|
Na podlagi 27. do 34. člena
Zakona
o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.)
in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo
(Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob
Savi na redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne
čistilne naprave Izlake |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi sprejme
lokacijski načrt za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Izlake, ki
ga je izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o.
Maribor, v maju 2005 pod številko projekta 278–LN/2004. |
|
|
2. člen |
|
|
Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki
se nanašajo na potek kanalizacijskega omrežja in območje čistilne
naprave ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje
objektov, naprav in ureditev. Lokacijski načrt je izdelan na osnovi
naslednjih strokovnih podlag: |
|
|
– Idejni projekt Kanalizacija Izlake, Hidroinženiring
d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-13/2002, maj 2003; |
|
|
– Idejni projekt Čistilna naprava Izlake, Hidroinženiring
d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-23/2002, junij 2003; |
|
|
– Strokovna ocena o vplivih na okolje zaradi gradnje
biološke čistilne naprave Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana,
štev. proj. HI/51-221-2002, junij 2003. |
|
|
Tekstualni del obsega: |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta, |
|
|
– opis prostorskih pogojev za realizacijo, |
|
|
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter
prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in
naprav, |
|
|
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih, |
|
|
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi
nesrečami, seznam parcel v ureditvenem območju, |
|
|
– oceno stroškov za izvedbo ureditvenega načrta, |
|
|
– etape izvajanja, |
|
|
– smernice in pogoje. |
|
|
Grafični del obsega:
– Smernice in pogoje,
– Pregledno situacijo M 1: 5.000,
– Prikaz iz prostorskih sestavin planskih dokumentov
Občine Zagorje ob Savi
– Situacije obstoječega stanja M 1: 1.000,
– Situacije kanalizacije M 1:1.000,
– Ureditveno situacijo – ČN Izlake M 1:250,
– Prometno situacijo – ČN Izlake M 1:250,
– ČN Izlake – karakteristične prereze M 1:200
– Situacije komunalnih naprav M 1: 1000,
– Načrt gradbenih parcel M 1:1000.
|
|
|
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele
oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo čistilne naprave in preko
katerih potekajo kanalizacijski vodi. |
|
|
Vse parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem
območju, so v katastrski občini k.o. Izlake in Ržišče: |
|
|
k.o. Izlake: 141/1, 141/3, 142, 143/2, 143/1, 161/1, 169,
170, 171, 183/1, 204/2, 271, 293, 296/1, 296/2, 346, 356/1, 357/2,
358/24, 359/7, 370, 371/1, 387/1, 399/1, 399/2, 401/1, 401/6, 402,
404/2, 412/2, 438/3, 448, 449/4, 520/5, 523/2, 523/1, 523/6, 550/1,
550/2, 622/2, 622/1, 639, 640, 661, 662, 685/2, 685/3, 691, 692, 695/1,
698/2, 698/10, 698/6, 698/13, 698/22, 699/3, 700/1, 703, 704/1, 704/2,
705, 706/1, |
|
|
k.o. Ržišče: 605/1, 980, 603, 99/2, 888, 885, 603, 980,
1008/1. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega: |
|
|
– območje izključne rabe čistilne naprave, |
|
|
– območje gradnje kanalizacijskega omrežja. |
|
|
5. člen |
|
|
KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
|
|
Kanalizacijski sistem predstavljata dva glavna zbirna
kanala: |
|
|
– kanalizacijski zbiralnik A, |
|
|
– kanalizacijski zbiralnik C. |
|
|
Na glavne zbiralnike se priključujejo stranske veje. Trase
kanalov potekajo večinoma po obstoječih cestah. Zaradi terenskih danosti
in upoštevanja, da se v največji možni meri zagotovi gravitacijski odtok
iz individualnih hiš, poteka kanalizacija tudi po raščenem terenu. Trase
so izbrane tako, da je iz večine objektov možen gravitacijski odtok iz
