Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08 in 79/09) je Občinski svet
Občine Grosuplje na 30. redni seji dne 23. 12. 2009 sprejel |
S T A T U T |
Občine Grosuplje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Grosuplje je
temeljna samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bičje, Blečji Vrh, Brezje pri Grosupljem, Brvace,
Cerovo, Cikava, Čušperk, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici,
Gabrje pri Ilovi Gori, Gajniče, Gatina,Gorenja vas pri Polici, Gornji
Rogatec, Gradišče, Grosuplje, Hrastje pri Grosupljem, Huda Polica,
Kožljevec, Lobček, Luče, Mala Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji Gori,
Mala Račna, Mala Stara vas, Mala vas pri Grosupljem, Male Lipljene, Mali
Konec, Mali Vrh pri Šmarju, Malo Mlačevo, Medvedica, Paradišče, Pece,
Peč, Perovo, Plešivica pri Žalni, Podgorica pri Št. Juriju, Podgorica
pri Šmarju, Polica, Ponova vas, Praproče pri Grosupljem, Predole,
Rožnik, Sela pri Šmarju, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Spodnje
Duplice, Škocjan, Šmarje - Sap, Št. Jurij, Tlake, Troščine, Udje, Velika
Ilova Gora, Velika Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike
Lipljene, Veliki Vrh pri Šmarju, Veliko Mlačevo, Vino, Vrbičje, Zagradec
pri Grosupljem, Zgornja Slivnica, Zgornje Duplice, Žalna, Železnica.
|
Sedež občine je v
Grosupljem, Taborska cesta 2. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
V statutu uporabljeni
izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
2. člen |
Na območju Občine
Grosuplje so ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem
statutom in odlokom občine. |
V občini so
ustanovljene krajevne skupnosti: |
- GROSUPLJE: k.o.
Grosuplje naselje, k.o. Grosuplje, k.o. Stranska vas in naselje Spodnje
Duplice v k.o. Stara vas; |
- ILOVA GORA: k.o.
Ilova Gora in naselje Mala Ilova Gora v k.o. Zdenska vas; |
- MLAČEVO: naselja
Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec in Lobček v k.o. Slivnica;
|
- POLICA: k.o.
Polica, k.o. Blečji vrh in naselja Dobje, Mala Stara vas, Velika Stara
vas, Gradišče, Dole pri Polici in Zgornje Duplice v k.o. Stara vas;
|
- ŠT. JURIJ: k.o.
Ponova vas, k.o. Vino in naselje Medvedica v k.o. Velike Lipljene;
|
- RAČNA: k.o. Račna;
|
- SPODNJA SLIVNICA:
naselje Spodnja Slivnica v k.o. Slivnica; |
- ŠKOCJAN: naselja
Velike Lipljene, Male Lipljene, Rožnik, Železnica, Škocjan in Zabukovje
v k.o. Velike Lipljene; |
- ŠMARJE SAP: k.o.
Mali vrh, k.o. Šmarje in k.o. Sela; |
- ŽALNA: k.o. Luče in
k.o. Žalna. |
3. člen |
Občina Grosuplje (v
nadaljevanju: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in
opravlja naloge, določene z Zakonom o lokalni samoupravi, naloge,
določene s predpisi občine na podlagi zakona, ter naloge iz državne
pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z
zakonom. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Samoupravne lokalne
skupnosti med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in
opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združujejo
sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe
skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode,
javna podjetja in ustanove ter se povezujejo v skupnosti, zveze in
združenja. |
6. člen |
Občina ima svoj grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike, ki vsebuje označbo (grb) in ime občine. Velikost,
uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
- sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
- načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske plane in akte, |
- sprejema programe
razvoja občine, |
- v skladu z zakonom
opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov,
|
- predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
- ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
- pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
- sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
- pospešuje
gospodarski razvoj, |
- sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
- z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov, |
- v skladu z zakonom
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
- spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
- v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
- sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
- zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
- odloča o
koncesijah, |
- sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
- zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
- nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
- gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
- zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko - dokumentacijsko in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
- ustanovi vzgojno
izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
- v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
- sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
- spremlja stanje na
tem področju, |
- pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
- sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno-umetniško in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
- določa občinski
program kulture, |
- omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
- določa občinski
program športa, |
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
- sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
- izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
- spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
- sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
- varuje naravno
dediščino, |
- z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
- lokalne javne
ceste, ulice, javne poti in druge površine, |
- površine za pešce
in kolesarje, |
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
- javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
- zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
- organizira
reševalno pomoč v požarih, |
- organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
- zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
- zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
- sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
- opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
- sprejema programe
varnosti, |
- določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
- ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
- organizira
komunalno redarstveno službo in skrbi za red v občini, |
- izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
- opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
- opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
- vodenje evidence
volilne pravice, |
- evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
- ugotavljanje
javnega interesa za razlastitev za potrebe občine in za uresničevanje
predkupnih pravic občine v skladu z zakonom, |
- določanje
namembnosti prostora, |
- odločanje o rabi
prostora, |
- zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
- ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
9. člen |
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
Od upravljalca
Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva naslednje podatke: |
- enotno matično
številko občana, |
- ime in priimek,
|
- datum rojstva ali
smrti, |
- kraj rojstva,
|
- državljanstvo,
|
- stalno in začasno
prebivališče, |
- zakonski stan.
