Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) in 7. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 12.
redni seji dne 28. 2. 2008 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko
pozidavo Na Plahutah |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za občinski
podrobni prostorski načrt) |
(1) S tem odlokom se
v skladu s Strategijo skladnega prostorskega razvoja Slovenije ter
Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, ki se nanašajo na območje
Občine Borovnica – dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št 108/04), sprejme
občinski podrobni prostorski načrt za individualno stanovanjsko pozidavo
na območju urejanja Na Plahutah (v nadaljnjem besedilu OPPN).
|
(2) OPPN je izdelan
na podlagi naslednjih idejnih načrtov in strokovnih podlag: |
(a) Geodetski načrt s
certifikatom (Oral d.o.o., št. 227-2004) |
(b) Geološko
geomehansko poročilo za potrebe občinskega lokacijskega načrta ob
Ljubljanski cesti v Borovnici (Irgo, št. 9/07) |
(c) Načrt električnih
inštalacij in električne opreme – idejna zasnova (Profi d.o.o.,
902-61/05) |
(d) Načrt vodovoda in
kanalizacije – idejna zasnova – idejna zasnova (Miran Komac s.p.,
902-61/05) |
(e) Idejna zasnova
prometne infrastrukture in meteorne kanalizacije (Sonet d.o.o.,
902-61/05). |
(3) Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal Sonet d.o.o., Ribiška pot 4, 1360 Vrhnika,
št. projekta 902-61/05, oktober 2007, na podlagi idejnih zasnov
prometne, komunalne in energetske infrastrukture, ter ga skladno s
sprejetimi stališči do pripomb dopolnil decembra 2007. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Ta odlok določa:
ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično,
krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev
prometne, energetske in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin,
varovanje kulturne dediščine, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja
in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
|
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem
podrobnem prostorskem načrtu, navedenem v 1. členu tega odloka. |
3. člen |
(sestavni deli
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
I. Besedilo odloka
|
II. Kartografski del
|
1. Načrt namenske
rabe prostora |
1.1 Izsek iz
kartografskega dela dolgoročnega plana |
1.2 Kopija
katastrskega načrta |
1.3 Geodetski načrt
obstoječega stanja zemljišča in komunalnih naprav |
2. Načrt ureditvenega
območja z načrtom parcelacije |
2.1 Ureditveno
območje s prikazom površin, načrtovanih trajnih objektov in površin,
potrebnih za nemoteno rabo |
2.2 Ureditveno
območje s prikazom površin, na katerih so predvideni objekti in druge
ureditve, potrebni le v času gradnje in izvajanja del |
2.3 Grafični prikaz
vplivnega območja pričakovanih vplivov načrtovanih objektov |
2.4 Ureditveno
območje z mejo in lego v širšem prostoru |
2.5 Načrt obstoječih
parcel |
2.6 Načrt parcelacije
|
3. Razmestitev
predvidenih in obstoječih dejavnosti |
3.1 Razporeditev
javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
|
3.2 Lega objektov na
zemljišču s funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi usmeritvami ter
regulacijskimi elementi |
3.3 Vplivi načrtovane
prostorske ureditve na urbane in krajinske strukture ter povezave s
sosednjimi območji |
3.4 Zasnova prometne
infrastrukture |
3.5 Zasnova
energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture |
3.6 Rešitve in ukrepi
za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja ter
trajnostno rabo naravnih dobrin |
4. člen |
(priloge občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
Obvezne priloge OPPN
so: |
1. Povzetek za
javnost |
2. Obrazložitev in
utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta |
3. Strokovne podlage
(na vpogled pri pripravljavcu) |
3.1 Geodetski načrt s
certifikatom (Oral d.o.o., št. 227-2004) |
3.2 Geološko
geomehansko poročilo za potrebe občinskega lokacijskega načrta ob
Ljubljanski cesti v Borovnici (Irgo, št. 9/07) |
3.3 Načrt električnih
inštalacij in električne opreme – Idejna zasnova (Profi d.o.o.,
902-61/05) |
3.4 Načrt vodovoda in
kanalizacije – idejna zasnova – idejna zasnova (Miran Komac s.p.,
902-61/05) |
3.5 Idejna zasnova
prometne infrastrukture in meteorne kanalizacije (Sonet d.o.o.,
902-61/05) |
4. Pogoji in
usmeritve ter mnenja nosilcev urejanja prostora. |
5. Seznam upoštevanih
aktov in predpisov |
6. Spis postopka in
sprejemanja akta. |
II. UREDITVENO
OBMOČJE OPPN |
5. člen |
(obseg ureditvenega
območja OPPN) |
(1) Ureditveno
območje se nahaja znotraj poselitvenega območja naselja Borovnica, v
območju B1S/16 ter deloma v območju B1S/10. Zemljišča se nahajajo v
območju podrobnejše namenske rabe, ki je opredeljena kot območje eno- in
dvostanovanjskih stavb (SE) in/ali kot stanovanjsko območje za posebne
namene (SS) – območje B1S/16 ter na območju, ki je opredeljeno kot
območje za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, namenjeno individualni
gradnji – območje B1S/10. |
(2) Ureditveno
območje OPPN obsega parcele ali dele parcel: št. 641/1, 643, 645, 646/1,
694/1, in 649 (v območju B1S/16) ter parc. št. 642/1, 642/2 in 696/1 (v
območju B1S/10). Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta znaša 14.230 m2. |
6. člen |
(funkcija
ureditvenega območja) |
Z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja
zaključene stanovanjske soseske samostojnih enodružinskih hiš z
ureditvijo otroškega igrišča in ekološkega otoka ter izgradnja prometne,
komunalne in energetske infrastrukture za območje z navezavo na
obstoječo javno infrastrukturo. |
7. člen |
(trajne in začasne
ureditve) |
(1) Vsi predvideni
posegi v območju urejanja so trajni. |
(2) Za nemoteno rabo
načrtovanih objektov so izven območja urejanja, za izvedbo komunalnih in
energetskih priključkov, potrebni začasni ukrepi: |
(a) izgradnja
podzemnega SN električnega priključnega voda na obstoječe javno nadzemno
SN omrežje: po parcelah št. 649, 691/5, 697/6, 691/11, 691/12, 691/2,
3358/2 in 701/1, vse k.o. Borovnica, |
(b) izgradnja
tlačnega voda kanalizacije – priključek od črpališča do javne
kanalizacije: po parcelah št. 649, 3648, obe k.o. Borovnica.