pritličja in nadstropij, odtoke iz kleti pa je potrebno voditi v javni
kanal preko hišnih črpališč odpadnih vod. |
|
|
Padavinska voda se odvodnjava po obstoječih kanalih ali
površinsko. Padavinske vode zaradi dobre prepustnosti terena ne
predstavljajo večjega problema, za odvod padavinskih vod se dodatno
predvidijo kanala MA in MA2, ki odvajata padavinsko vodo iz osrednjega
dela naselja (ob osnovni šoli), kanal MA1, ki poteka po Obreziji, kanal
MC2, ki odvaja padavinsko vodo iz naselja pod Hribom (nasproti Medijskih
toplic), ter kanal MC3, ki odvaja odpadno vodo iz naselja ob Plinski
cesti. |
|
|
Potek posameznih kanalov je razviden iz grafičnih prilog
lokacijskega načrta. Detajlni potek tras se uskladi v projektni
dokumentaciji ob upoštevanju predpisanih odmikov med posameznimi
komunalnimi vodi in drugimi objekti ter glede na terenske
karakteristike. V projektni dokumentaciji se uskladijo tudi dolžine in
dimenzije posameznih kanalov. |
|
|
6. člen |
|
|
ČISTILNA NAPRAVA |
|
|
Biološka čistilna naprava je namenjena čiščenju komunalnih
odpadnih vod iz naselja Izlake in naselij, ki gravitirajo na
kanalizacijsko omrežje naselja Izlake. |
|
|
Predvidena biološka čistilna naprava bo na prodni ravnici
potoka Medija. Potok je tik ob lokaciji parcele čistilne naprave.
Izgradnja naprave je predvidena tako, da so vsi objekti zavarovani pred
visokimi vodami (100-letne poplavne), dopustna je le delna preplavitev
dela platoja (cesta). Čistilna naprava bo nameščena na nasutem platoju,
ki bo padal proti strugi potoka Medija, dimenzija platoja bo 51.90 x
30.0 m. Celotni plato čistilne naprave je dodatno nasut z izkopanim in
naknadno pripeljanim materialom. Tla nasutega in dokončno obdelanega
platoja so na koti 296.95 m na južni strani in 295.45 m na severni
strani. Dno v upravni stavbi bo na koti 297.05. Urejena je krožna
asfaltirana površina za manipulacijo in transport na čistilni napravi.
Dostop do območja se uredi z obstoječe regionalne ceste. |
|
|
V območju čistilne naprave bodo zgrajeni naslednji
objekti: |
|
|
– vhodno črpališče |
|
|
– upravna stavba |
|
|
– peskolov |
|
|
– razdelilni jašek |
|
|
– biološki blok |
|
|
– zalogovnik blata |
|
|
– merilno mesto |
|
|
– trafo postaja. |
|
|
Vsa oprema na čistilni napravi mora biti v INOX izvedbi. |
|
|
7. člen |
|
|
OBJEKTI NA ČISTILNI NAPRAVI |
|
|
Vhodno črpališče |
|
|
Vhodno črpališče se izvede kot montažna konstrukcija iz
armiranega poliestra, ki je pokrito s poliestrskim pokrovom. Montažna
konstrukcija črpališča je postavljena na betonski podstavek, ki leži na
podložnem betonu. V obod betonskega podstavka je nameščen sidrni obroč
za sidranje montažne konstrukcije. Montažna konstrukcija je zaradi svoje
višine ojačana z jeklenimi obroči. V obodu se predvidi odprtine za dotok
in iztok odpadne vode. |
|
|
Velikost objekta: premer 1.60 m |
|
|
Upravna stavba |
|
|
Predvidena je upravna stavba zunanjih dimenzij 8.00 x 9.60
m, v katero se locirajo prostori za: grablje, puhala, elektro omarice,
garderoba in sanitarije ter pisarna. |
|
|
Objekt je izveden kot zidana konstrukcija, temeljena na
pasovnih temeljih, prekrita z dvokapno streho. Naklon dvokapnice je 30
stopinj proti horizontali. |
|
|
Peskolov |
|
|
Objekt se izvede iz armiranobetonske cevi zunanjega
premera 280 cm. Objekt je prekrit s povoznim prekritjem na koti 296.95
mn.m. |
|
|
Razdelilni jašek |
|
|
Objekt je sestavni del SBR bloka in je izveden kot
vodotesen armiranobetonski objekt. Namen objekta je razdelitev vode v
oba bazena. Objekt je prekrit s pohodnim prekritjem. |
|
|
Biološki blok |
|
|
Objekt je zasnovan kot armiranobetonska bazenska
konstrukcija, vkopana v zemljo. Temeljna plošča leži na podložnem
betonu. Vertikalne stene so prav tako armiranobetonske. Vsi betoni so
vodotesni. Ozračevalna bazena sta dva. V njiju poteka izmenični postopek
ozračevanja, bistrenja in odvajanja očiščene vode in odvišnega blata.