|
Osebne podatke iz
prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti; za fizične osebe, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške
povezave. |
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
10. člen |
Občina predpisuje
davke in druge dajatve v okviru pooblastil in pod pogoji, ki jih določa
zakon. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
11. člen |
Organi občine so
občinski svet, župan in nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji. |
12. člen |
Mandatna doba organov
občine traja štiri leta, razen če zakon ne določa drugače. |
13. člen |
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti: |
- opravlja upravne,
strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti, |
- odloča o upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, |
- opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora, |
- opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe
ožjih delov občine. |
Občinsko upravo lahko
sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi občinske
uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet na predlog župana
z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in
delovno področje. |
Delo občinske uprave
vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
14. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če prejme večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
15. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
16. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
24 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
- mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po
razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov
občinskega sveta, |
- mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz
kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah
v občinski svet. |
Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta; če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev župana. |
Do izvolitve in
potrditve novega župana, vodi sejo dotedanji župan ali najstarejši član
sveta. |
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih
organih, odborih in komisijah. |
Mandat članov
občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov,
katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot
predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih
organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
17. člen |
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli
po proporcionalnem volilnem sistemu. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
18. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki
neposredno posegajo na področje delovanja občine. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
- sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
- sprejema
premoženjsko bilanco občine, |
- sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
- sprejema občinske
podrobne prostorske načrte, občinske prostorske načrte, določa območja
predkupne pravice občine in ugotavlja javno korist v primerih, ko je
potrebno izvesti postopek razlastitve, |
- sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
- v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
- daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
- nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
- potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
- imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
- imenuje in
razrešuje predsednike, podpredsednike in člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
- določi kateri izmed
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat in ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal
njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom ali z
odlokom ni določeno drugače, |
- odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
- razpisuje
referendume, |
- daje pobude za
sklic zborov občanov, |
- s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, |
- določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
- ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
- daje koncesije,
|
- daje soglasja k
prevzemu opravljanja državnih nalog, |
- imenuje in
razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo
uporabnikov javnih dobrin, člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
|
- določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
- sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
- določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
- potrjuje začasne
nujne ukrepe, |
- lahko sprejme akt,
v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
- odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
19. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela
občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote,
na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na
delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela
organov občine. |
20. člen |
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa glasovalne
pravice. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan,
vodi sejo podžupan. |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega
sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko skliče sejo le
na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti
pogoje za izvedbo seje. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljena zahteva občinski upravi za pripravo gradiva. |
21. člen |
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
22. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta, direktor
občinske uprave ter vodje uradov so se dolžni udeležiti seje občinskega
sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se
obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja
dela. |
23. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina
članov občinskega sveta. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj štirikrat letno. |
24. člen |
Članu občinskega
sveta in podžupanom kot članom občinskega sveta predčasno preneha
mandat: |
- če izgubi volilno
pravico, |
- če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
- če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo člana občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata
ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi oziroma
državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
|
- in v drugih
primerih, določenih z zakonom. |
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet pisno obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega
člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan županu v pisni
obliki. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti
