|
Na podlagi 29. in 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2
(Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 in 76/08) je Občinski svet Občine
Metlika na 17. redni seji dne 6. 2. 2009 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Metlika |
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
|
1. člen |
|
|
Območje občine Metlika obsega območja naslednjih krajevnih
skupnosti z naselji: |
|
|
Krajevna skupnost Božakovo: Božakovo, Rakovec, Želebej.
|
|
|
Krajevna skupnost Dobravice: Dolnje Dobravice, Geršiči,
Gornje Dobravice, Krivoglavice. |
|
|
Krajevna skupnost Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina,
Vidošiči, Železniki. |
|
|
Krajevna skupnost Grabrovec: Grabrovec.
|
|
|
Krajevna skupnost Gradac: Gradac, Klošter, Okljuka.
|
|
|
Krajevna skupnost Jugorje: Božič Vrh, Jugorje pri Metliki,
Mačkovec pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemljevec. |
|
|
Krajevna skupnost Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica,
Trnovec. |
|
|
Mestna skupnost Metlika: Metlika, Križevska vas.
|
|
|
Krajevna skupnost Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Grm pri
Podzemlju, Kapljišče, Krasinec, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje,
Primostek, Škrilje, Zemelj. |
|
|
Krajevna skupnost Radovica: Bojanja vas, Krašnji Vrh,
Radoši, Radovica. |
|
|
Krajevna skupnost Rosalnice: Čurile, Radoviči, Rosalnice,
Svržaki. |
|
|
Krajevna skupnost Slamna vas: Boldraž, Slamna vas.
|
|
|
Krajevna skupnost Suhor: Bereča vas, Brezovica pri
Metliki, Bušinja vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja
vas, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru
ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge,
ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni. |
|
|
Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi
potrebna sredstva. |
|
|
3. člen |
|
|
Občani uresničujejo samoupravo v občini neposredno in
preko organov občine. |
|
|
4. člen |
|
|
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na
katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v
Metliki, Mestni trg 24. |
|
|
Občina Metlika ima pečat okrogle oblike premera 34 mm z
napisom na obodu »Občina Metlika, Mestni trg 24« ter logotipom grba
mesta Metlike v sredini in napisom »Metlika«. |
|
|
Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki se določijo
s statutarnim sklepom. |
|
|
Občina Metlika za svoj grb prevzema zgodovinski grb mesta
Metlike. Grb je sestavljen iz ščita in simbola na ščitu. |
|
|
Podobo na ščitu predstavlja trdnjava z osrednjim stolpom.
Na obzidju trdnjave sta upodobljena dva navzven obrnjena krokarja.
|
|
|
Ščit je srebrne barve s črnim robom, trdnjava je rdeča in
stoji na zelenih tleh, krokarja pa sta črna. Trdnjava simbolizira pomen
Metlike v obrambi slovenskega ozemlja pred sovražniki od zunaj, krokarja
pa čuječnost in pripravljenost. |
|
|
Občina Metlika ima svojo zastavo. Zastava je rdečo-bele
barve. Na zastavi je upodobljen grb Občine Metlika |
|
|
Natančna razmerja dimenzij, podobo in barvne odtenke
določa Odlok o grbu in zastavi Občine Metlika. |
|
|
6. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Mestna
skupnost ima status krajevne skupnosti. |
|
|
7. člen |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja, lahko da zbor krajanov ali 15%
volivcev z območja v občini, kjer naj bi bil ustanovljen ožji deli
občine. Pobuda volivcev se poda po postopku in na način, ki je določen s
tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Pobudo mora občinski svet obvezno obravnavati.