Velikost objekta vključno z zalogovnikom je 15.90 x 12.90 m. |
|
|
Zalogovnik blata |
|
|
Objekt je priključen SBR reaktorju, njegove dimenzije so 3
x 12,6 m (notranje mere). Izveden je iz armiranega betona, ki je
vodotesen in odporen na sulfatne komponente v vsebini bazena. Zalogovnik
je prekrit z betonsko ploščo, dohodi skozi ploščo so omogočeni preko
odprtin, zaprtimi z LŽ pokrovi. Na plošči objekta se izvede toplotna
izolacija, katero se prekrije z nasutjem, tako da je finalna obdelava na
koti okoliškega terena. |
|
|
Merilno mesto |
|
|
Merilni jašek dimenzije 4,90 x 1,90 m in globine 3,75 m
služi za opravljanje kontrole prečiščene vode pred izpustom v vodotok.
Krona AB jaška, je na koti +0.20. Prekrit bo s pohodnim prekritjem,
prekritje je možno odstraniti, tako da služi za možen dostop v objekt. V
objekt se vgradi standardizirana Venturijeva zožitev, ki služi za
meritve pretokov, vgradi se tudi UV svetilka za dezinfekcijo očiščene
vode. UV svetilka in zožitev sta pokriti s pohodnim prekritjem na koti
–2.56 m. Površine zožitve se obdelajo s premazom za beton. |
|
|
8. člen |
|
|
Plato biološke čistilne naprave se izvede z nasutjem.
Okolica bazena in upravne stavbe se uredi s pranimi betonskimi ploščami
v širini 0,80 m od objekta. Urejena je krožna asfaltirana površina, ki
je od ostalih površin ločena z betonskimi grednimi robniki, za
manipulacijo in transport na čistilni napravi. Asfaltirana površina je
izvedena v padcu proti severni strani lokacije čistilne naprave,
odvodnjevanje s cestne površine se uredi preko požiralnikov, ti pa se
nato preko interne kanalizacije navezujejo na objekt peskolova. Ostale
površine znotraj ograje se humusirajo in posejejo s travo. Potrebna bo
zasaditev dreves in zatravitev bližnje okolice izven ograje. Predvideva
se zasaditev avtohtonih vrst dreves. |
|
|
Plato čistilne naprave bo ograjen s panelno žično ograjo
iz plastificirane jeklene žice, višine 2.0 m. Vhod na plato bo možen z
južne strani in bo zaprt z drsnimi vrati na motorni pogon, šir. 6.00 m.