o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od prejema pisne odstopne
izjave. |
Če župan v roku 8 dni
ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije lahko občinski
svetnik, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka, v
katerem mora župan obvestiti občinski svet o odstopu člana občinskega
sveta, vloži tožbo na upravno sodišče. |
Postopki za
nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za
vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev
pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena
oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona o lokalnih volitvah. |
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
25. člen |
Občinski svet ima
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi tudi sestavo
in naloge delovnega telesa. |
26. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika, podpredsednika in pet
članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje
funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
- opravlja naloge po
zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo, |
- obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
- izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
27. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
- Statutarno-pravna
komisija, |
- Komisija za vloge,
pritožbe, peticije in poravnave, |
- Odbor za družbene
dejavnosti, |
- Odbor za prostor,
komunalno infrastrukturo in ekologijo, |
- Odbor za
gospodarstvo in turizem, |
- Odbor za mednarodno
sodelovanje, |
- Odbor za
kmetijstvo. |
Komisija iz prve in
sedme alinee ima predsednika, podpredsednika in pet članov, komisija iz
druge alinee pa predsednika in dva člana. Odbori iz tretje, četrte in
pete alinee imajo predsednika, podpredsednika in sedem članov, odbor iz
šeste alinee ima predsednika, podpredsednika in tri člane. |
28. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi drugih
občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranju
občinskega sveta. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
Delovna telesa lahko
podrobneje uredijo način dela s posebnimi poslovniki. |
29. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
30. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, podpredsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
2.2. Občinsko glasilo |
31. člen |
Občinsko glasilo ima
odgovornega urednika in šestčlanski uredniški odbor, katerih mandatna
doba traja štiri leta. |
Odgovorni urednik se
izbere na podlagi javnega razpisa, v katerem se določijo razpisni
pogoji. |
Kandidat mora v
prijavi na razpis oddati programsko zasnovo v kompletu z grafično
zasnovo, pripravo in tiskom časopisa ter s finančnim in terminskim
načrtom časopisa. |
Po pregledu prispelih
ponudb in morebitnem razgovoru s kandidati Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu, da imenuje
izbranega kandidata. |
Odgovornega urednika
imenuje in razrešuje občinski svet. |
32. člen |
Odgovorni urednik
predlaga člane uredniškega odbora Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, katere na predlog komisije imenuje občinski svet.
|
Novi uredniški odbor
z odgovornim urednikom začne z delom šele, ko ga imenuje občinski svet.
Do tega trenutka naloge opravlja stari uredniški odbor. |
Namestnika
odgovornega urednika, ki ga predlaga odgovorni urednik izmed članov
uredniškega odbora, potrdi uredniški odbor na eni izmed prvih sej
uredniškega odbora. |
Odgovornega urednika
po njegovem pooblastilu, ali v času njegove daljše napovedane ali
nenapovedane odsotnosti (več kot 14 dni), nadomešča namestnik
odgovornega urednika. |
Odgovorni urednik,
namestnik in člani uredniškega odbora opravljajo to funkcijo nepoklicno.
|
Uredniški odbor lahko
sklepa, če so na seji prisotni odgovorni urednik, ali skladno s tretjim
odstavkom tega člena njegov namestnik, ter trije člani uredniškega
odbora. |
3. Župan |
33. člen |
Občina ima župana in
najmanj enega podžupana. |
Župana volijo
volilci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
Potek štirih let od
nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
- mandatna doba
župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata
prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe, |
- mandatna doba
župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakršnega drugega
razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinski svet.
|
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan pisno obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
Funkcija župana ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v
nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za
katere tako določa zakon. |
34. člen |
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
- predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
- izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
- skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
|
- skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v naziv ter
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
direktorja občinske uprave za te naloge, |
- imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave
oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne
občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
|
- usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
- opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
35. člen |
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet mora o zadevi
ponovno odločiti na prvi naslednji seji. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet mora o zadevi ponovno
odločiti na prvi naslednji seji. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
36. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
- skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
- imenuje poveljnika
in člane štaba civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
- sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
- vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
- določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
- ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
- sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
- v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
- predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
37. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
38. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana, ki ga izmed
članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupani pomagajo
županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere jih župan pooblasti. |
Podžupan, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana
v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.
