Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člen začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA S 8/1 – BEVŠKO IN P 8/1 SUŠNIK

1. člen

V skladu z usmeritvami določenega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območji urejanja S 8/1 – Bevško in P 8/1 – Sušnik sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-8/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze prostorskih ureditvenih pogojev obravnavanih območij na katastrskem načrtu v M 1:1000;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planinskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalni in prometno urejanje;

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoje tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter adaptacijo, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.

6. člen

občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja prostorskih potreb, kadar                                                                    obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na  območju urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja v S 8/1 – Bevško in P 8/1 – Sušnik razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:1000.

Opis poteka meje območja urejanja S 8/1 – Bevško:

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje, k.o. Prapreče in k.o. Bevško.

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na južnem delu obravnavanega območja in je J vogal parcele št. 1903/1 k.o. Trbovlje. Od izhodiščne točke poteka meja proti SZ po meji med k.o. Trbovlje in k.o. Bevško in sicer po parcelnih mejah parcel št. 1903/1, 1900/2, 1900/1, 1899/1, 1884, 1885/2, 1879/3, 1883, 1906/2, 1876/2, 1876/3, 1876/7, 1868 in 1866 vse k.o. Trbovlje. Od tu gre meja proti Z in sicer 16,5 m po J parcelni meji parc. št. 1418/1 k.o. Bevško, se obrne proti S in poteka po k.o. Bevško do meje s k.o. Prapreče in sicer: najprej prečka parcelo št. 1418/1, nato gre po parcelnih mejah parcel št. 1418/14, 1418/12, 1418/16, 1418/8, 1418/21, 1418/24, 1418/7, 1418/10 in 1418/7 do SZ vogala slednje parcele. Od tu gre preko parcele št. 1402/2 do Z parcelne meje parcele št. 1402/21, gre po njej in po Z parcelni meji parcele št. 1402/6.  Od stika z JV parcelno mejo parcele št. 1402/5 gre meja v smeri proti J do vogala parcele št. 995/3 v k.o. Potoška vas in pri tem prečka parcele št. 1402/5, 1402/3 in 1402/12. od tu gre meja proti V in poteka po k.o. Prapreče do potoka Bevščica, ki je meja med k.o. Prapreče in k.o. Trbovlje in sicer gre naprej po parcelni meji parcele št. 995/3 do potoka grobnica. V smeri proti SZ vogalu parcele št. 1026/3 prečka potok in parcelo št. 1026/3 ter se nadaljuje po S parcelni meji parcele št. 1026/3 do potoka Bevščica, katerega prečka in preide v k.o. Trbovlje. Gre naprej po V meji potoka proti J do parcele št. 1483/2 k.o. Trbovlje, po njeni S in V parcelni meji do JV vogala te parcele. Od vogala prečka parcelo št. 1483/1 v smeri proti SV vogalu parcele št. 1764/2 ter se nadaljuje po njeni V parcelni meji do JV vogala, prečka parcelo št. 1489 v smeri proti SV vogalu parc. št. 1492/2. nadaljuje se po njeni V parcelni meji in delu V parc. meje parcele št. 1495/3. pri zlomu prečka to parcelo v smeri proti SV vogalu parcele št. 1495/2, ter gre po njeni V in J parcelni meji do ceste Zagorje – Trbovlje parcelne št. 1498/12. nadaljuje se po V parcelni meji ceste proti J do opornega zidu, ki poteka po parcelni meji med parcelama št. 1498/4 in 1498/2. Gre po njem in po robu gozda do J parcelne meje parcele št. 1500/8. Po njej gre proti Z do vzhodne parcelne meje parcele št. 1500/9 in se nadaljuje po njej in njeni južni parcelni meji do potoka, katerega prečka v smeri proti JV vogalu parcele št. 1902 in gre po njeni južni parcelni meji do ceste Zagorje – Trbovlje, jo prečka v smeri proti JV vogalu parcele št. 1903/1 in pride po njeni južni parcelni meji do izhodiščne točke.

Opis poteka meje območja urejanja P 8/1 – Sušnik:

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na SZ delu obravnavanega območja v Z vogalu parcele št. 2816. Od tu gre meja proti SV po parcelni meji te parcele do ceste Zagorje – Trbovlje parcelne št. 1906/1, jo prečka v smeri proti Z vogalu parcele št. 1904 in se nadaljuje po njeni SZ meji do potoka Bevščica parc. št. 1818/2, ga prečka proti SZ vogalu parcele št. 1500/10 in gre naprej proti SV po SZ parcelni meji parcele št. 1500/10 in parcele 1500/12. Nato se meja obrne proti J oz. JV in poteka po SV parcelnih mejah parcel št. 1500/12, 1500/2, 1500/11, 1500/9 in približno še 25 m (do zloma parcelne meje) po SV parceli meje parcele št. 1500/13. Na zlomu parcelne meje se meja obrne proti J proti zlomu vzhodne meje parcele št. 1760/16 in pri tem prečka parcele št. 1500/13, 1760/17 in 1763 (cesta). Od tu poteka meja proti J in JZ po parcelni meji parcele št. Po JV parcelni meji in v isti smeti prečka parcelo št. 1909. Nato se meja obrne proti s oz. SZ in gre po parcelni meji te parcele in parcele št. 1818/2, 1903 in 2816 do izhodiščne točke.