|
(3) Te površine se po
končani ureditvi komunalne in energetske infrastrukture in priključkov
vrnejo v prvotno stanje oziroma namensko rabo in ostajajo v lasti
dosedanjih lastnikov. |
8. člen |
(vplivno območje) |
(1) V času gradnje bo
vplivno območje obsegalo: |
– vsa območja znotraj
območja urejanja OPPN ter |
– parcele št. 649,
691/5, 697/6, 691/11, 691/12, 691/2, 3358/2 in 701/1, vse k.o. Borovnica
(izgradnja podzemnega SN električnega priključnega voda), |
– parcele št. 649,
3648, obe k.o. Borovnica (izgradnja kanalizacijskega priključka).
|
(2) V času uporabe
oziroma obratovanja bo vplivno območje obsegalo: |
– vsa območja znotraj
območja urejanja OPPN, |
– parcele št. 649,
k.o. Borovnica (vpliv sence). |
(3) Vplivno območje v
času gradnje ter v času uporabe oziroma obratovanja je prikazano v
grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta – list 2.2.3 –
»Grafični prikaz vplivnega območja pričakovanih vplivov načrtovanih
objektov«. |
9. člen |
(opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji) |
(1) Obravnavana
prostorska ureditev v predpisanem 25 m pasu potencialnega vplivnega
območja obsega: |
– na J strani:
regionalno cesto R3-642/1146 in obcestno območje, |
– na V strani:
kmetijsko zemljišče s kmetijskimi objekti ter strnjeno območje
individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti in vrtovi,
|
– na S strani:
ekstenzivne kmetijske površine – barjanski travniki, namenjeni občasni
košnji in paši, |
– na Z strani:
vodotok Jeršinov jarek in pripadajoč obvodni vegetacijski pas, območje
individualne stanovanjske gradnje s pomožnimi objekti, vrtovi in
sadovnjaki ter proste, nezapolnjene travnate površine. |
(2) V času gradnje
predvidene prostorske ureditve bodo vplivi na sosednja zemljišča
sledeči: |
– izgradnja
kanalizacijskega priključka, |
– izgradnja
električnega priključka, |
– povečan promet
tovornih vozil in gradbene mehanizacije, |
– hrup gradbenih
strojev, |
– prašenje ob
izvajanju gradbenih del. |
(3) V času uporabe
oziroma obratovanja predvidene prostorske ureditve bodo vplivi na
sosednja zemljišča sledeči: |
– osenčenje zemljišč
ob severni meji zaradi izgradnje stanovanjskih objektov. |
(4) Na predvideno
stanovanjsko sosesko bodo vplivi sledeči: |
– hrup in prah z
regionalne ceste. |
(5) Vplivi na okolico
bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času
gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in
povečano stopnjo hrupa. V času uporabe ne bo vplivov zunaj ureditvenega
območja OPPN, razen osenčenja, vendar senca ne bo vplivala na
stanovanjske objekte. Vplivov novogradnje v času gradnje in obratovanja
na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost
pri uporabi in pred hrupom ter na poslabšanje bivalnih razmer ni. |
III. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE |
10. člen |
(splošna določila) |
(1) Gradnje so
dovoljene, kolikor izpolnjujejo pogoje in določila OPPN. Na območju
prostorske ureditve je dovoljena: |
(a) gradnja
individualnih (enodružinskih) stanovanjskih objektov, |
(b) gradnja
prizidkov, delov razvitega tlorisa, |
(c) gradnja
enostavnih (pomožnih) objektov, |
(d) zunanja ureditev,
|
(e) gradnja prometne,
komunalne in energetske infrastrukture (III. del Odloka), |
(f) sprememba
objektov v dvostanovanjske objekte. |
(2) Na območju
prostorske ureditve ni dovoljena: |
(a) gradnja
gospodarskih objektov, |
(b) gradnja objektov
za rejo malih živali in živine, |
(c) sprememba
namembnosti objektov ali delov objektov v obrtno, proizvodno, trgovsko
in industrijsko dejavnost, |
(d) sprememba objekta
v tri- ali večstanovanjski objekt, |
(e) gradnja
stanovanjskih dvojčkov, |
(f) postavitev ograj
med parcelami (dovoljena je živa meja). |
(3) Dejavnosti, ki na
območju prostorske ureditve niso dovoljene: |
(a) reja malih
živali, |
(b) kmetijstvo,
|
(c) industrija,
proizvodnja, |
(d) obrt, razen
storitvene dejavnosti, ki ne potrebujejo poslovnih prostorov in nimajo
dodatnih prostorskih zahtev glede parkiranja. |
11. člen |
(krajinsko
oblikovanje) |
(1) Ob severni strani
območja, ob jarku za odvajanje odpadnih voda, se izvede zasaditev z
avtohtono obvodno vegetacijo. Zasaditev mora opravljati funkcijo
vizualne bariere med urbanim in ruralnim in kot taka označuje mejo v
širšem prostoru. |
(2) Obstoječi
vodotoki in jarki za odvajanje meteornih vod morajo ostati
nespremenjeni. Ohraniti in revitalizirati je treba obstoječo obvodno
vegetacijo, ki ustvarja prostorski vzorec. |
(3) Netlakovane
proste površine ob objektih morajo biti zatravljene in ozelenjene z
avtohtono vegetacijo. |
12. člen |
(urbanistično
oblikovanje) |
(1) Območje OPPN je
razdeljeno na skupaj 30 parcel. Naselje enodružinskih stanovanjskih