Vrata se izvedejo iz aluminija. |
|
|
Končna kota zunanje ureditve je na 296,95 mn.m na južni
strani lokacije čistilne naprave in pa na koti 295,45 mn.m na severni
stani. |
|
|
9. člen |
|
|
Dostop in dovoz na ČN se izvede iz regionalne ceste
R1-221, odsek 1218. Priključek je predviden v km 0+786. Širina
priključka je 6.0 m. Vhodna vrata so pomaknjena v notranjost 10.0 m od
roba obstoječega asfalta, tako, da je omogočeno stojno mesto za
vzdrževalno vozilo. Priključek se izvede v asfaltu in priključnimi radii
na obstoječo regionalno cesto. |
|
|
Na območju ČN se izvede manipulativna površina in krožna
cesta za vzdrževalno vozilo. V območju ureditve sta predvideni dve PM za
osebna vozila vzdrževalcev. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
10. člen |
|
|
– Zaščitna ograja okrog območja čistilne naprave in
zbirnega centra naj bo v spodnjem delu (do višine 50 cm) zgoščena in
vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce. |
|
|
– Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in
njeno vključitev v prostor je potrebna zasaditev z listopadnimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi
iglavci. Zasaditev se izvede z drevesnimi skupinami avtohtonih drevesnih
in grmovnih vrst. |
|
|
– Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je treba površine
nad kanalom obnoviti, vzpostaviti prvotno stanje, na območju poteka po
odprtih površinah takoj zasaditi in zatraviti. |
|
|
V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE |
|
|
OBMOČJA |
|
|
11. člen |
|
|
Komunalna infrastruktura znotraj območja čistilne naprave
se natančneje definira v PGD projektih tako, da se upošteva: |
|
|
– Na območju posega je treba predvideti in izvajati
kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Ločeno je treba odvodnjavati
vodo z oporečnih in neoporečnih površin. Vode z oporečnih površin
(manipulativne ploščad ipd.) je obvezno speljati s sistem fekalne
kanalizacije. |
|
|
– Za vse objekte in naprave (peskolovi, lovilci olj,
črpališča itd.) na kanalizacijskem sistemu je potrebno predvideti
izdelavo poslovnikov in vzdrževanja. |
|
|
– Znotraj območja čistilne naprave se zgradi hidrantno
omrežje. |
|
|
– Za rezervno napajanje objekta čistilne naprave se
uporablja mobilni agregat. |
|
|
– Elektrika se razpelje iz nove trafo postaje, ki je
locirana na območju ČN. |
|
|
– Kot lokalni vir toplotne energije služi električna
energija. |
|
|
12. člen |
|
|
Na območju predvidenih posegov poteka večje število
obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov. |
|
|
– Vse vode je potrebno v sklopu izdelave izvedbene
dokumentacije zakoličiti. Izdelati je potrebno detajle prečkanja v
skladu s pogoji upravljavcev. Celotno izvedbo posegov v obstoječo
infrastrukturo je potrebno vključiti v investicijo. |
|
|
– V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov
izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev. |
|
|
13. člen |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Obstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje, katerega
tangirajo obravnavani vodi, je treba ustrezno zaščititi tako, da bo
omogočeno nemoteno vzdrževanje in obratovanje. |
|
|
Prečkanje in vzporedni potek kanalizacije z ostalimi
komunalnimi instalacijami mora biti projektirano in izvedeno v skladu s
predpisi. |
|
|
V fazi PGD morajo biti obdelana vsa križanja z novimi
rešitvami. |
|
|
S posegom se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere
meteornih voda. |
|
|
Vsak poseg v vodni režim mora biti posebej projektiran. |
|
|
Investitor mora pred pričetkom gradnje zakoličiti vse vode
na terenu in pripraviti ustrezne rešitve v skladu s pogoji upravljavcev. |
|
|
14. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Investitor je dolžan: |
|
|
– za potrebe delovanja čistilne naprave izvesti
priključitev na vodovodno omrežje, |
|
|
– pridobiti podatke o obstoječih vodovodnih objektih in
napravah, po potrebi tudi zakoličiti in sondirati, |
|
|
– obdelati vse detajle prečkanj in odmikov predvidenih
objektov z obstoječimi vodovodnimi napravami, |
|
|
– na delih, kjer se predvideva obnova oziroma novogradnja
vodovodnega sistema, je treba izdelati usklajeno projektno
dokumentacijo, |
|
|
– obdelano mora biti varovanje obstoječih vodovodnih
objektov in naprav in dostop do njih za potrebe nemotenega vzdrževanja
in nadzora vodovoda, |
|
|
– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za
vse naslednje faze, |
|
|
– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo posegov
na vodovodnem objektih in napravah, |
|
|
– Vsa dela na vodovodnem priključku in vodomeru mora
opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in na stroške investitorja. |