8. člen

območje urejanja S 8/1 in P 8/1 se nahajata v k.o. Trbovlje, k.o. Prapreče in k.o. Bevško in skupaj merita 9,32 ha (S 8/1 je velikosti 7,72 ha, P 8/1 pa 1,60 ha). V območju urejanja so naslednje parcele:

Ureditvena enota »A«:

S 8/1 – Bevško:

k.o. Trbovlje: 1041, 1483/1-d, 1483/2, 1483/3, 1485/1, 1485/2, 1487/1-d, 1487/2, 1489-d, 1490, 1492/2, 1495/2, 1495/3-d, 1496/1, 1497/1, 1497/2, 1498/11, 1498/12, 1507/1, 1764/1, 1764/2, 1764/3, 1818/1, 1818/2-d, 1860, 1861, 1862, 1863/1, 1863/2, 1864, 1865, 1866, 1867, 1867, 1869, 1870/1, 1870/2, 1871, 1876/1, 1876/2, 1876/3, 1876/4, 1906/2-d, 2738, 2739, 2740, 2741, 2742, 2743, 2744, 2747, 2748, 2827, 2828;

k.o. Bevško: 1402/2-d, 1402/3-d, 1402/4, 1402/5-d, 1402/6, 1402/7, 1402/8, 1402/10, 1402/11, 1402/12-d, 1402/15, 1402/16, 1402/18, 1402/21, 1402/22, 1402/24, 1402/25, 1418/1-d, 1418/2, 1418/4, 1418/6, 1418/7, 1418/8, 1418/9, 1418/10, 1418/11, 1418/12, 1418/13, 1418/14, 1418/16, 1418/17, 1418/18, 1418/19, 1418/20, 1418/21, 1418/22, 1418/23, 1418/24, 1507/1:

k.o. Prapreče: 995/3, 996/2-d, 996/3, 996/7, 1026/3, 1026/5, 1061-d, 1063-d, 1508;

Ureditvena enota »B«:

S 8/1 – Bevško:

k.o. Trbovlje: 193/5, 193/6, 889, 890, 1343, 1498/2, 1498/3, 1498/7-d, 1500/6-d, 1500/7-d, 1500/8-d, 1500/9, 1500/14-d, 1500/15, 1500/16, 1818/2-d, 1872, 1874, 1875/1, 1875/2, 1875/3, 1879/1, 1875/2, 1875/3, 1879/1, 1879/2, 1879/3, 1881, 1883, 1884, 1885/1, 1885/2, 1885/3, 1886, 1888, 1889, 1890/1, 1890/2, 1890/3, 1890/4, 1891/1, 1891/2, 1892/1, 1892/2, 1895, 1896, 1897, 1898, 1899/1, 1899/2, 1900/1, 1900/2, 1901, 1902, 1903/1, 1906/1-d, 1906/2-d, 2273/1, 2273/2, 2745, 2746, 2749, 2750, 2751, 2752, 2753, 2754, 2755, 2756, 2757, 2758, 2759, 2762, 2763, 2764, 2765, 2766, 2762, 2817, 2818, 2820, 2821, 2822, 2823, 2824, 2825, 2826, 3392;

P 8/1 Sušnik:

k.o. Trbovlje: 193/4-d, 193/8, 271, 1256, 1500/2, 1500/3, 1500/4, 1500/5, 1500/10, 1500/11, 1500/12, 1500/13-d, 1500/17, 1500/18, 1500/19, 1500/20, 1500/21, 1500/22, 1501/1, 1501/8-d, 1501/10, 1501/11, 1760/17-d, 1763-d, 1818/2-d, 1903/2, 1904, 1906/1-d, 1909-d, 2815, 2816;

Ureditvena enota »C«:

P 8/1 – Sušnik:

k.o. Trbovlje: 193/4-d, 1244, 1501/8-d, 1760/16, 1760/17-d, 1763-d, 1818/2-d, 1909-d;

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Del območja urejanja S 8/1 je namenjen individualni stanovanjski gradnji, preostali del ter območje urejanja P 8/1 pa je namenjeno proizvodnji dejavnosti in skladiščem. V Območju P 8/1 se nahajajo skladiščni objekti trgovine z neživilskimi proizvodi.

Predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

10. člen

V ureditveni enoti »A« so dovoljeni sledeči posegi:

- dopolnilna in nadomestna individualna stanovanjska gradnja;

- dozidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcija ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- gradnja pomožnih in gospodarskih objektov;

- gradnja poslovnih objektov (oskrbna in storitvena dejavnost);

- spremembe namembnosti obstoječih objektov, v kolikor nova dejavnost nima kvarnih vplivov na območje;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišča in gradnja za potrebe le-teh;

V območjih, ki so v neposredni bližini trajno varovanih gozdov je potrebno paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob odraslega gozda in na smiselno vključitev načrtovanih posegov v inicialno fazo gozda. Pomembnejše skupine in posamezno gozdno drevje na negozdnih površinah je potrebno zavarovati kot krajinske elemente. Krčitev trajno varovanih gozdov ter gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60 m ni možna.

Ureditvena enota »B« zajema zaščitni pas z radiem 500 m okrog centralne čistilne naprave (Odlok o dopolnitvi odloka o sprejemu, PUP za območje CČN, Uradni vestnik Zasavja št. 5/88). Odlok določa zaščiteno območje v katerem gradnja novih stanovanjskih objektov in objektov živilske industrije ni dovoljena. V ureditveni enoti so dovoljeni le sledeči posegi v prostor:

- dozidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih objektov, v kolikor se le s tem ne pridobijo nove stanovanjske enote;

- rušitve, rekonstrukcije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- dopolnilna in nadomestna gradnja poslovnih neživilskih objektov in skladišč;

- gradnja pomožnih in gospodarskih objektov;

- spremembe namembnosti obstoječih objektov, poudarkom na neživilski dejavnosti;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji…);

-  postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le- teh;

Ureditvena enota »C« obravnava del območja P 8/1, se ureja z lokacijskim načrtom Rekonstrukcija križišč Sušnik v katerem so podana določila glede posegov v prostor.

11. člen

Dopolnilna in nadomestna gradnja ter dozidave na območju so možne v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarnovarnostni in sanitarno tehnični odmiki.

12. člen

Na geološko nestabilnem terenu, je potrebno predhodno pridobiti geološko poročilo za nameravani poseg. Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije .

13. člen

Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske in proizvodnje gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam . Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča; 

- odmikih od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi strehe in fasad;

Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati osnovne značilnosti obstoječe gradnje v območju ter grupiranje objektov. Še posebno je potrebno varovati stavbno gmoto obstoječih objektov in upoštevati strešni naklon ter kvaliteto kritine in vse ostale detajle in fasadne elemente.

14. člen

Oblikovni kontrasti pri posegih v prostor so dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

15. člen

Lega objektov:

- v območju,  kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov

min. 6,00 m od zunanjega roba cestišča;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča ( tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. v primerih, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si mora investitor v tem primeru pridobiti vknjiženo služnost vzdrževanje objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarnovarstveni in sanitarno – tehnični pogoji;

- pri individualni poslovni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m pri proizvodnih objektih in skladiščih pa 1,5 – 2 višina višjega objekta;

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav in nadzidav stanovanjskih objektov in požarnih ter gospodarskih objektov.

16. člen

Novogradnje in adaptacije:

Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti vzporedna s plastnicami. Višina stanovanjskih objektov ne sme izstopati iz gabaritov sosednjih objektov, s tem, da je pri visokopritličnih objektih kolenčni zid maksimalne višine 1,00m.

Streha mora biti dvokapnica z naklonom 30⁰  – 35⁰, kritina pa temna – opeka ali tegola oz. pri skladiščih in proizvodnih objektih lahko alu – pločevina (svetla, salonitna in plastična ni dovoljena). Pri vse obstoječih in novih stanovanjskih objektih je dovoljena izraba podstrehe v bivalne namene. Objekti naj bodo ometani, barve od ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava lesenih elementov na stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi.

17. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem in gradbenim materialom osnovnega objekta.

Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje tlorisno manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 13. člena.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino. Ravne strehe so dopustne le kot terase.

18. člen

Nadzidave:

Nadzidava lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del.

Nadzidave stanovanjskih objektov naj ne presegajo optimalnih višinskih gabaritov za individualno stanovanjsko gradnjo. Kota slemena naj ne presega višine + 10,00 m. ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno kritino prilagoditi določilom odloka.

19. člen

Pomožni in gospodarski objekti:

Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Gospodarski objekti po tem odloku so objekti, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti (skednji, kozolci…).

Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem.

Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12 m², lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

Gospodarski objekti naj bodo locirani v sklopu kmetij.

20. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti:

Sprememba dejavnosti se mora prilagoditi namembnosti območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območje in sosednja območja.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- proizvodnja dejavnost in skladišča;

- trgovska (neživilska v enoti »B«), in turistična,

- storitvena in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti;

Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve dovoljenja. Za gostinsko dejavnost (v enoti »A«) je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje sveta krajevne skupnosti.

Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest  v skladu z veljavnimi normativi.

21. člen

Vzdrževanje in adaptacija:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlo sivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

22. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasnih objektov in naprav v obravnavanem območju ni dovoljeno postavljati.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko le na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila…, mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

23. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno urediti v smislu obstoječe kulturne krajine.

Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

Nivojske razlike se premoščajo z brežinami, le izjemoma z odpornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene, v kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišč, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo preglednosti cestnih površin. Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od0,90m. okrog proizvodnih in skladiščnih kompleksov se dovoljujejo žične ograje višine 2,00m.

Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

24. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracija terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

-urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

25. člen

Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko meri največ 600 m², za gospodarska poslopja max. 800 m², za proizvodnje objekte pa se velikost prilagaja potrebam dejavnosti, ki se vrši v njih.

Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75 m.

Za proizvodnje objekte ter gospodarska poslopja je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta minimalno 5,00 m , širina dovoza do objekta pa min. 3,50 m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva kot funkcionalno zemljišče dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

26. člen

Vsi novozgrajeni objekti in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali se morajo obvezno priključiti na javno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,…)

27. člen

Prometno urejanje:       

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo).

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje praviloma izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest;

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoz na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualni vsaj z ene strani, javni pa vsaj iz dveh smeri;

- pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest R 336 in R 336-c so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. člena zakona;

- vse posege na cesti in njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona;

Komunalno in energetsko urejanje:

28. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno – tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. horizontalni odmik 0,50 m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

29. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih uporabnikov. Ker obstoječi sekundarni vodovodi, ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- preko območja urejanja P 8/1 poteka terasa planiranega dovodnega in oskrbovalnega cevovoda Zvezni rov – Ačkun – Gvido (obdeluje že sprejet lokacijski načrt);

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

30. člen

Kanalizacijsko omrežje:

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- ker že obstaja kanalizacijsko omrežje bo objekte možno preko greznic priključiti nanj po pogojih upravljalca;

- v območjih, kjer ni kanalizacijskega omrežja se fekalne odpadne vode odvajajo v nepretočne greznice;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS. Št. 10/85);

- meteorne vode iz povodnih površin je potrebno predhodno očistiti preko lovilcev maščob, ostale meteorne vode iz zelenih in gozdnih površin ter strešin pa je potrebno speljati v naravne recipiente (odprte jarke) oz. v lokalno meteorno kanalizacijo;

- tehnološke odplake voda je možno priključiti na kanalizacijsko omrežje le, če so predhodno očiščene do te mere kot zahteva sanitarna inšpekcija;

- uporabniki prostora, ki na svojem dvorišču skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije…) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi ta v celoti prestreže;

31. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja se rešuje individualno;

- priporoča se ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi  kurilnega olja (uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS št. 22/91).

32. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je organizirano zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se  zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica le-teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

33. člen

Električno in PTT omrežje:

- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer to onemogočajo terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške invenstitorja;

- izvedba novih in obnovitvenih obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom;

d. Meritve in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

34. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno – higienskega in epidemiloškega varstva občanov ter varstva elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čim večji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacija okolja je potrebno:

- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju;

- upoštevati Odlok o dopolnitvi odloka o sprejetju PUP za območje CČN (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88);

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhiktektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

35. člen

Požarno varstveno urejanje:                            

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št 71/93);

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V primeru, da predpisanega odmika med objekti ni možno zagotoviti, se le-ta lahko zmanjša, če so zagotovljeni drugi požarnovarstveni ter tehnični ukrepi;

- pri dopolnilni in nadomestni gradnji skladišč je potrebno upoštevati pogoje Pravilnika o požarni in eksplo. zaščiti skladišč (Uradni list SFRJ, št. 24/87) in druge predpise, ki urejajo to področje glede na vrsto skladišč;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bodo zagotovljene zadostne količine oz. kapacitete požarne vode ter bo mogoče urediti požarno zaščito celotnega območja urejanja. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja, mora biti zagotovljen ustrezen vir požarne vode;

- po pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št 30/91) znaša količina vode na požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- upoštevati je potrebno vse še veljavne predpise ter podzakonske akte, ki bodo izdelani na podlagi zakona o varstvu pred požarom;

36. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93) s tem, da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak posameznih virov onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

37. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- upoštevati normative še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odloka o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

38. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na geološko labilnih območjih je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Pri varovanju voda je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

39. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini in jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in odvečni material.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

40. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE DOLOČBE

41. člen

Prostorsko ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno navpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

42. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

43. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-13/94

Datum: 03.04.1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

s.r.