O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na
predlog župana. |
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno do nastopa mandata
novoizvoljenega župana opravlja funkcijo župana. Če ima občina več
podžupanov, funkcijo župana opravlja tisti podžupan, ki ga določi župan.
Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo
župana, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo
opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
39. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne morejo
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
40. člen |
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
41. člen |
Županu preneha
mandat: |
- če izgubi volilno
pravico, |
- če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
|
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
- če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo župana ali podžupana, |
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata
ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi oziroma
državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
|
- če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen, |
- v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
Županu z dnem
imenovanja po zakonu preneha mandat, če je imenovan: |
- na funkcijo v
organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
|
- za načelnika
upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti,
na katere območju je občina, |
- na položaj ali
uradniško mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v
zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in
strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave. |
O imenovanju mora
župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
|
Razlogi za prenehanje
mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan je dolžan občinski
svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto in sedmo
alineo prvega odstavka tega člena. Župan mora o odstopu pisno obvestiti
občinski svet in občinsko volilno komisijo, mandat pa mu preneha z dnem,
ko je podal odstopno izjavo občinskemu svetu. |
Postopki za izvolitev
novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba
ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev
upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni
odločitvi sodišča. |
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga
župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. |
4. Nadzorni odbor |
42. člen |
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
- opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
- nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
- nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
43. člen |
Nadzorni odbor ima
pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci
občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
44. člen |
Občinski svet imenuje
člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Prvo
sejo nadzornega odbora občine skliče župan najpozneje v roku 90 dni po
konstituiranju občinskega sveta. Nadzorni odbor se konstituira, če je na
prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
45. člen |
Nadzorni odbor
sprejme letni program dela, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega
računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov,
predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor
razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program
lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. Nadzorni odbor letni
program predloži županu in občinskemu svetu v mesecu decembru.
|
Nadzorni odbor mora
obravnavati in izdelati poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna
za preteklo leto najkasneje do 30. junija tekočega leta. |
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca februarja koledarskega leta za preteklo leto. |
46. člen |
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
|
Za posamezen nadzor
je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem poročilu
in sklepu o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Nadzorni odbor po
postopku, določenem s poslovnikom odbora, sprejme poročilo o nadzoru, ki
mora vsebovati podatke o nadzorovani osebi, odgovorne osebe, predmet
pregleda, ugotovitve, ocene in mnenje ter morebitna priporočila ter
predloge ukrepov, in ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in
županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu
ministrstvu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema
poročila o nadzoru vložiti ugovor. |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
Nadzorni odbor v
primerih iz petega in šestega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi
občinski svet in župana. |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
47. člen |
Kolikor obstaja dvom
v nepristranskost člana nadzornega odbora, predsednik nadzornega odbora
predlaga izločitev člana iz posamezne zadeve. Vsak član nadzornega
odbora je dolžan o obstoju izločitvenih razlogov na svoji strani
obvestiti predsednika nadzornega odbora. |
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko predlaga tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Predlog za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V predlogu je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svoj predlog za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
48. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov
odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah
obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti
mora spoštovati pravice strank. |
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora. |
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
49. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
50. člen |
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga
sprejme z večino glasov svojih članov. |
5. Občinska uprava |
51. člen |
Upravne naloge občine
izvaja občinska uprava. |
Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o
upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
|
Občinska uprava
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim
določi njene naloge in notranjo organizacijo. |
Občinsko upravo
usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske
uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je
uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
52. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi,
ki ga na skupen predlog sprejmeta/jo občinska/i sveta/i občin.