|
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo
območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev
o imeni in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih
krajanov, ki jih skliče župan za območje, kjer naj bi bila ustanovljena
nova krajevna skupnost. |
|
|
Sprememba statuta, s katero se ustanovi ali ukine krajevna
skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku
mandata sveta krajevne skupnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje
določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni
skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. |
|
|
9. člen |
|
|
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov
krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki bistveno prizadevajo
interese prebivalcev samo te skupnosti. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
|
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
|
|
|
Občina lahko sodeluje tudi s samoupravnimi lokalnimi
skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
11. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene
z zakonom. |
|
|
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– upravljanje občinskega premoženja;
|
|
|
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu
z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
|
|
|
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja
naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja
javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; |
|
|
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; |
|
|
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za
lokalne javne službe; |
|
|
– pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno
ogrožene, invalide in ostarele; |
|
|
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja; |
|
|
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne
objekte; |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
|
|
|
– pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko
dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju;
|
|
|
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
|
|
|
– pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča
dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno
knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino
na svojem območju; |
|
|
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne
poti, rekreacijske in druge javne površine in v skladu z zakonom ureja
promet v občini; |
|
|
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
|
|
|
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red
v občini; |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
|
|
|
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč; |
|
|
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
|
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno; |
|
|
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
|
|
|
– organizira občinsko upravo;
|
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
12. člen |
|
|
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
|
|
|
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
|
|
|
– občinsko upravno nadzorstvo;
|
|
|
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in
javnih prireditev; |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
|
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe
občine; |
|
|
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
|
|
|
– odločanje o rabi prostora;
|
|
|
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
|
|
|
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja;
|
|
|
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
|
|
|
– ukrepe za zaščito okolja;
|
|
|
– spremembe prostorskih izvedbenih aktov;
|
|
|
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
|
|
|
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter
lekarniško dejavnost; |
|
|
– mrliško ogledno službo;
|
|
|
– določanje komunalnih dejavnosti;
|
|
|
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih
omrežij; |
|
|
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti
varstva okolja; |
|
|
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih
objektov; |
|
|
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
|
|
|
– vzdrževanje gozdnih cest;
|
|
|
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne
krajine; |
|
|
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
|
|
|
– urejanje lokalnega prometa;
|
|
|
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in
turizma; |
|
|
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje
parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja z odlokom;
|
|
|
– predpisovanje prometne ureditve;
|
|
|
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
|
|
|
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
|
|
|
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na
domu; |
|
|
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
|
|
|
– sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami. |
|
|
13. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje porabe so:
|
|
|
– dohodnina; |
|
|
– davek na dediščine in darila;
|
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo;
|
|
|
– davek na promet nepremičnin;
|
|
|
– upravne takse;
|
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic. |
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v
višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. |
|
|
14. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
|
|
|
– davek od premoženja;
|
|
|
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
|
|
|
– krajevne turistične takse;
|
|
|
– komunalne takse;
|
|
|
– pristojbine; |
|
|
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča in gozda; |
|
|
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja; |
|
|
– prihodki uprave;
|
|
|
– prihodki, določeni z drugimi akti.
|
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini,
ki je določena v aktu o njihovi uvedbi. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
Skupne določbe |
|
|
15. člen |
|
|
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organ občine je tudi občinska volilna komisija. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
16. člen |
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. |
|
|
17. člen |
|
|
Delo občinskih organov je javno.
|
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil
na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki
jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu
občinskih odborov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah
navzoča več kot polovica njihovih članov. |
|
|
1. Občinski svet |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
|
|
|
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
|
|
|
– sprejema statut občine;
|
|
|
– sprejema odloke in druge občinske akte;
|
|
|
– sprejema poslovnik za svoje delo;
|
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
|
|
|
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
|
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
|
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta; |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora;
|
|
|
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
|
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; |
|
|
– na predlog župana določa organizacijo in delovno
področje občinske uprave; |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov
javnih dobrin; |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in
nepremičnin, kolikor o tem v skladu z odlokom ne odloča župan;
|
|
|
– odloča o dolgoročnem zadolževanju občinskega proračuna;
|
|
|
– daje soglasje k dolgoročnemu zadolževanju javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Metlika;
|
|
|
– razpisuje referendum;
|
|
|
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
|
|
|
– sprejme in potrjuje gospodarski načrt in zaključni račun
gospodarskih javnih služb in javnih zavodov; |
|
|
– daje koncesije;
|
|
|
– imenuje nosilce individualnih funkcij v gospodarskih
javnih službah in javnih zavodih ali daje soglasje oziroma mnenje k
imenovanju; |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način
njihovega delovanja v vojni; |
|
|
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi
sredstvi požarnega sklada; |
|
|
– obravnava vloge in pritožbe občanov;
|
|
|
– sprejme akt, v katerem določi merila za izplačilo sejnin
za člane občinskega sveta, za člane delovnih teles občinskega sveta in
za člane drugih občinskih organov; |
|
|
– ustanavlja javne zavode s področja družbenih dejavnosti
ter druge javne zavode s področja negospodarstva ter izvaja
ustanoviteljske pravice, razen če ustanovitveni akt ne določa, da
ustanoviteljske pravice izvršuje župan; |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta
statut. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih
zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah
odloča drug občinski organ. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet šteje 19 članov, od katerih se en član sveta
voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti. |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta
ima vsak državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče na
območju Občine Metlika in je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti.
|
|
|
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta
ima pod pogoji iz drugega odstavka tega člena tudi državljan druge
države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v občini.