|
|
15. člen |
|
|
Elektroomrežje |
|
|
Za oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo
trafo postajo ustrezne moči na območju ČN. Trafo postaja se naveže v
električno omrežje preko 20 kV kablovoda iz RP Izlake. Natančen način
napajanja se opredeli v projektni dokumentaciji. |
|
|
Iz predvidene trafo postaje se položi ustrezno interno
električno omrežje za potrebe napajanja posameznih objektov in javno
razsvetljavo. |
|
|
Zaradi zanesljivosti napajanja je potrebno znotraj območja
predvideti lasten dieselski električni agregat. |
|
|
Pri načrtovanju posegov je treba na mestih križanj oziroma
približevanj upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– upoštevati predpisane odmike novih objektov od
obstoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov, |
|
|
– predvideti prestavitve ali spremembe obstoječega
elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov, |
|
|
– uskladiti potek obstoječega, prestavljenega ali novega
elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami, |
|
|
– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnosti obstoječih
opornikov, |
|
|
– za vse rešitve izdelati ustrezno projektno
dokumentacijo, ki jo potrdi upravljalec. |
|
|
16. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Za potrebe čistilne naprave je potrebno zgraditi TK
priključek v skladu s pogoji upravljavca. |
|
|
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba
detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadeti in
ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja
obdelati v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija. |
|
|
17. člen |
|
|
Plinovodno omrežje |
|
|
(1) Visokotlačno omrežje (Geoplin) |
|
|
Predvidena kanalizacija prečka plinovod R25A za MRP
Hrastnik na dveh mestih oziroma poteka delno v varnostnem pasu
plinovoda. Plinovod je premera 200 mm in obratuje pod tlakom 50 bar. Pri
načrtovanju in izvedbi je v nadaljevanju potrebno upoštevati določila
Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01,
54/02) in Interne smernice Geoplina. Pri izdelavi projektne
dokumentacije je potrebno upoštevati: |
|
|
– določiti natančno lego in globino plinovoda, |
|
|
– izdelati elaborat križanja in posegov na plinovod in v
njegov nadzorovani pas. Pri tem je potrbeno upoštevati predpisane
odmike, |
|
|
– predvideti posebne pogoje dela v varovalnem pasu 2 x 5 m
plinovoda, |
|
|
– upoštevati vse pogoje upravljavca, |
|
|
– upoštevati vse pogoje upravljavca pri izvajanju del, |
|
|
– za vse rešitve pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
(2) Nizkotlačno omrežje |
|
|
Predvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje
obstoječemu distribucijskemu plinovodnemu omrežju, ki deluje pod tlakom
250 mbar. Pri izgradnji kanalizacije je potrebno upoštevati predpisane
odmike med plinovodom in kanalizacijo. Prečkanja se po možnosti izvedejo
tako, da poteka plinovod nad kanalizacijo. Upoštevati je potrebno
varnostni pas 2 x 2 m, kjer je potrebno dela izvajati pod nadzorom
upravljavca. |
|
|
18. člen |
|
|
Prometna infrastruktura |
|
|
Predvidena kanalizacija bo potekala večidel po obstoječih
cestah, ulicah in poteh. |
|
|
Pri izvedbi je potrebno upoštevati predpisane odmike od
regionalnih in glavnih cest. |
|
|
Vse cestne površine je potrebno po končani gradnji
obnoviti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Kjer trase potekajo v
javnih površinah, se le-te obnovijo v celoti. Na povoznih površinah je
treba vgrajevati dvoslojni asfalt, na nepovoznih površinah enoslojni
asfalt. |
|
|
V času gradnje je potrebno zagotoviti začasne dostope do
objektov, parcel in intervencijskih poti. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
19. člen |
|
|
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV |
|
|
Vsi objekti čistilne naprave morajo biti načrtovani tako,
da bo zagotovljena vodotesnost. Objekti ČN morajo biti locirani 0.50 m
nad koto 100-letnih vod. |
|
|
Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav
(Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredb o spremembah in dopolnitvah
uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01). |
|
|
S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost
brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena
erozija. |
|
|
Na podlagi 150. člena Zakona o vodah se lahko posegi v
prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali
stanje voda, izvedejo samo na podlagi vodnega dovoljenja. |
|
|
Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino
ni dovoljeno. |
|
|
Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzorcev. |
|
|
Začasno izkopan material mora biti zavarovan pred