|
Župan se lahko
dogovori z drugimi občinami, da se naloge skupnega organa občinske
uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav. |
53. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
54. člen |
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje
drugih javnih uslužbencev občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
55. člen |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo Vlade RS. |
56. člen |
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena
za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje določene z Uredbo o
strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in
odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega
postopka, ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
57. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
58. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
O izločitvi
direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
59. člen |
Naloge občinske
uprave opravljajo občinski uradi. |
Uradi so opredeljeni
z odlokom. |
Za delo uradov so
vodje odgovorni županu. |
Občinska uprava
zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
|
Župan v skladu z
zakonom imenuje pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. |
6. Drugi organi
občine |
60. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
61. člen |
Občina ima štab
civilne zaščite, ki jo vodi poveljnik civilne zaščite. Štab civilne
zaščite izvaja operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. KRAJEVNE
SKUPNOSTI |
62. člen |
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za
ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
63. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
- dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
- sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
- dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
- dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
- dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
- predlagajo programe
javnih del, |
- sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
- oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
- dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
- seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
- sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
- spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
- dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
64. člen |
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Grosuplje praviloma
samostojno: |
- skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
- skrbijo za pluženje
in odvoz snega, |
- skrbijo za
vzdrževanje krajevnih cest, |
- skrbijo za vaške
vodovode, |
- v skladu z zakonom
o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov, |
- upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
|
- izdelujejo načrte
zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, |
- pripravljajo in
izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi
na svojem območju, |
- pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
Podrobneje se naloge
krajevnih skupnosti lahko opredelijo z odlokom. |
65. člen |
Krajevna skupnost je
pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v
skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
|
Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. |
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. |
Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
66. člen |
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov sveta
določi občinski svet s tem statutom ali odlokom, s katerim določi
volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
Svet KS Grosuplje
šteje 13 članov. |
Svet KS Ilova gora
šteje 5 članov. |
Svet KS Mlačevo šteje
9 članov. |
Svet KS Polica šteje
9 članov. |
Svet KS Št. Jurij
šteje 11 članov. |
Svet KS Račna šteje 9
članov. |
Svet KS Spodnja
Slivnica šteje 5 članov. |
Svet KS Škocjan šteje
5 članov. |
Svet KS Šmarje Sap
šteje 11 članov. |
Svet KS Žalna šteje 9
članov. |
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta
je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru občine. Določbe zakona in
tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta
krajevne skupnosti. Funkcija člana sveta je častna. |
67. člen |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in
konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne
skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega
5.000,00 EUR, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen če je z
veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno. Župan lahko
pooblasti predsednika sveta krajevnih skupnosti, da sklepa pravne posle,
ki presegajo določeni znesek. |
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
68. člen |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
- obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
- daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
- sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
Odločitve sveta
krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
69. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
70. člen |
Krajevne skupnosti
imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine,
denarna sredstva in pravice. |
Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
Če krajevna skupnost
preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse
njene pravice in obveznosti na občino. |
71. člen |
Delovanje krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
|
Kriteriji in merila
za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna
občine se določijo z odlokom. Krajevne skupnosti se ne smejo
zadolževati. |
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega
proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
|
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu
občine. |
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
|
Krajevne skupnosti
imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem
računu skupnosti izda župan. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
Nadzor nad finančnim
poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
72. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
- če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
- če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
- če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
73. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
74. člen |
Občani na zboru
občanov: |
- obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
- obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
- obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
- predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
- opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, dajejo predloge občinskim organom v
zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
- oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
- obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
75. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Če
župan ne skliče zbora občanov v 30-tih dneh po pravilno vloženi zahtevi,
ga lahko skliče tisti, ki je pobudo za sklic občanov dal. |
76. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
77. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
78. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če
tako določa zakon ali statut občine. |
79. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
80. člen |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
81. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
82. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
83. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavnosodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
84. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
85. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni
referendum |
86. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
87. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so
glasovali v občini ali delu občine, za katerega se bo samoprispevek
uvedel, pod pogojem, da se je glasovanja udeležila večina volilnih
upravičencev oziroma če zakon ne določa drugače. |
5. Ljudska iniciativa |
88. člen |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
89. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE IN SKLADI |
90. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Za izvajanje svojih
nalog ustanavlja občina javne zavode, združenja, javne sklade, javna
podjetja in javne gospodarske zavode, vlaga svoje premoženje, podeljuje
koncesije, oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave in
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
91. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
- osnovnošolsko
izobraževanje, |
- predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
- osnovno zdravstvo
in lekarna, |
- osebna pomoč
družini in |
- knjižničarstvo.