|
|
|
Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz
drugega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v
občini. |
|
|
Osemnajst članov sveta se voli po proporcionalnem načelu,
en član sveta, ki se voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov
romske skupnosti, pa se voli po večinskem načelu. |
|
|
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na
volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri
je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta
|
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v 20-tih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10-tih dneh
po drugem krogu volitev. |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje,
jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitve v
krajšem času, kot je mogoče sklicati sejo sveta, lahko župan izvede
korespondenčno sejo sveta. Korespondenčna seja se izvede tako, da se
župan po telefonu ali na drug ustrezni način posvetuje s svetniki in
dobi od njih odgovore. Vprašanje mora biti formulirano tako, da je možen
odgovor z da ali ne. |
|
|
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
25. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov, zagotavlja občinska uprava. |
|
|
26. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
|
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja, pobude in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine
in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
sredstva javnega obveščanja. |
|
|
27. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. Če to terja javni interes,
lahko svet sklene, da se javnost izključi. |
|
|
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam
občinskega sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih
glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno
večino. |
|
|
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako
določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj pet članov
sveta. Zahteva za tajno glasovanje mora biti podana pisno. |
|
|
O pomembnejših kadrovskih zadevah se glasuje tajno tudi na
predlog župana. |
|
|
29. člen |
|
|
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje
ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih
organov. |
|
|
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
|
30. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Komisija ima
pet članov. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov
občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ
polovico. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
|
|
|
Občinski svet ima naslednje odbore:
|
|
|
– odbor za urejanje prostora in komunalo;
|
|
|
– odbor za družbene dejavnosti;
|
|
|
– odbor za kmetijstvo;
|
|
|
– odbor za gospodarstvo, finance in premoženje. |
|
|
31. člen |
|
|
Odbor ima pet članov, od tega so najmanj trije člani
sveta. |
|
|
32. člen |
|
|
Odbor v okviru svojega delovnega področja:
|
|
|
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove
pristojnosti; |
|
|
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, o čemer
obvešča občinski svet; |
|
|
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb, o čemer
obvešča občinski svet; |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov,
za katere zakon ali statut določa, da se sprejmejo na predlog župana.
|
|
|
Odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri
občinski svet iz svoje pristojnosti. |
|
|
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v
odločanje odboru z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
33. člen |
|
|
Na predlog najmanj pet članov občinskega sveta lahko
občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. Za sklep mora
glasovati večina vseh članov sveta. |
|
|
Nezaupnico lahko izreče le tako, da z večino glasov vseh
članov sveta izvoli nov odbor. |
|
|
34. člen |
|
|
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih
članov in občanov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
oblikuje kandidatno listo izmed predlogov, ki so jih predhodno dale
politične stranke v občini in druge organizacije in občani. |
|
|
O predlagani listi kandidatov se glasuje tajno. |
|
|
35. člen |
|
|
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo
glasovala večina članov občinskega sveta. |
|
|
Če kandidatna lista, ki jo predlaga komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ni dobila potrebne večine glasov, se na
isti seji volijo člani delovnega telesa posamično na podlagi javnega
glasovanja. |
|
|
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnega telesa,
se lahko predlagajo novi kandidati namesto tistih, ki niso dobili
podpore. O novih predlogih se opravi posamično glasovanje na isti seji
občinskega sveta. |
|
|
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do
izvolitve vseh članov delovnega telesa, komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja poda nove predloge za manjkajoče člane delovnega
telesa. O njih se glasuje na naslednji seji občinskega sveta.
|
|
|
Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z
večino glasov vseh članov odbora. |
|
|
2. Župan |
|
|
36. člen |
|
|
Občina ima župana in najmanj enega podžupana.
|
|
|
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
|
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah. Podžupana
imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
|
|
37. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge:
|
|
|
– predstavlja in zastopa občino;
|
|
|
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega
sveta in odborov ter za zakonitost dela občine; |
|
|
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
|
|
|
– potrjuje investicijske dokumente za občinske
investicije; |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč; |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine,
sektorjev in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito;
|
|
|
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
|
|
|
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči; |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč;
|
|
|
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge
organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in
reševanja; |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev
ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo
začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožane osebe;
|
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati; |
|
|
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev
delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v
civilni zaščiti ter uresničevanje materialne odgovornosti; |
|
|
– vodi prireditveni odbor Vinske vigredi;
|
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
|
|
|
V skladu z zakonom, lahko župan v primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, sprejme začasne
nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, ko se ta
lahko sestane. |
|
|
38. člen |
|
|
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve
občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take
odločitve na seji občinskega sveta. Prav tako mora zadržati objavo
splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit. |
|
|
39. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje
občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
40. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
podžupana. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana
v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa
nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
|
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti in
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
41. člen |
|
|
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje
delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri
vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila. |
|
|
3. Nadzorni odbor |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
|
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih
sredstev; |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti
poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim javnih premoženjem ter ocenjevanjem učinkovitosti in
gospodarnosti porabe proračunskih sredstev. |
|
|
Delo, pristojnosti in postopki nadzornega odbora so
podrobneje opredeljeni v Poslovniku nadzornega odbora Občine Metlika.