odplavljanjem. |
|
|
Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni
objekti, kjer potekata transport in čiščenje odpadne vode (cevovodi,
jaški, bazeni, črpališča …), v vodotesni izvedbi. Potrebno je izvesti
preizkus vodotesnosti z vodo kot medijem. |
|
|
Pri obratovanju kanalizacijskega zbiralnika je potrebno
zagotoviti zaščitne ukrepe samo pri vzdrževanju objektov in ustrezno
odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov. |
|
|
Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo
speljan v površinski odvodnik. |
|
|
20. člen |
|
|
Pri posegih v območje vodotokov je potrebno upoštevati
naslednje: |
|
|
– Gradnja na vodnem ali priobalnem zemljišču v razdalji
5.0 m od meje vodnega zemljišča je prepovedana, razen za objekte
infrastrukture. |
|
|
– Prečkanja vodotokov se izvedejo tako, da je vrh zaščitne
cevi min. 1.5 m pod obstoječim dnom potoka oziroma 1.0 m na mestih, kjer
je vodotok zavarovan. Detajl prečkanja se posebej obdela v projektni
dokumentaciji. |
|
|
– Pri vzporednem vodenju kanalov in vodotoka je potrebno
zagotoviti stabilnost brežine in upoštevati visoke vode. |
|
|
– Prečkanje na mostni konstrukciji se izvede nizvodno in
to tako, da ni zmanjšana pretočnost. |
|
|
– Izdelati je potrebno detalj izpustnega objekta. |
|
|
21. člen |
|
|
UREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena
rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni
sloj prsti od spodnjih slojev. |
|
|
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti
shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do
1.20 m. |
|
|
22. člen |
|
|
VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
Na območju ni druge evidentirane kulturne dediščine,
vpisane v RKD, in ne razglašenih kulturnih spomenikov. |
|
|
23. člen |
|
|
VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE |
|
|
Za širše območje obdelave so bile pridobljene
naravovarstvene smernice, iz katerih je razvidno, da na območju in v
neposredni bližini poteka trase kanalizacijskega omrežja in ČN ni
naravnih vrednost in zavarovanih območij. |
|
|
24. člen |
|
|
VARSTVO PRED HRUPOM |
|
|
Območje, kjer bo grajena kanalizacija in čistilna naprava,
se v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni
list RS, št. 45/95) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96)
uvršča v III. območje varstva pred hrupom. |
|
|
Kanalizacijsko omrežje v času obratovanja ne povzroča
obremenitev s hrupom, obratovanje čistilne naprave ima tehnološko
predvidene takšne rešitve, da dodatnih obremenitev ne bo. Lokacija ČN je
ob regionalni cesti, kjer je hrup prometa prevladujoč vir hrupa. Prav
tako v neposredni bližini ČN ni stanovanjskih objektov. |
|
|
Vpliv hrupa bo prisoten večidel v času gradnje, in to
predvsem gradnje kanalizacije znotraj obstoječega naselja. V času
gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa: |
|
|
– delo na gradbišču mora potekati v dnevnem času med 7. in
19. uro, v nočnem času le v primeru neodložljivih vzdrževalnih del; |
|
|
– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so
izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po
smernicah 84/534/EEC in Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se
uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02; |
|
|
– ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti
podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se
izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve
PVO. |
|
|
Monitoring hrupa v času gradnje ni potreben. |
|
|
25. člen |
|
|
VARSTVO ZRAKA |
|
|
Gradnja čistilne naprave bo potekala na območju, kjer zrak
v ničelnem stanju ni onesnažen s škodljivimi snovmi. Onesnaženost zraka
s prašnimi usedlinami bo velika predvsem v obdobju suhega in vetrovnega
vremena ter pripravljalnih zemeljskih del. Transportne poti na območje
gradbišča bodo potekale po obstoječi cestni mreži. |
|
|
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času gradnje
morajo vključevati: |
|
|
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep
zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu; |
|
|
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega
materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva
čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah
in vlaženje odkritih delov ceste. Ukrep je potrebno izvajati na celotnem
območju gradnje; |
|
|
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično
brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. |
|
|
– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je
izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v
okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v
