimi v
Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode posamezne
občine in na podlagi plana praznjenja greznic, ki ga pripravi izvajalec
javne službe. Izvajalec javne službe uporabniku storitev o praznjenju
greznice oziroma o odvozu blata iz male KČN izda potrdilo. |
Stroške prevoza in
predelave blata ter odplak krije uporabnik oziroma povzročitelj
onesnaženja. |
54. člen |
Odpadno vodo in goščo
iz greznic je prepovedano zlivati v javno kanalizacijo, odvažati na
javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinsko
ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni
inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v
roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, teh ukrepov ne izvede, jih v
njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljen
izvajalec. |
VI. NORMATIVI O
SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO |
55. člen |
Male komunalne ČN so
naprave za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja,
manjšo od 2000 PE, v katerih se komunalna odpadna voda zaradi njenega
čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način: |
- s prezračevanjem v
naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN
12255-5; |
- v bioloških
reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN
12255-6; |
- v bioloških
reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7;
|
- z naravnim
prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z
vertikalnim tokom; |
- naprava za čiščenje
komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN
12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi
odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko
filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v
podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. |
Mejni vrednosti
parametrov odpadne vode iz male komunalne ČN naprave sta določeni za
parameter KPK (150 mg O(2)/l) in parameter BPK(5) (30 mg O(2)/l).
|
Prve meritve in
obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja izvajalec
lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju
občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno
čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe
ali jo upravlja druga oseba. |
Za malo komunalno ČN
z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela ocena
obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je
obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja
naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN na
območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo
komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali
jo upravlja druga oseba. |
Lastnik oziroma
upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe
redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o
obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse
podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.
|
Upravljavec male
komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora
zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
V javno kanalizacijo
je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva
škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo
delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o
odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode posamezne
občine, in zahtevam v tem pravilniku. |
56. člen |
V javno kanalizacijo
je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva
škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo
delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o
odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode posamezne
občine, in zahtevam v tem pravilniku. |
Za dosego mejnih
koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo
vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
57. člen |
Odpadna voda, ki se
odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v mejnih
koncentracijah, ki so navedene v 58. členu. |
Mejne vrednosti
parametrov industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, so določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja oziroma s predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v javno
kanalizacijo. |
Za dosego mejnih
koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo
vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
|
Mejne vrednosti
parametrov industrijske odpadne vode za iztok v javno kanalizacijo so: |
32. Mejne vrednosti
parametrov industrijske odpadne vode |
58. člen |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Naziv |Enota |Vrednost | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Temeratura
|°C |40 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|pH -
vrednost | |6,5-9,5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Neraztopljive
snovi |mg/l |100 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Usedljive
snovi |mg/l |10 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Obarvanost pri
436nm |m (na -1) |70 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Aluminij |mg/l |30 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Arzen |mg/l |0,1 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Baker |mg/l |0,5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Barij |mg/l |5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Bor |mg/l |10 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Cink |mg/l |2 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Kadmij |mg/l |0,1 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Kobalt |mg/l |1,0 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Kositer |mg/l |2 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Celotni
krom |mg/l |0,5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Krom
(VI) |mg/l |0,1 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Nikelj |mg/l |0,5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Srebro
|mg/l |0,1 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Svinec |mg/l |0,5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Železo |mg/l |20 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Živo
srebro |mg/l |0,01 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Vsota
tenzidov |mg/l |25 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Klor -
prosti |mg/l |0,5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Celotni
klor |mg/l |1,0 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Težkohlapne
lipofilne snovi |mg/l |75 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Skupni dušik
(kjeldahlovega, |mg/l |40 | |
|nitritnega,
nitratnega) | | | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Celotni
fosfor |mg/l |5 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Adsorbirani
organsko vezani |mg/l |0,5 | |
|halogeni
(AOX) | | | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Celotni
ogljikovodiki | |20 | |
|(mineralna