|
|
|
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in
dobiti podatke od občinske uprave, ki so mu potrebni pri opravljanju
njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni
odbor. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor po izvedenem postopku nadzora izdela
poročilo, ki ga posreduje občinskemu pristojnemu organu in osebi, pri
kateri je opravil nadzor. |
|
|
Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu poročilo
o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna najkasneje deset dni
pred sejo občinskega sveta, na kateri se le-ta obravnava in zagotoviti
svojega predstavnika na seji občinskega sveta. |
|
|
Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja in poročila in
predloge nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi storiti
vse za zagotovitev spoštovanja ugotovitev nadzornega odbora.
|
|
|
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi
hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni
obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
|
|
44. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri
svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in
poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto
posameznikov. |
|
|
Nadzorni odbor izdela o svojih ugotovitvah, ocenah in
mnenjih poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in
predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. |
|
|
45. člen |
|
|
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Odbor šteje pet članov. |
|
|
46. člen |
|
|
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge
nepoklicno. |
|
|
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovana oseba, ki
izpolnjuje temeljne pogoje strokovnosti in pozna finančno-računovodske
predpise. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave, člani svetov krajevnih skupnosti in člani poslovodstev
organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev. |
|
|
47. člen |
|
|
Posameznega člana nadzornega odbora razreši občinski svet
na predlog nadzornega odbora. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma dnem poteka mandata članov občinskega sveta. |
|
|
Razlogi razrešitve so:
|
|
|
– izguba volilne pravice;
|
|
|
– trajna nezmožnost za opravljanje nalog člana nadzornega
odbora; |
|
|
– pravnomočna obsodilna sodba na nepogojno kazen zapora,
daljšo od šest mesecev; |
|
|
– neprenehanje opravljanja nezdružljivosti funkcije v treh
mesecih po imenovanju; |
|
|
– začetek opravljanja nezdružljive funkcije;
|
|
|
– odstop. |
|
|
48. člen |
|
|
Iz obravnave posamezne zadeve mora biti izločen član
nadzornega odbora, ki je v sorodstvenem razmerju z odgovornimi osebami,
oziroma ima delavnopravne ali pogodbene odnose z nadzorovano osebo.
|
|
|
O izločitvi iz prvega odstavka tega člena odloči nadzorni
odbor s sklepom, ki je sestavni del poročila. |
|
|
49. člen |
|
|
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
|
|
|
Na konstitutivni seji nadzorni odbor imenuje predsednika.
Predsednik nadzornega odbora lahko za opravljanje posameznih nalog ali
za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti podpredsednika
nadzornega odbora. |
|
|
50. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavlja župan in občinska uprava. |
|
|
Strokovna pomoč župana in občinske uprave obsega predvsem
tekoče obveščanje nadzornega odbora: |
|
|
– o premoženjskopravnem in finančnem poslovanju občine;
|
|
|
– o aktih občinskega sveta in župana.
|
|
|
Administrativna pomoč občinske uprave obsega predvsem:
|
|
|
– skrb za pripravo gradiva;
|
|
|
– predložitev dokumentacije;
|
|
|
– vodenje zapisnikov in izdelava pisnih odpravkov sklepov,
poročil; |
|
|
– tehnično izvedbo nadzorovanj organov in organizacij
porabnikov občinskega proračuna. |
|
|
51. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo dela nadzorni organ določi s
poslovnikom. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu. |
|
|
4. Občinska volilna komisija |
|
|
53. člen |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občinska volilna komisija vodi in izvaja:
|
|
|
– volitve v občinski svet;
|
|
|
– volitve župana;
|
|
|
– volitve v svete krajevnih skupnosti;
|
|
|
– referendume in svetovalne referendume;
|
|
|
– opravlja druge naloge, ki jih ji dodeli občinski svet.