objektov mora tvoriti enotno, zaključeno celoto. Dostopi do objektov so
z interne dovozne ceste, ki se na J strani območja priključuje na
regionalno cesto R3-642/1146. |
(2) Gradbena meja
omejuje območja na posameznih parcelah, na katerih je dovoljena gradnja
stanovanjskih objektov. Novogradnje gradbene meje ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost. Območja
gradnje so prikazana v grafični prilogi. Gradbeno mejo določajo
(upoštevani morajo biti vsi pogoji): |
– 4,00 m odmik od
parcelnih meja, 6,00 m od parcele št. 641/3, k.o. Borovnica (ob JV meji
območja), |
– 4,50 m odmik od
interne povezovalne ceste, |
– 5,00 m odmik od
vrha brežine vodotoka, |
– 6,00 m odmik od
cestišča regionalne ceste. |
(3) Gradbena linija
(GL) je eden od osnovnih urbanističnih regulacijskih elementov, ki
vzpostavlja prostorski red. Gradbena linija je linija, na katero morajo
biti z eno stranico postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih,
prek katerih poteka. Gradbena linija je določena: |
– 6,00 m ob
regionalni cesti Borovnica–Vrhnika, |
– 4,50 m ob delu
interne dovozne ceste (objekti 5-9 in 18-21). |
(4) Poleg
urbanističnih pogojev je treba upoštevati minimalne odmike od
infrastrukturnih vodov. |
13. člen |
(Lokacijski pogoji) |
(1) Lokacijski pogoji
za gradnjo 21 individualnih stanovanjskih objektov so prikazani v
grafičnem delu – list 2.3.3 – »Lega objektov na zemljišču s
funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi usmeritvami ter regulacijskimi
elementi« ter v tekstualnem delu priloge lokacijskega načrta – 3.3.3.-
»Zasnova projektnih rešitev za krajinsko, urbanistično in arhitekturno
oblikovanje«. |
14. člen |
(Arhitekturno
oblikovanje) |
(1) Enodružinski
stanovanjski objekti (vsi gabariti se nanašajo na konstrukcijske
elemente). |
(a) Osnovni tloris
mora biti pravokotne oblike, z razmerjem stranic 1 : 1,3. Širina
osnovnega tlorisa mora biti od 8,00 m od 9,00 m, dolžina objekta ne sme
presegati gradbene meje. Deli razvitega tlorisa in prizidav ne smejo
presegati gabaritov osnovnega objekta (bruto tlorisna površina,
etažnost, višina slemena). |
(b) Etažnost objektov
na parcelah št. 2 do 4 je K + P + M, kota slemena je lahko največ +9,00
m (nad koto pritličja). Kota pritličja je 2,00 m nad nivojem dvorišča.
Kolenčni zid (vključno s horizontalno protipotresno vezjo) je lahko
visok največ 0,80 m. Etažnost objektov na parcelah št. 1 ter 5 do 21 je
P+M. Kota slemena je lahko največ +9,50 m (nad koto pritličja). Kota
pritličja je 0,50 m nad nivojem dvorišča. Kolenčni zid (vključno s
horizontalno protipotresno vezjo) je lahko visok največ 1,40 m.
|
(c) Kote dvorišč in
pritličij so podane v grafični prilogi. |
(d) Streha mora biti
simetrična dvokapnica, naklona 45o. Sleme mora potekati v smereh, kot so
določene v grafičnem delu OPPN. Čelni napušč lahko sega največ 0,40 m od
fasade. Dovoljena so strešna okna in frčade. Ukinitev dela strehe pod
frčadami ni dovoljena. |
(e) Kritina mora biti
opečna kritina v temno rjavi barvi, z mat obdelavo površine. Glazirana
strešna kritina ni dovoljena. Strešne obrobe, zaključki, snegolovi,
žlebovi in odtočne cevi, dimniške obrobe in kape morajo biti izvedene v
temno rjavi pločevini. Dimnik mora biti obdelan v barvi fasade. Napušč
mora biti obdelan v lesu, v svetlo rjavem tonu. |
(f) Fasade morajo
biti izvedene v gladkem zaključnem sloju, v svetlih pastelnih barvnih
odtenkih, do 30% fasade je lahko izvedene z montažno oblogo (les,
steklo, lamele, vlakno cementne plošče ...). |
(2) Deli razvitega
tlorisa |
(a) Deli razvitega
tlorisa ne smejo presegati gradbene meje, izvedejo se lahko samo v
območju dovoljene gradnje. Deli razvitega tlorisa morajo biti pravokotne
oblike. |
(b) Pogoji za streho,
kritino, oblikovanje objekta, fasade in obdelave so enaki kot za osnovni
objekt, razen kote slemena, ki mora biti min. 0,50 m nižja od kote
slemena osnovnega objekta. |
(3) Enostavni objekti
se lahko gradijo na funkcionalnem zemljišču in na stavbišču. Odmik
enostavnega objekta od parcelnih meja mora biti min 1,00 m, manjši odmik
je dovoljen s soglasjem soseda. Največja dovoljena višina enostavnih
objektov znaša 3,50 m. Dovoljena je postavitev: |
– nadstrešnic za
parkiranje osebnih vozil, lahke lesene montažne izvedbe, do 30 m2
tlorisne površine, |
– plinohramov z
upoštevanjem predpisanih odmikov, zastrti morajo biti z lahko leseno
ograjo, |
– pergol, lahke
lesene montažne izvedbe, do 20 m2 tlorisne površine, |
– ograjenih pesjakov
do 15 m2 tlorisne površine, |
– bazenov do tlorisne
velikosti 30 m2, |
– montažnih igral,
|
– dvoriščnih ograj
proti dovozni cesti, transparentne izvedbe, do višine 0,80 cm.
|
(c) Enostavni objekti
so lahko montažne lesene izvedbe, v barvi lesa, v svetlem odtenku.