olja) | | | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Lahkohlapni
klorirani | |1,0 | |
|ogljikovodiki -
BTX | | | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Adsorbljivi
organski halogeni - | |0,5 | |
|AOX
| | | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Lahkohlapni
klorirani | |0,1 | |
|ogljikovodiki -
LKCH | | | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Fenoli | |10 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Celotni
cianid |mg/l |10 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Cianid -
prosti |mg/l |0,1 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Fluorid |mg/l |20 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Kobalt |mg/l |1,0 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Sulfat |mg/l |250 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Sulfid |mg/l |1,0 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
|Sulfit |mg/l |10 | |
+--------------------------------+---------------+-------------+ |
Za parametre, ki niso
navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni uredbi o emisijo
snovi in toplote iz virov onesnaževanja oziroma predpisi, ki urejajo
normative za posamezno dejavnost. |
59. člen |
Odpadna voda iz
infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v
javno kanalizacijo dezinficirana. |
33. Analize vzorcev
odpadne vode |
60. člen |
Lastnosti odpadne
vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
|
Uporabnik mora v
okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve
parametrov in količine odpadnih vod. Meritve se za industrijsko in
komunalno odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenima s
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod
ter o pogojih za njegovo izvajanje. |
61. člen |
Odvzem in
analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki
ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična
oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se izvajajo pri
uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, s katero
upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne službe
istočasno kot uporabniku. |
62. člen |
Zaradi nadzora
lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se opravljajo
kontrolne analize odpadne vode. |
Vzorec odpadne vode
za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika
uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O
odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
Kadar se s kontrolno
analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi
mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj
pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške
kontrolne analize. |
63. člen |
Za ugotavljanje
lastnosti odpadne vode je odločilna analiza reprezentativnega vzorca, za
ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi pa meje, določene v
58. členu, oziroma normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in
toplote. |
64. člen |
V primeru večjih
okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko
povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza predpisom v javno
kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo
okolja. |
65. člen |
Uporabnik mora
izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna maksimalna
obremenitev po posameznem parametru na presega onesnaženja povprečne
dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične
preobremenitve javne kanalizacije. |
34. Prispevek za
čiščenje po obremenjenosti odpadne vode |
66. člen |
Uporabniku se
količina odvedene in očiščene vode obračunava mesečno glede na podatke o
količinah in obremenjenosti odpadne vode. Količine odvedene vode v javno
kanalizacijo na merilcih pretoka mesečno evidentira upravljavec.
Uporabnik je dolžan upravljavcu posredovati podatke o obremenjenosti
odpadne vode v obliki Poročila o opravljenih meritvah in analizah
odpadne vode. |
Prispevek za čiščenje
se določi s pomočjo naslednje formule: |
P = Q * F * C
|
P = prispevek v EUR/mesec
|
Q = količina odvedene
vode v m3/mesec |
F = skupni faktor
obremenjevanja odpadne vode (to je vsota faktorjev komunalnega
|
dodatnega in
hidravličnega onesnaženja odpadne vode) |
C = cena čiščenja 1
m3 industrijske odpadne vode po veljavnem ceniku. |
Faktor (F) se
izračuna po naslednjem izrazu: |
F = F(o)+F(p)+F(h)
|
F(o)= faktor osnovne
obremenitve, ki vključuje KPK, skupni dušik in skupni fosfor
|
F(p) = faktor
presežne obremenitve, ki se obračuna v primeru preseganja mejnih
vrednosti za izpust v kanalizacijo |
F(h) = faktor
hidravlične obremenitve. |
Osnovna obremenitev
odpadne vode je določena z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l),
kemijskega onesnaženja (600 mg O(2)/l, izmerjeno po dikromatni metodi),
dušika (40 mgN(tot)/l) in fosforja (5 mg P(tot)/l). V primeru, da so te
vrednosti prekoračene, se obračuna faktor obremenitve industrijske
odpadne vode s pomočjo naslednje formule. |
F(o) = 0,1*A/5 +
0,15*N(tot)/40 + 0,15*P(tot)/5 + 0,6*KPK(d)/600 |
F(o) = faktor osnovne
obremenitve (faktor komunalnega onesnaženja) |
A = množina
usedljivih snovi v ml/l |
N(tot) = celokupni
dušik N(tot)/l) |
P(tot) = celokupni
fosfor (mg P(tot)/l) |
KPK(d)= kemijska
poraba kisika (mg O(2)/l), določena s pomočjo dikromatne metode.
|
V primeru, da je
katerikoli kvocient (KPK/600; A/5; Ntot/40; Ptot/5) manjši od 1, se
vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost 1,00. |
Če odpadna voda
vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz določenih virov
onesnaževanja, se k faktorju osnovne obremenitve prišteje tudi faktor
presežne obremenitve. Osnova za izračun faktorja presežne obremenitve je
koncentracija tistega parametra, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost:
|
Fp = (C/C(mdk)) -1
|
Fp = faktor presežne
obremenitve |
C = vsebnost odpadne
snovi v preiskovanem vzorcu vode |
C(mdk) = maksimalno
dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi. |
Za parametre se
uporabljajo vrednosti določene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05 s poznejšimi spremembami) oziroma v posebnem predpisu glede na
posamezen vir onesnaževanja. |
V primeru, ko pH
vrednost odpadne vode presega zgornjo ali spodnjo s predpisi dovoljeno
vrednost, se obračuna faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH
vrednosti po formuli: |
f(pH) =
0,01*DELTApH*10(na deltapH) |
f(pH) = faktor
dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti |
DELTApH = pH - pH(z)
v primeru, ko je pH vrednost nad zgornjo dovoljeno vrednostjo
|
DELTApH = pH(s) - pH
v primeru, ko je pH vrednost pod spodnjo dovoljeno vrednostjo
|
pH = izmerjena pH
vrednost |
pH(s) = spodnja
dovoljena vrednost |
pH(z) = zgornja
dovoljena vrednost. |
Če odpadna voda
vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se
faktorji dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo.