|
|
|
Občina ima tudi posebno občinsko volilno komisijo za
volitve člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti. |
|
|
54. člen |
|
|
Člane občinske volilne komisije in posebne občinske
volilne komisije za volitve člana občinskega sveta – predstavnika romske
skupnosti, ki imata predsednika in tri člane ter njihove namestnike,
imenuje v skladu z zakonom o lokalnih volitvah občinski svet. |
|
|
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
|
55. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru
nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom oziroma
posebnim odlokom. |
|
|
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. |
|
|
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z
denarnimi sredstvi, ki so ji zagotovljene za delovanje s proračunom
občine za posamezno proračunsko leto. Občina odgovarja za obveznosti
krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
Krajevna skupnost za svoje obveznosti ne more odgovarjati
s premoženjem, ki ji ga občina da v upravljanje. |
|
|
Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun. |
|
|
56. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev
v občini. |
|
|
Naloge krajevnih skupnosti so, da na svojem območju:
|
|
|
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov občine na področju javne infrastrukture ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli; |
|
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in
zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov
zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb; |
|
|
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje
njihovih skupnosti; |
|
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;
|
|
|
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega
prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in
drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor
(agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima
vodnih virov; |
|
|
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja; |
|
|
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki jim je dano na uporabo za
opravljanje njenih nalog; |
|
|
– sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov v okviru
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
|
|
|
– predlagajo pogoje za zagotavljanje prometne varnosti;
|
|
|
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih
odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji; |
|
|
– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi
službami, vzgojno varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi
organizacijami, organizirajo sosedske pomoči in vzpodbujajo društvene
dejavnosti; |
|
|
– opravljajo določene naloge, ki se nanašajo na zaščito in
reševanje, v skladu s pooblastili in zadolžitvami župana ali drugega
pristojnega organa občine; |
|
|
– po navodilih pristojnih organov opravljajo naloge pri
pripravi in izvedbi volitev in referendumov in zborov občanov;
|
|
|
– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih
skupnih interesov občanov v posamezni krajevni skupnosti; |
|
|
– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali
župan. |
|
|
57. člen |
|
|
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne
skupnosti občine Metlika praviloma samostojno: |
|
|
– skrbijo za vzdrževanje nekategoriziranih lokalnih cest
in poti; |
|
|
– skrbijo za pokopališko dejavnost in pokopališki red;
|
|
|
– organizirajo izvajanje zimske službe na
nekategoriziranih javnih cestah in poteh; |
|
|
– skrbijo za ohranjanje premoženja krajevne skupnosti;
|
|
|
– upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v
uporabo; |
|
|
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina; |
|
|
– skrbijo za javne površine in jih vzdržujejo.
|
|
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
|
Organi krajevnih skupnosti |
|
|
58. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
|
|
|
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim
prebivališčem v krajevnih skupnostih na neposrednih volitvah za štiri
leta. |
|
|
Volitve razpiše župan občine.
|
|
|
Način izvolitve članov sveta krajevnih skupnosti določa
Zakon o lokalnih volitvah. |
|
|
Število članov sveta posamezne krajevne skupnosti določi
občinski svet s sklepom. |
|
|
59. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru
nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. |
|
|
Način dela sveta krajevne skupnosti lahko ureja poslovnik,
ki ne more biti v nasprotju s tem statutom. |
|
|
Financiranje krajevnih skupnosti |
|
|
60. člen |
|
|
Krajevne skupnosti se financirajo iz prispevka za
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, iz deleža sredstev občinskega
proračuna in sicer delež povprečnine, lastnih sredstev in drugih virov.
|
|
|
Odstotek sredstev zagotovljene porabe za financiranje
krajevnih skupnosti se določi za vsako leto posebej ob pripravi
proračuna za naslednje leto. |
|
|
Delež teh sredstev se za vsako krajevno skupnost določi na
naslednji način: |
|
|
določen% x povprečnina
število prebivalcev |
|
|
----------------------------- x
krajevne |
|
|
število prebivalcev občine
skupnosti |
|
|
Pripadajoča sredstva krajevne skupnosti iz nadomestila za
uporabo stavbnih zemljišč se zmanjšajo za strošek električne energije v
posamezni krajevni skupnosti, ki se krije neposredno iz občinskega
proračuna. |
|
|
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Finančni načrt,
ki je vezan na proračun občine in prihodke iz drugih virov, je sestavni
del občinskega proračuna. Vsi prihodki in odhodki krajevne skupnosti so
sestavni del občinskega proračuna. |
|
|
61. člen |
|
|
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti
v finančnem načrtu krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevna skupnost je dolžna pripraviti predlog finančnega
načrta za naslednje leto v roku, ki ga za vse proračunske porabnike
določi župan. |
|
|
Predlog finančnega načrta mora biti sestavljen v skladu z
zakonom, ki ureja javne finance in v skladu z navodili za pripravo
proračuna, ki jih izda pristojna služba občinske uprave. |
|
|
Predlog finančnega načrta sprejme svet krajevne skupnosti.