Strehe morajo biti ravne. Streha mora biti v temni neizraziti barvi
(peta fasada). |
(4) Zunanja ureditev
|
(a) Ozelenitev
zemljišč ne sme biti moteča za sosednje parcele. Za zasaditev ob zahodni
in severni meji območja morajo biti uporabljene avtohtone grmovne in
drevesne vrste. Plinohrami morajo biti zastrti z lahko leseno
konstrukcijo ali ozelenjeni. |
(b) Meteorne vode z
dvorišč se ne smejo odvajati na cesto, zbiranje meteornih vod mora biti
urejeno v okviru posamezne parcele, parkirne površine morajo biti
opremljene z lovilcem olj. |
(c) Robni pas ob
cesti širine 2 x 1,5 m mora biti urejen, zagotovljena mora biti
povoznost površin. |
(d) Višina žive meje
med parcelami je lahko največ 1,20 m. |
(e) Višina žive meje
ob cesti je lahko največ 0,80 m, od vozišča mora biti odmaknjena 1,5 m.
|
(f) Zasaditev na
posameznih parcelah ob poti ne sme ovirati dostopa z intervencijskimi
vozili, prosta višina poti mora biti min. 3,50 m. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV ZA PROMETNO INFRASTRUKTURO |
15. člen |
(prometna ureditev) |
(1) Z regionalne
ceste R3-642/1146 Vrhnika–Borovnica bo izveden bo nov cestni priključek.
Napajalna cesta območja B1S/16, kjer je predvideno enaindvajset hiš, je
novogradnja. |
(2) Priključek na
R3-642/1146 Vrhnika–Borovnica ima vozišče 2 x 3,0 m in obojestranski
pločnik širine 1,5 m. |
(3) Cesta v območju
pozidave ima širino 3,5 m ter obojestranski robni pas širine 2 x 1,5 m.
Stranska robna pasova širine 2x 1,5 m pripadata zemljiščem posameznih
parcel stanovanjskih objektov in sta namenjena infrastrukturnim vodom,
zimskemu vzdrževanju ceste ter kratkotrajnemu ustavljanju vozil. Cesta
je povezovalna, krožna cesta za stanovanjsko sosesko, kar pomeni, da za
vozila ni potrebna izgradnja obračališča. Zgornji ustroj vozišča je
predviden v asfaltni izvedbi. |
(4) Priključek na
regionalno cesto in ostala cesta je izvedena po Internih navodilih za
postopke pri izdaji soglasij za priključke na državne ceste in pregledu
projektne dokumentacije za priključke na državne ceste. |
(5) Odvodnjavanje
celotnega območja ureditve se izvede po meteorni kanalizaciji v obstoječ
odprt jarek na severnem delu območja. Na meteorni kanalizaciji je
potrebno predvideti priklope za odvodnjavanje vozišča, kakor tudi
priklope posameznih parcel. Vodo s parkirišč (dvorišč) se pred izpustom
v kanalizacijo vodi preko lovilca olj in bencinov. |
(6) Prometna ureditev
je razvidna iz grafičnega dela – list 2.3.5 – »Zasnova prometne
infrastrukture«. |
16. člen |
(mirujoči promet) |
(1) Parkiranje
osebnih vozil bo zagotovljeno na funkcionalnih zemljiščih objektov. Za
vsako stanovanjsko hišo je predvideno parkiranje 2 osebnih vozil. Na
predvidenih parcelah št. 2 – 4 je parkiranje predvideno v kletni etaži,
na parcelah št. 1 ter 5 – 21 pa na funkcionalnih zemljiščih pod
nadstrešnicami. Na dvoriščih bo možnost parkiranja še najmanj dveh
osebnih vozil (za obiskovalce). |
(2) Zunanje parkirne
površine bodo asfaltirane ali tlakovane, obrobljene z robniki ter
opremljene z lovilci lahko hlapnih ogljikovodikov in olj. |
(3) Izvozi posameznih
parcel morajo biti pregledni. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV ZA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN TELEKOMUNIKACIJSKO INFRASTRUKTURO |
17. člen |
(splošni pogoji za
komunalni in energetsko opremljanje) |
(1) Zasnova
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se navezuje
na obstoječo javno infrastrukturo v okolici. V območju se izvede ločen
sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih in padavinskih vod, vodovodno
in hidrantno omrežje, podzemna električna in telekomunikacijska
kanalizacija (telefon, internet, kabelska TV). Urejena bosta odvoz
odpadkov in javna razsvetljava. |
(2) Vsi objekti na
območju OPPN se morajo priključiti na skupno infrastrukturo.