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
92. člen |
Občina lahko z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
93. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
- oskrbo s pitno
vodo, |
- ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
- odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
- javno snago in
čiščenje javnih površin, |
- urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
- vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
94. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
95. člen |
Občinski svet z
odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega
izvajanja. |
Občinski svet z
odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod in
imenuje svoje predstavnike v svet podjetja ali zavoda. |
96. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
Pod pogoji, ki jih
določa zakon, lahko občina ustanovi tudi javni sklad ali javno agencijo. |
97. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
98. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. Letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet
na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na
predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje. |
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za brezplačno
pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje
občinskega sveta, če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če
je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za
občino. |
99. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
Občina je upravičena
do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz
državnega proračuna pod pogoji, določenimi z zakonom. |
100. člen |
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, predvidenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov občine.
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov
neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
101. člen |
Za pripravo in
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom
občine. |
102. člen |
Župan mora predložiti
občinskemu svetu osnutek občinskega proračuna za naslednje leto skupaj s
proračunom za leto, ki temu sledi, vendar le znotraj svojega mandatnega
obdobja, v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
103. člen |
Župan mora predložiti
občinskemu svetu: |
- predlog proračuna z
obrazložitvami, |
- predlog prodaje
občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,
|
- predlog predpisov,
ki so potrebni za izvršitev proračuna. |
Sestavni del
obrazložitve proračuna so načrt delovnih mest oziroma kadrovski načrt in
načrt nabav in gradenj z obrazložitvami. |
104. člen |
Postopek sprejemanja
proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
105. člen |
Občinski svet sprejme
občinski proračun ali spremembe občinskega proračuna v roku, ki omogoča
uveljavitev proračuna s 1. januarjem proračunskega leta, za katerega se
proračun sprejema. Občinski svet na predlog župana skupaj s proračunom
za naslednje leto sprejme tudi proračun za leto, ki mu sledi, vendar
samo znotraj mandatnega obdobja. |
106. člen |
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov
proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri
čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
107. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna
za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Župan je dolžan o
svoji odločitvi obvestiti občinski svet in nadzorni odbor občine. Če
tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
|
O izvajanju proračuna
občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti
proračunske porabnike župan s sklepom. |
108. člen |
Občinski svet sprejme
proračun z odlokom o proračunu občine. |
Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za
izvrševanje proračuna. |
V odloku o proračunu
se določi tudi obseg zadolževanja in vsa predvidena poroštva občine in
druge elemente, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu pri
izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
109. člen |
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene in v višini, ki so določeni s proračunom.
|
V imenu občine se
smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu
predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, z zakonom ali drugim aktom,
predpisani pogoji. |
110. člen |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. |
Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne javne uslužbence v
občinski upravi ali podžupana. |
111. člen |
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
112. člen |
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika v okviru
področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna oziroma v skladu z
določbami odloka o proračunu občine. |
Če se proračunski
uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik,
se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se
prerazporedijo med druge uporabnike. |
113. člen |
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa
zakon in odlok o proračunu občine. |
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah 6-mesečno poročati občinskemu svetu. |
114. člen |
Če se med izvajanjem
ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more uravnovesiti, mora župan
predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. |
Rebalans proračuna
sprejme občinski svet z odlokom o spremembi proračuna. |
Če se med
proračunskim letom povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna,
lahko župan največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov, če
s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti,
ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi sredstva. O tej odločitvi župan
obvesti občinski svet. Če se tudi s temi ukrepi proračuna ne da
uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred potekom zadržanja
predlagati rebalans proračuna. |
115. člen |
Župan je dolžan v
mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo o
izvrševanju proračuna. Če v mesecu juliju ni seje občinskega sveta, je
dolžan poročilo predložiti občinskemu svetu na prvo naslednjo sejo.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon.
|
Župan je dolžan vsake
tri mesece poročati občinskemu svetu o izvajanju pomembnejših projektov,
ki se jih opredeli v vsakoletnem odloku o proračunu. |
116. člen |
V proračunu se v
skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje
kot proračunski sklad. |
Sredstva proračunske
rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic
naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz,
visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav
nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki
jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. |
V sredstva
proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov
proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine
15% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezervo začasno vsak
mesec, dokončno pa po sprejetju zaključnega računa proračuna za preteklo
leto. |
O uporabi sredstev
proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o
proračunu, odloča župan, nad to višino pa občinski svet z odlokom.