Predlog finančnega načrta z obrazložitvijo nato posreduje krajevna
skupnost občinski upravi. |
|
|
62. člen |
|
|
Občinska uprava pregleda prispele predloge finančnih
načrtov krajevnih skupnosti in predlaga potrebne uskladitve s predlogom
proračuna občine. Po posvetovanju s svetom krajevne skupnosti župan
oblikuje dokončni predlog finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti
in ga vključi v predlog proračuna občine. Finančni načrt krajevne
skupnosti je sestavni del proračuna občine. |
|
|
63. člen |
|
|
Krajevna skupnost lahko s sredstvi, ki jih pridobi iz
naslova prihodkov, ki niso sredstva občinskega proračuna, ampak sredstva
iz drugih virov, razpolaga v skladu z namenom, za katerega so bili
prihodki pridobljeni. Tako pridobljena sredstva je dolžna krajevna
skupnost posebej evidentirati. |
|
|
64. člen |
|
|
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine. |
|
|
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez
predhodnega soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki
je potreben za izvrševanje občinskega proračuna določi, kateri pravni
posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost,
veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
|
|
65. člen |
|
|
Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
|
|
|
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
|
|
66. člen |
|
|
Naloge, ki jih krajevne skupnosti posebej izvajajo v imenu
in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna. |
|
|
Finančno računovodske storitve za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih organov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
67. člen |
|
|
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
68. člen |
|
|
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha
status pravne osebe preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino
oziroma na ožje dele občine, ki nastanejo z združitvijo ali z
razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine. |
|
|
69. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora
ali dvotretjinske večine članov sveta krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu zaupane v skladu s tem
statutom posebnim odlokom oziroma statutom krajevne skupnosti, oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti
občine, |
|
|
– če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu sveta
krajevne skupnosti v obdobju šestih mesecev svet krajevne skupnosti ne
sestane na sklepčni seji, |
|
|
– če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je
svet nezakonito razpolagal s sredstvi občinskega proračuna, ali drugimi
dohodki, oziroma da so bila sredstva, ki so bila dodeljena krajevni
skupnosti uporabljena nenamensko. |
|
|
70. člen |
|
|
Ob razpustitvi sveta krajevne skupnosti občinski svet
razpiše predčasne volitve v svet krajevne skupnosti. Do izvolitve novih
organov krajevne skupnosti opravlja naloge sveta krajevne skupnosti
pooblaščenec, ki ga imenuje občinski svet. |
|
|
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
|
|
71. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
Zbor občanov |
|
|
72. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje občine ali
pa za eno ali več krajevnih skupnosti. |
|
|
73. člen |
|
|
Zbor občanov v občini:
|
|
|
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše
lokalne skupnosti, |
|
|
– razpravlja o lokalni problematiki,
|
|
|
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih
občinskih organov, |
|
|
– razpravlja o spremembah območja občine,
|
|
|
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
|
74. člen |
|
|
Zbor krajanov v krajevni skupnosti:
|
|
|
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
|
|
|
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem
poročilu, |
|
|
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov
svoje krajevne skupnosti, |
|
|
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
|
|
|
– daje pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za
spremembo njihovih območij. |
|
|
75. člen |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
|
|
|
Zbor krajanov v krajevni skupnosti skliče župan na lastno
pobudo ali na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni
skupnosti ali na pobudo sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Zbor krajanov lahko skliče lahko tudi predsednik sveta
krajevne skupnosti po sklepu sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči ponudniku zahtev ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
76. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbor volivcev je treba objaviti na krajevno običajen
način. |
|
|
77. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske
uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
Referendum |
|
|
78. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
|
|
|
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi
odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo ali na predlog župana,
mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini. |
|
|
79. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
80. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen, ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
81. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebujejo osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
|
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
82. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma, v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega
člena. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
|
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA«
oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
84. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
85. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki
niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o
ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi
določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
86. člen |
|
|
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni
referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja
občanov. |
|
|
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali
za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum se mora razpisati tudi na zahtevo
najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
|
|
|
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
87. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo
glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
Ljudska iniciativa |
|
|
88. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta, oziroma drugih občinskih organov.
|
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej odloči najkasneje v treh mesecih. |
|
|
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov
mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
|
|
|
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega
člena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
VI. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
Organizacija občinske uprave |
|
|
89. člen |
|
|
Predstojnik občinske uprave je župan.