|
(3) Izdelava
projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko
infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno
usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
|
(4) Gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
|
(5) Za posege na
parcele, ki niso v lasti investitorjev, je potrebno pridobiti soglasje
lastnikov parcel. |
(6) Komunalna in
energetska infrastruktura ter priključki objektov nanjo morajo biti
izvedeni v skladu s pogoji tega OPPN. Odstopanja so dovoljena v primeru
ustreznejših tehničnih rešitev, vendar morajo biti le-te skladne s
pogoji načrtovane prostorske ureditve. |
(7) Dovoljene so
začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih
infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na način, da jih bo
možno vključiti v predvideno končno komunalno in energetsko
infrastrukturo območja OPPN. |
(8) Komunalna in
energetska infrastruktura je razvidna iz grafičnega dela – list 2.3.6 –
»Zasnova energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture« in
je sestavni del meril in pogojev. |
18. člen |
(odvajanje
padavinskih in odpadnih vod) |
(1) Na območju OPPN
bo izveden ločen kanalizacijski sistem |
(2) Meteorna
kanalizacija |
(a) Za odvajanje vseh
površin območja OPPN bo izvedena interna meteorna kanalizacija, ki bo
odvajala padavinske in meteorne vode v jarek, ki poteka ob severni meji
območja, na obstoječi parceli št. 649, k.o. Borovnica. |
(b) S prečnimi in
vzdolžnimi skloni se izvaja odvodnjavanje vozišča v cestne požiralnike z
LTŽ rešetko in peskolovi. Požiralniki se z vezno kanalizacijo
odvodnjavajo v meteorno kanalizacijo. |
(c) Padavinske vode s
parcel se odvajajo v interno meteorno kanalizacijo. Vode z dvorišč
objektov ne smejo odtekati na cesto, zajem (odvajanje) meteornih vod
mora biti urejen v okviru posameznih parcel. Vozne površine ob objektih
morajo biti opremljene z lovilci lahkohlapnih ogljikovodikov in olj,
padavinske vode s streh je potrebno odvajati prek peskolovov.
|
(d) Iztok v Jeršinov
jarek mora biti urejen po pogojih upravljavca vodotoka in mora biti v
projektni dokumentaciji detajlno obdelan. V projektni dokumentaciji je
potrebno določiti vplivno območje izpusta meteornih vod v vodotok in
preučiti vpliv ter predvideti morebitne dodatne ukrepe, da ne pride do
poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim
delovanjem voda. |
(3) Sanitarna
kanalizacija |
(a) Na območju
predvidene prostorske ureditve se izvede interno kanalizacijsko omrežje
za odvajanje odpadnih vod od objektov v javno kanalizacijsko omrežje.
|
(b) Sanitarna
kanalizacija bo imela iztok v javno kanalizacijo, ki poteka ob
Ljubljanski cesti, vzhodno od območja prostorske ureditve. |
(c) Zaradi
konfiguracije terena se odplake na območju prostorske ureditve odvajajo
gravitacijsko. |
(d) Sanitarna
kanalizacija bo izvedena vodotesno. |
(e) Za priključek na
javno kanalizacijo se zgradita črpališče sanitarnih vod in tlačni
priključni vod. |
(f) Priključek na
javno kanalizacijo poteka prek parcelah št. 649 in 3648, obe k. o.
Borovnica. |
(g) Sanitarne
kanalizacijske hišne priključke se izvede gravitacijsko s priključkom
direktno na cev javne kanalizacije. |
(h) Hišne odplake se
odvaja prek revizijskega jaška DN 800 mm, ki naj bo lociran na
funkcionalnem zemljišču posamezne stanovanjske hiše. |
19. člen |
(oskrba s pitno vodo
in hidrantno omrežje) |
(1) Prek južnega dela
območja poteka primarni javni vodovod. Za izvedbo OPPN je potrebno
izvesti prestavitev vodovoda. Trasa prestavitve poteka od zahodne meje
območja po najkrajši možni poti do predvidene notranje ceste, dalje po
trasi ceste in zopet po najkrajši možni trasi do vzhodne meje območja.
|
(2) Za oskrbo s pitno
vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje OPPN zgradi nov,
krožno povezan sekundarni vodovod, ki se priključi na primarni javni
vodovod, v južnem delu območja OPPN. |
(a) Vodovod bo
potekal po trasi predvidene interne ceste. |
(b) Vodovodni
priključki se izvedejo za vsako stanovanjsko hišo posebej. |
(c) Objekti se na
vodovodno omrežje priključujejo prek tipskih vkopanih, toplotno
izoliranih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški bodo locirani na
funkcionalnih zemljiščih objektov. |
(3)
Sekundarni vodovod za zagotavljanje požarne varnosti se opremi s štirimi
nadzemnimi hidranti DN 80. |
20. člen |
(oskrba z električno
energijo) |
(1) Za oskrbo z
električno energijo se zgradi nova transformatorske postaja na parceli
št. 649, k.o. Borovnica, priključek transformatorske postaje na SN
sistem (srednje napetostni) in NN razvod (nizko napetostni) do
posameznih stanovanjskih objektov, vključno s pripadajočo komunalno
ureditvijo. |
(2) Srednje
napetostni priključek se priključi v obstoječo SN vejo, ki napaja Dol
Laze 1990. |
(a) Odcep se predvidi
na drogu št. 4, kar je razvidno iz grafičnega dela strokovne podlage.
|
(b) SN priključni vod
poteka parcelah št. 649, 691/5, 697/6, 691/11, 691/12, 691/2, 3358/2 in
701/1, vse k.o. Borovnica. |
(3) Transformatorska
postaja (TP Na Plahutah) je tipske izvedbe, predvidene moči 1x250 kVA.
|
(4) NN razvod je
podzemne izvedbe. Izvede se kabelska kanalizacija, ki poteka med
glavnimi jaški do prosto stoječih priključno merilnih omaric. Po celotni
trasi kabelske kanalizacije se izvede ozemljitveni trak (FeZn).