|
S splošno proračunsko
rezervacijo se dela predvidenih prejemkov ne razporedi. Porabi se za
nepredvidene namene ali za namene, za katere ni zadostnih sredstev, ker
jih ni bilo mogoče načrtovati v zadostnem obsegu. Rezervacija lahko
znaša največ 2% prihodkov. |
O soglasju odloča
občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
117. člen |
Občina se lahko
zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za
finance, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more
uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do
višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. |
118. člen |
Zaradi ločenega
vodenja določenih prejemkov in izdatkov ter uresničevanja posebnega
namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot
evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
|
Župan zagotavlja
posebno obliko finančnega nadzora proračuna pri neposrednih in posrednih
uporabnikih občinskega proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše
minister za finance. |
119. člen |
Župan pripravi
predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži
ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta ter
občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po sprejetju na občinskem svetu. |
120. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu
s pogoji, ki jih določa zakon. |
121. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
|
Kadar občina z eno
ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k
zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. |
122. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služb občine v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje
knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
123. člen |
Nabavo gradenj,
naročanje storitev in izvedbo gradenj se izvaja v skladu s predpisi, ki
urejajo javna naročila. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
124. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
125. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
126. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
127. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
128. člen |
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
129. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
130. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
131. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
v občini. |
Občinski proračun se
sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta. |
132. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Statut, odloki in drugi predpisi se lahko objavijo tudi v uradnem
glasilu slovenskih občin ali uradnem glasilu občine. |
V Uradnem listu RS se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
Na svetovnem spletu
se objavljajo: |
- prečiščena besedila
statuta, poslovnika, odlokov in drugih predpisov, programov ter
strategij, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;
|
- programi,
strategije, stališča, mnenja, študije in drugi podobni dokumenti, ki se
nanašajo na delo občine; |
- predlogi predpisov,
programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na
delo občine; |
- dnevne rede sej in
sprejete sklepe občinskega sveta; |
- vse objave in
razpisne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
|
- podatki o upravnih
storitvah; |
- druge informacije
javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij
javnega značaja. |
2. Posamični akti
občine |
133. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti -
sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti in o upravnih stvareh
na podlagi javnih pooblastil. |
134. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE IN
PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
135. člen |
Občinski svet lahko
vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države in
pokrajine, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
136. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
137. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
138. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
139. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
X. MEDOBČINSKO
SODELOVANJE IN POVEZOVANJE |
140. člen |
Občinski svet lahko z
dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v zvezo
dveh ali več občin zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih
upravnih nalog širšega pomena, pomembnih za občino, ter zaradi izvajanja
razvojnih in investicijskih programov. |
Dve ali več občin
lahko zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov z aktom o
ustanovitvi ustanovi združenje. |
XI.
SPREMEMBE STATUTA OBČINE |
141. člen |
Statut občine se
spremeni in dopolni kadar Ustava Republike Slovenije ali zakon izrecno
določata, da je treba posamezna vprašanja urediti s statutom občine.
|
Statut občine se
lahko spremeni in dopolni, če občinski svet ugotovi, da je to potrebno
pri opravljanju in izvrševanju izvirnih in prenesenih nalog občine. |
142. člen |
Pobudo, da se začne
postopek za spremembo statuta občine, lahko da vsaj četrtina članov
občinskega sveta. |
O pobudi, da se začne
postopek za spremembo statuta občine, odloča na seji občinski svet. |
143. člen |
Na podlagi sklepa o
uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi Statutarno-pravna komisija
osnutek sprememb in ga predloži občinskemu svetu. |
Občinski svet določi
osnutek sprememb statuta in ga da v javno razpravo. Rok za izvedbo javne
razprave je 30 dni. |
Po končani javni
razpravi Statutarno-pravna komisija pripravi predlog sprememb statuta. |
144. člen |
Spremembe statuta so
sprejete, če je na skupni seji zanje glasovalo 2/3 vseh članov
občinskega sveta. |
XII.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
145. člen |
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
Ministrstva v skladu
z zakonom zagotavljajo ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
146. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Grosuplje, ki je bil
objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/99 in 36/02. |
147. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 013-7/95 |
Grosuplje, dne 23.
decembra 2009 |
|
Župan |
Občine Grosuplje
|
Janez Lesjak l.r. |