|
|
|
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi
direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor
občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu. |
|
|
90. člen |
|
|
Podrobnejša organizacija občinske uprave se na predlog
župana določi z odlokom. |
|
|
91. člen |
|
|
Notranja organiziranost občinske uprave, njeno delovno
področje ter sistemizacija delovnih mest v občinski upravi je urejena
tako: |
|
|
– da je zagotovljeno zakonito, pravočasno in učinkovito
reševanje pravic, interesov in obveznosti občanov; |
|
|
– da je zagotovljena popolna zaposlenost javnih
uslužbencev in njihovo prerazporejanje glede na potrebe dela;
|
|
|
– da je zagotovljeno sodelovanje z drugimi organizacijami
in institucijami. |
|
|
92. člen |
|
|
Upravne naloge občinske uprave opravljajo uradniki in
strokovno tehnični javni uslužbenci. |
|
|
93. člen |
|
|
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in
navodila, ki jih sprejemata in izdajata občinski svet in župan.
|
|
|
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države,
kadar občinska upava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava nudi strokovno pomoč pri delu občinskemu
svetu in njegovim organom. |
|
|
94. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom
drugače določeno. |
|
|
95. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in
prenesene državne pristojnosti, odločajo uradne osebe po zakonu o
splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z
zakonom. |
|
|
96. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku. |
|
|
Direktor občinske uprave mora zagotoviti vodenje evidence
o upravnih stvareh v skladu s predpisom pristojnega ministrstva. |
|
|
97. člen |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti lahko odloča
samo uradna oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje za odločanje v upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih postopkih. |
|
|
98. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno
področje, oziroma njegov organ v sestavi. |
|
|
99. člen |
|
|
O izločitvi župana odloča občinski svet.
|
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave in uradnih oseb
odloča župan. |
|
|
100. člen |
|
|
Občina se lahko odloči, da ustanovi enega ali več organov
skupne občinske uprave. |
|
|
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni
akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo
občinski sveti. |
|
|
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave |
|
|
101. člen |
|
|
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci
občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku, lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
102. člen |
|
|
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje
delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu, če ugotovi, da uprava, župan
ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom
in drugimi zakonitimi predpisi. |
|
|
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
103. člen |
|
|
Občina Metlika organizira javne službe na naslednjih
področjih: |
|
|
– oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda;
|
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih
voda; |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
|
|
|
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
|
|
|
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
|
|
|
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih
površin, pešpoti in drugih javnih poti. |
|
|
104. člen |
|
|
Občina Metlika skrbi tudi za:
|
|
|
– urejanje pokopališč in oddajanje v najem prostorov za
grobove; |
|
|
– izvajanje pogrebnih storitev;
|
|
|
– urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med
magistralne, regionalne in lokalne ceste; |
|
|
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic;
|
|
|
– oskrbo s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki
zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije; |
|
|
– oskrbo industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbo
naselij s požarno vodo v javni rabi; |
|
|
– urejanje javnih parkirišč in garažnih hiš;
|
|
|
– javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo
prometnih in drugih javnih površin v naseljih; |
|
|
– plakatiranje;
|
|
|
– okraševanje naselij;
|
|
|
– urejanje lokalnih cest;
|
|
|
– deratizacijo in dezinfekcijo. |
|
|
105. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok;
|
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje;
|
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna;
|
|
|
– pomoč družini na domu;
|
|
|
– knjižničarstvo.
|
|
|
Občina lahko zagotavlja službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
106. člen |
|
|
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja
občina javna podjetja, javne gospodarske zavode, javne zavode, podeljuje
koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. |
|
|
107. člen |
|
|
Občinski svet z odlokom o javnih službah določi vrste
javnih služb ter način in oblike njihovega izvajanja. |
|
|
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje
ali posamezni javni zavod. |
|
|
108. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti javnih služb ustanovi javno službo v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
|
109. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
110. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
111. člen |
|
|
Premoženje občine sestavlja finančno in stvarno premoženje
občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve ter delnice in
deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno
premoženje so premičnine in nepremičnine. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar
in voditi evidence o tem premoženju. |
|
|
Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z občinskim
finančnim in stvarnim premoženjem v postopku sprejemanja proračuna
sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna
lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni načrt.