|
(5) Meritve
električne energije so predvidene v prosto stoječih omaricah za vsako
stanovanjsko hišo, javno razsvetljavo in čistilno napravo. |
(6) Prosto stoječe
merilne omarice se postavijo na funkcionalnem zemljišču posameznega
objekta, ob interni cesti, na vedno dostopnem mestu. |
21. člen |
(javna razsvetljava) |
Na območju prostorske
ureditve se izvede javna razsvetljava. Izvede se podzemno kabelsko
omrežje. Javna razsvetljava se prek samostojne PMO (priključno merilne
omarice) in prižigališča priključuje na javno električno omrežje.
|
(a) Prižiganje javne
razsvetljave je avtomatsko. |
(b) Ob povezovalni
cesti se postavi predvidoma 13 prosto stoječih svetil. |
(c) Uporabijo se
varčna svetila, z navzdol usmerjeno osvetlitvijo. |
22. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
Na predmetnem območju
je v sklopu infrastrukturnega opremljanja predvidena izgradnja kabelske
kanalizacije za dovod TK povezav do posameznih objektov. Priključitev in
TK razvod bo predvidoma obdelan v fazi izdelave projektne dokumentacije
za infrastrukturno opremljanje območja. Za izvedbo TK priključka je
potrebna pridobitev soglasij upravljavcev TK infrastrukture. |
23. člen |
(javna higiena) |
Na funkcionalnih
zemljiščih, ob vsaki stanovanjski hiši, mora investitor zagotoviti
prostor za namestitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov po
navodilih izvajalca javne službe. Do zabojnikov mora biti zagotovljen
prost dostop. Zabojniki naj bodo vizualno zastrti. |
24. člen |
(ogrevanje objektov) |
(1) Ogrevanje
objektov je individualno. |
(2) V objektih je
možna izvedba centralnega ogrevanja na lahko kurilno olje, zemeljski
plin, priporočljiva je uporaba obnovljivih virov, kot so biomasa, sončna
energija, geotermalna energija. |
(3) Izvedba
ogrevalnega sistema mora biti skladna z veljavno zakonodajo, emisije
kurišč ne smejo presegati največjih dovoljenih vrednosti, hranjenje
energenta mora biti izvedeno na način, ki ne bo ogrožal okolja.
Morebitna uporaba geotermalne energije mora biti skladna z veljavno
zakonodajo. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
25. člen |
(splošne določbe) |
(1) V času
pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gradnje objektov in drugih
posegov morajo izvajalci del poskrbeti za vse potrebne varnostne ukrepe
in tako organizacijo gradbišč, s katerimi bo zagotovljena preprečitev
onesnaženja zraka, tal in vod pri transportu, skladiščenju in uporabi
nevarnih oziroma škodljivih snovi. V primeru nesreče (izliva, izpusta,
uhajanja ...) mora biti zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene
službe. |
(2) Poleg krajinskih,
urbanističnih, lokacijskih in arhitekturnih pogojev je potrebno
upoštevati vse pogoje in omejitve posameznih nosilcev urejanja prostora,
ki so sestavni del tega prostorskega akta. |
(3) Upoštevati je
potrebno vso veljavno zakonodajo. |
26. člen |
(varstvo okolja –
zrak) |
(1) Med gradnjo so
izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati
je potrebno pravne akte glede emisij gradbene mehanizacije in
transportnih sredstev. Preprečevati je potrebno prašenje okolice in
gradbišča, kar se zagotovi s sprotnim vlaženjem sipkih materialov in
nezaščitenih površin, ter raznos materiala z gradbišča. |
(2) Med uporabo
morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z
veljavno zakonodajo, emisije ne smejo presegati zakonsko določenih
največjih vrednosti. |
27. člen |
(varstvo okolja –
vode) |
(1) Območje se nahaja
na vodovarstvenem območju zajetja pitne vode (režim 3). Varstvo
površinskih voda in podtalnice je zagotovljeno z izgradnjo ločenega
kanalizacijskega sistema. Sanitarne odplake se odvajajo v javno
kanalizacijsko omrežje prek sanitarnega kanalizacijskega priključka.
Meteorne vode z notranje povezovalne ceste, hodnika za pešce, skupnih
zelenih površin in dvorišč se odvajajo v barjanski jarek, ki poteka ob
severni meji območja. Kanalizacija se izvede vodotesno. Dvorišča se
opremijo z lovilci olj in lahko hlapnih ogljikovodikov. |
(2) Za Jeršinov jarek
(ob Z meji območja) velja 5,00 m varovalni pas, ki se meri od vrhnjega
roba brežine. V ta pas posegi niso dovoljeni, razen pod posebnimi pogoji
upravljavca. OPPN ne predvideva posegov v varovalni pas, gradnja
objektov se bo odvijala izven varovalnega pasu vodotoka. |
(3) Jarke, v katere
odteka meteorna voda, je potrebno poglobiti in očistiti ter vzdrževati.
|
(4) Za potrebe
izvedbe električnega srednje napetostnega voda bo izveden poseg v vodno
in priobalno zemljišče, in sicer izvedba podzemnega SN priključka.
Križanje vodotoka (ki poteka po parceli št. 3358/2, k.o. Borovnica) bo
izvedeno na novo s parcele št. 649 na parcelo št. 691/5, vse k. o
Borovnica. Prehod s parcele št. 691/5 na parcelo št. 701/1, k.o.