zraku. Ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno
opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v
okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO. |
|
|
Ukrepi v času obratovanja |
|
|
Emisije neprijetnih vonjav v času obratovanja čistilne
naprave ne bodo povzročale zaznavnih vonjav pri najbližjih stanovanjskih
objektih, saj so ti oddaljeni več kot 300 m. Dodatni ukrepi za varstvo
zraka niso potrebni. Spremljanje onesnaženosti zraka v času obratovanja
čistilne naprave zaradi pričakovanje majhne onesnaženosti zraka ni
potrebno. |
|
|
26. člen |
|
|
VARSTVO PRED POŽAROM |
|
|
Za zagotavljanje protipožarne vode na ČN Izlake se izvede
hidrantno omrežje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). |
|
|
Intervencijski dovozi in delovne površine za vozila so
zagotovljeni. Dostop je iz glavne ceste. |
|
|
Pri zasnovi objektov ČN je potrebno upoštevati tudi
požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara in
eksplozije zaradi tehnološkega postopka čistilne naprave. Zasnova
objektov mora upoštevati tudi potrebne odmike med objekti. Pri lociranju
TP je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za
varstvo elektro energetskih postrojev in naprav pred požarom (Uradni
list SFRJ, št. 74/90). |
|
|
V času gradnje kanalizacijskega omrežja je potrebno
zagotoviti nemotene dostope za intervencijska vozila in za varen odmik
ljudi in premoženja. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
27. člen |
|
|
Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta: |
|
|
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih
infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za
uresničitev predvidenih posegov; |
|
|
– kanalizacijsko omrežje po posameznih kanalih; |
|
|
– čistilna naprava. |
|
|
Etape gradenj in postopki za pridobitev upravnih dovoljenj
se lahko izvajajo posamezno. Etape izvajanja lokacijskega načrta je
treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih
cestah čim manj moteno. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
|
28. člen |
|
|
MONITORING |
|
|
– Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega
stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z
namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v
posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove. |
|
|
– Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in
o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve
meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas
vzorčenja sta določena v prilogi 1 Pravilnika. |
|
|
29. člen |
|
|
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega
odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
|
|
– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda,
ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih
škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih delavcev. |
|
|
– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture skupaj z upravljavci. |
|
|
– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med
gradnjo in po njej. |
|
|
– Investitor je dolžan zagotoviti odvoz blata na končno
deponijo. |
|
|
– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko
oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in
naprav. |
|
|
– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost
in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok
vode. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
30. člen |
|
|
Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje
določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Lokacijski načrt opredeljuje namembnost posameznih objektov in njihovo
funkcionalno povezanost. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji. |
|
|
Dopustne so spremembe v trasah posameznih kanalizacijskih
vodov, če se na podlagi posnetka dejanskega stanja, zakoličbe obstoječe
infrastrukture, geološko geomehanskih karakteristik ali težav pri
pridobivanju zemljišč ugotovi, da je potrebna korektura, ki pa ne vpliva
na celovito tehnično rešitev in ne poslabšuje vplivov na okolje. |
|
|
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja
od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicije posameznih objektov,
določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi
in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
|
X. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
|
31. člen |
|
|
Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za
urejanje prostora v Občini Zagorje ob Savi. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Št. 352-4/2002 |
|
|
Zagorje ob Savi, dne 26. maja 2005. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Zagorje ob Savi |
|
|
Matjaž Švagan l. r. |
|