|
Faktor hidravlične
obremenitve (F(h)) se določi glede na volumski pretok industrijske
odpadne vode v preteklem koledarskem letu, in sicer: |
Fh volumen (m3/leto)
|
0,00 < / - 4.000
|
0,10 > 4.000 < / -
10.000 |
0,15 > 10.000 < / -
20.000 |
0,18 > 20.000 < / -
50.000 |
0,20 > 50.000 < / -
200.000 |
0,22 > 200.000.
|
Prispevek za
komunalno odpadno vodo se določi glede na količine, pri čemer se
upošteva tudi faktor hidravlične obremenitve. |
35. Izračun faktorja
onesnaženosti |
67. člen |
Za izračun faktorja
onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev.
Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se
faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec
odvzet. Kadar se faktor ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca, se
tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega
odvzema takega vzorca. |
Podatki iz kontrolne
analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri
analizi reprezentativnega vzorca. |
68. člen |
Faktor onesnaženosti
se uporablja za izračun prispevka za čiščenje. |
69. člen |
Pri določanju količin
odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov
predčiščenja lahko izvajalec javne službe za določenega uporabnika:
|
- predpiše namesto
najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi najvišjo dovoljeno
dnevno količino onesnaženja, |
- predpiše strožje
pogoje, kot so predpisani, |
- določi izjemne
pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. |
VII. ZAGOTAVLJANJE
OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE |
70. člen |
Izvajalec javne
službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih
objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj,
zaznamovanj in drugih dejavnosti ne glede na to, kdo je lastnik oziroma
imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na
katerem so kanalizacijski objekti ali naprave. |
71. člen |
Vsakdo, ki povzroči
materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah
oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to
škodo povrniti. |
72. člen |
Izvajalec javne
službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor
delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne
kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja interne
kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne
kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. |
73. člen |
Pri vzdrževanju javne
kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati predvsem:
|
- tekoči nadzor
stanja na objektih javne in interne kanalizacije, ki obsega sistematične
preglede, kontrolo iztokov in priključkov, |
- zasledovanje in
analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov
in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, |
- sistematično
čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, |
- čiščenje in
popravilo javne kanalizacije. |
Za redno obratovanje
in vzdrževanje črpališč in ČN mora izvajalec javne službe sprejeti
poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni
plan vzdrževanja. |
36. Odpadki iz naprav
za čiščenje |
74. člen |
Odpadki iz naprav za
čiščenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z veljavnimi
predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. |
37. Deratizacija |
75. člen |
Deratizacija se mora
opravljati na objektih čistilnih naprav dvakrat letno, na
kanalizacijskem omrežju pa trikrat letno v skladu s predpisi o
deratizaciji. |
76. člen |
O obratovanju,
vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in
čiščenjem odpadne vode se najmanj enkrat letno sestavi pismeno poročilo,
ki je na voljo organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila
je 5 let od datuma sestave poročila. |
38. Kataster javne
kanalizacije |
77. člen |
Izvajalec javne
službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o katastru
kanalizacijskega sistema. |
78. člen |
Za vsak objekt javne
kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v skladu s predpisi
o katastru kanalizacijskega sistema. Vsebovati mora podatke, ki jih
uporablja kataster izvajalca javne službe. |
79. člen |
Projekt izvedenih del
mora investitor predati izvajalcu javne službe skupaj z ostalo v Zakonu
o graditvi objektov predpisano dokumentacijo ob predaji objekta v
upravljanje ali pa izdelavo takega projekta naročiti pri izvajalcu javne
službe pred začetkom gradnje. |
80. člen |
Izvajalec javne
službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo. |
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
81. člen |
Uporabniki javne
kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju
odpadne komunalne in padavinske vode zgraditi naprave za predčiščenje
odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to
storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika. |
82. člen |
Lastniki propustnih
greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v
nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih, navedenih v
veljavnem Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode na območju Občine Križevci. |
83. člen |
Ta pravilnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
032-02-28/2010-199 |
Križevci, dne 1.
septembra 2010 |
Župan |
Občine Križevci
|
mag. Branko Belec
l.r. |