Borovnica, je obstoječ, izveden je podboj vodotoka, na tem delu posegov
ne bo. |
28. člen |
(varstvo okolja –
tla) |
Pri vseh posegih
izven območja prostorske ureditve, ki bodo izvajani predvsem za
izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno
zagotoviti, da se stanje tal po dokončanih delih povrne v izhodiščno
stanje. |
29. člen |
(varstvo okolja –
hrup) |
(1) Na območju
prostorske ureditve je potrebno upoštevati zakonska določila, ki veljajo
za področje varstva pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in uporabi
območja je potrebno upoštevati določila o maksimalnih dovoljenih ravneh
hrupa za II. območje varovanja pred hrupom. |
(2) V območju
predvidene stanovanjske soseske niso dovoljene dejavnosti, pri katerih
bi raven hrupa presegala maksimalne zakonsko določene vrednosti. |
30. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Splošno – Pri
posegih na območju je potrebno upoštevati vsa zakonska določila, ki za
predvideno prostorsko ureditev veljajo na področju ohranjanja in varstva
narave. Za ohranjanje narave je potrebna predvsem racionalna
organizacija gradbišča. |
(2) Naravna dediščina
– Na območju OPPN je predlagano zavarovano območje, habitatni tipi,
ekološko pomembno območje ter posebno varstveno in potencialno posebno
varstveno območje: |
– predlagano
zavarovano območje Ljubljansko barje, ki je predlagano za krajinski
park, |
– habitatni tipi
Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, |
– ekološko pomembno
območje Ljubljansko barje (koda 31400), |
posebno varstveno in
potencialno varstveno območje Ljubljansko barje (SI5000014 in
SI3000271). |
(3) Ohranjanje narave
– Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča
in pogoji za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice
za pripravo Občinskega lokacijskega načrta B1S/16 Na Plahutah« (ZRSVN,
OE Ljubljana, julij 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na
sedežu občine Borovnica. |
(4) Varstvene
usmeritve – Pri izvedbi OPPN se ne sme posegati v strugo vodotoka in v
njegovo brežino – 5,00 m varovalni pas vodotoka Jeršinov jarek, ki
poteka ob zahodni strani območja. V območju vodotoka je prepovedano
deponiranje odkopnega in gradbenega materiala ter nasipanje in
utrjevanje z odkopnim in gradbenim materialom. Po izvedbi del je
potrebno vse prizadete površine zasaditi z avtohtono vegetacijo.
|
(5) Omilitveni ukrep
– V severnem delu se ob zapuščenem barjanskem jarku nahaja mejica iz
avtohtone drevesne vegetacije, ki bo odstranjena. Kot nadomestilo je
potrebno severni rob OPPN, ob predvidenem nadomestnem jarku, urediti
sonaravno z zasaditvijo protihrupne in protiprašne bariere, ki naj jo
sestavljajo avtohtone grmovne in drevesne vrste. |
(6) V postopku
pridobitve gradbenega dovoljenja se upošteva 105. člen ZON (Zakon o
ohranjanju narave). |
31. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
(1) Kulturna
dediščina – Prostorska ureditev OPPN v območju urejanja B1S/16 na
Plahutah se nahaja na območju varstva kulturne dediščine. Območje
prostorske ureditve se nahaja znotraj treh enot kulturne dediščine, ki
so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št.
25/05): Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9386), Kulturna
krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819) in Območje kompleksnega varstva
kulturne dediščine v odprtem prostoru- Ljubljansko barje (štev. 20).
|
(2) Ukrepi za
ohranjanje |
(a) Ljubljana –
Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9386). Pred kakršnim koli
posegom v prostor (odriv prsti, izkop, zasipanje, nasipanje) je potrebno
opraviti arheološki pregled območja prostorske ureditve s testnimi
sondami. Raziskave zagotovi investitor v fazi komunalnega opremljanja
zemljišč. Pregled opravi arheolog – konzervator ZVKDS, OE Ljubljana. V
primeru najdbe kulturnih ostalin, arheoloških predmetov oziroma
predmetov arheoloških vrednosti bo ZVKDS, OE Ljubljana izvedel zaščitne
arheološke raziskave, naročnik je investitor OPPN. |
32. člen |
(trajnostna raba
naravnih dobrin) |
S predvideno
prostorsko ureditvijo ne bo ogrožena trajnostna raba naravnih dobrin. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
33. člen |
(varstvo pred
naravnimi nesrečami) |
(1) Območje po
evropski potresni lestvici sodi v VIII. cono potresne ogroženosti.
Izdelano je predhodno geološko – geomehansko poročilo (strokovne
podlage). |
(2) Območje se po
razpoložljivih podatkih ne nahaja v območju poplavne ali erozijske
ogroženosti. (vir MOP-ARSO, smernice). Za varstvo pred visokimi vodami
posebni ukrepi niso predvideni. |
34. člen |
(zagotavljanje
požarne varnosti) |
(1) Pri zagotavljanju
požarne varnosti mora biti upoštevana veljavna zakonodaja. Za zaščito
pred požarom je treba zagotoviti: |
– pogoje za varen
umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike med
objekti, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Požarna varnost
okoliških objektov in površin zaradi predvidene prostorske ureditve ne
bo ogrožena. V času gradnje bo zagotovljen nemoten dostop za
intervencijske vozila na gradbišče. Za območje je za zagotavljanje
požarne varnosti potrebna namestitev 4 nadzemnih hidrantov na krožno
zanko vodovodno – hidrantnega omrežja, s tem bo zagotovljena oskrba z
vodo za potrebe gašenja. |
(3) Pri postavitvi
hranilnikov energentov (plinohram, cisterna za kurilno olje) morajo biti
upoštevani minimalni varnostni odmiki ter drugi varnostni ukrepi po
veljavni zakonodaji. |
(4) Požarna varnost
okoliških objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega
načrta ne bo poslabšala. V času gradnje bo zagotovljen dostop in delovne
površine za intervencijska vozila in gasilce. |
VIII. NAČRT
PARCELACIJE |
35. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) Mejne točke
parcel in objektov so opredeljene po Gauss – Kruegerjevem koordinatnem
sistemu. |
(2) Območje
prostorske ureditve, ki se ureja z OPPN, obsega 7 zemljiških parcel –
parcele št. 642/1, 641/1, 643, 645, 646/1, 646/2, 696/1, 694/1, 649
(del), vse k.o. Borovnica. |
(3) Celotno
ureditveno območje obsega površino 14.230 m2. |
(4) Situacija
obstoječih parcel je prikazana v grafičnem delu – list 2.2.5 – »Načrt
obstoječih parcel«, tehnični elementi parcelacije in zakoličbe objektov
so razvidni iz kartografskega dela OPPN – list 2.3.2 – Načrt
parcelacije. |
IX. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN |
36. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1) Izvajanje
prostorske ureditve bo potekalo v dveh fazah. Prva faza obsega izgradnjo
prometne, komunalne in energetske infrastrukture, ki naj obsega
izgradnjo cestnega priključka in interne ceste, prestavitev vodovoda in
izgradnjo vodovodne infrastrukture, izgradnjo SN električnega
priključka, transformatorske postaje in električne infrastrukture,
interne sanitarne kanalizacije in tlačnega kanalizacijskega priključka,
meteorne kanalizacije območja, javne razsvetljave in TK infrastrukture.
Prva faza obsega tudi ureditev skupnih površin: otroško igrišče,
ekološki otok in skupne infrastrukturne površine. |
(2) Druga faza bo
obsegala izgradnjo stanovanjskih hiš in ureditev pripadajočih parcel.
Potek projektiranja in izvedba prostorske ureditve naj poteka povezano,
brez prekinitev. |
37. člen |
(izjeme) |
(1) Kot izjema se
pred izgradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture, pod
posebnimi pogoji dovoljuje izgradnja objekta na zemljišču št. 1 –
enodružinska stanovanjska hiša (P+M). |
(2) Za priključevanje
na komunalno in energetsko infrastrukturo mora investitor kot začasno
rešitev od upravljavcev javne infrastrukture pridobiti projektne pogoje
in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (voda,
elektrika, kanalizacija). Začasna priključitev je dovoljena samo do
izgradnje predvidene infrastrukture na območju, po izgradnji se mora
objekt na parceli št. 1 priključiti na skupno infrastrukturno opremo
območja. |
(3) Za začasen dostop
se uporabi obstoječi dostop na zemljišče, ki poteka prek parcel št.
3292/7, 641/3, 641/1 in 646/2, vse k.o. Borovnica. Za začasen dostop je
potrebno pridobiti služnostno pravico. Po izgradnji interne ceste v
naselju se dvorišče objekta poveže z novo interno cesto. |
(4) Gradnja objekta
mora biti v skladu z OPPN. |
38. člen |
(prostorski ukrepi) |
Za zemljišča, preko
katerih bo potekala elektroenergetska infrastruktura oziroma bodo
postavljene naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne
služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro
Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja
omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. |
X. TOLERANCE |
39. člen |
(dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
(1) Gradnja
stanovanjskih objektov je dovoljena v okviru gradbene meje. Kote
pritličij lahko odstopajo za ±0,30 m od kot pritličij, določenih v
grafični prilogi in lokacijskih pogojih. V primeru spremenjene nivelete
notranje povezovalne ceste se višinske kote dvorišč in objektov
prilagodijo novi niveleti ceste: kota uvoza = kota dvorišča.
|
(2) Sleme glavnega
objekta lahko odstopa za ±3° od smeri slemen, določenih v grafični
prilogi in lokacijskih pogojih (0° je sever, kot narašča v nasprotni
smeri urnega kazalca). |
(3) Toleranc za
gradnjo objektov ni, gradnja se lahko izvaja v okviru pogojev.
|
(4) Komunalni vodi,
objekti in naprave – Pri realizaciji sprememb in dopolnitev OPPN so
dopustni premiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od
prikazanih, kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, izboljšavam
tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno –
tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa
se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati
in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za
tovrstna omrežja in naprave. |
(5) Pod enakimi
pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti
dodatno podzemno gospodarsko javno infrastrukturo. |
XI. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
40. člen |
(splošne obveznosti) |
(1) Poleg splošnih
pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se
načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj
moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in
prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere. |
(2) Poleg vseh
obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti
investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
|
– izdelati načrt
ureditve gradbišča, |
– promet v času
gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih
razmer na obstoječem cestnem omrežju, |
– zagotoviti ukrepe
na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost
zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala, |
– zagotoviti dostope,
ki so bili zaradi gradnje prekinjeni, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– v skladu z
veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav.
Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri
gradnji, |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za
preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu,
skladiščenju in uporabi škodljivih snovi ter v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe, |
– za čas gradnje
upoštevati, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa,
predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom, |
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice
objektov. |
(3) Investitor in
izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati
vse smernice, usmeritve in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora,
ki so sestavni del tega OPPN. |
XII.
NADZOR |
41. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Po izvedbi z OPPN
predvidene prostorske ureditve so dopustna investicijsko vzdrževalna
dela na obstoječih objektih in napravah in postavitev enostavnih
objektov, skladno s 14. členom tega odloka. |
43. člen |
(vpogled OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je stalno na vpogled na pristojnem oddelku Občine
Borovnica. |
44. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. |
Št. 3505-0001/2006-24 |
Borovnica, dne 28.
februarja 2008 |
Župan |
Občine Borovnica
|
Andrej Ocepek l.r. |