|
|
|
Če ni z zakonom drugače določeno, se za pridobivanje in
razpolaganje s finančnim in stvarnim premoženjem v lasti občine smiselno
uporabljajo predpisi, ki veljajo za pridobivanje in razpolaganje z
državnim premoženjem. |
|
|
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin
in nepremičnin. |
|
|
O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin lahko
odloča tudi župan do višine vrednosti, ki jo določi občinski svet z
odlokom. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
112. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov,
taks, pristojbin, najemnin, prihodkov uprave, iz državnega proračuna, z
donacijami in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
113. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in
načrt razvojnih programov. |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov
in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, najemnin, prihodkov uprave, drugih
dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z
občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki
obsegajo davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke, nedavčne prihodke,
kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke, in
odhodki, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske
odhodke in investicijske transfere. |
|
|
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa
prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa
sredstva danih posojil ter nakup kapitalskih naložb. |
|
|
V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in
zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov, odhodkov nad
prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad
prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem
odplačil dolgov v računu financiranja ter načrtovane spremembe denarnih
sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. |
|
|
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma
plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumentom dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni in
drugimi predpisi. V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani
izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih
letih. |
|
|
114. člen |
|
|
Postopek za sprejemanje proračuna se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
|
115. člen |
|
|
Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
|
|
|
Rebalans proračuna je akt občine o spremembi proračuna med
proračunskim letom. |
|
|
Finančni načrt je akt neposrednega in posrednega
uporabnika proračuna, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto. |
|
|
Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi in
uprava ter krajevne skupnosti. |
|
|
Posredni uporabniki proračuna so javni skladi, javni
zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina. |
|
|
116. člen |
|
|
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu
občine. Odlok o proračunu določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja, posebnosti
upravljanja in prodaje finančnega in stvarnega premoženja občine ter
druge ukrepe za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja
in vsa predvidena poroštva občine in drugi elementi, ki jih določa
zakon, ter posebna pooblastila županu in občinski upravi pri izvrševanju
proračuna. |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
|
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi s statutom, z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji. |
|
|
117. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog začasno
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. V obdobju začasnega
financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila
zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
|
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri
mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno
financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega
sveta. |
|
|
118. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
|
|
|
Sredstva proračuna se lahko porabijo, če so izpolnjeni
vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
119. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, ki je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
|
|
|
Izvrševanje proračuna poteka v skladu z načelom razmejitve
pristojnosti med odredbodajalcem in računovodjo ter v skladu s sistemom
notranje kontrole. Funkciji odredbodajalca in računovodje sta
nezdružljivi. |
|
|
120. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5%
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. O najetju posojila odloča župan. |
|
|
121. člen |
|
|
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov ne
prerazporedi naprej, ampak se zadrži kot splošna proračunska
rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne
proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere
v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med
letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu. Sredstva
proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov. |
|
|
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča
župan. |
|
|
122. člen |
|
|
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
|
|
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo samo za
financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so
potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter,
toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske
ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in
ekološke nesreče. |
|
|
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno
doseženih letnih prejemkov proračuna, vendar največ do višine 1,5%
prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak
mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. O
uporabi sredstev proračunske rezerve do višine, ki jo določa odlok, s
katerim se sprejme proračun, odloča župan in o uporabi sredstev obvešča
občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev
proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z zakonom, odloča
občinski svet s posebnim odlokom. |
|
|
123. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, se
zaključni račun predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. V zaključni račun proračuna so vključeni tudi vsi
prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
|
|
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan
ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
124. člen |
|
|
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev
ali z najetjem posojil. |
|
|
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
|
|
|
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi
zakona. |
|
|
125. člen |
|
|
Občina se lahko zadolži skladno z Zakonom o financiranju
občin. |
|
|
O zadolžitvi odloča občinski svet.
|
|
|
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih
dneh po podpisu pogodbe. |
|
|
126. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. |
|
|
O soglasju odloča občinski svet.
|
|
|
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so.
|
|
|
O poroštvu odloča občinski svet. |
|
|
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
127. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
128. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
|
|
129. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
130. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
|
|
|
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z
odlokom. |
|
|
Občina ureja z odlokom tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
131. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
132. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
133. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
134. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
Splošni del proračuna se objavi v Uradnem listu RS.
Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na
spletni strani Občine Metlika. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
135. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
|
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
136. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
137. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine,
brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. |
|
|
138. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
139. člen |
|
|
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilih občinskega
sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
|
|
140. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervinent, če bi bile lahko v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
141. člen |
|
|
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
XI. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST |
|
|
142. člen |
|
|
Občina Metlika se lahko poveže z drugimi sosednjimi
občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi
svojega prebivalstva, v skladu z zakonom. |
|
|
XII. MEDOBČINSKO SODELOVANJE |
|
|
143. člen |
|
|
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov
sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če
je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena,
pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta,
se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi
njihova volja. |
|
|
144. člen |
|
|
Občina Metlika je pobratena z občino Ronchi dei Legionari
iz Italije, občino Wagna iz Avstrije in občino Ozalj iz Hrvaške.
|
|
|
Zaradi negovanja in razvijanja prijateljskih, znanstvenih
in gospodarskih vezi, občina navezuje in ohranja stike z domačimi in
tujimi občinami. |
|
|
O navezavi stikov odloči občinski svet z dvotretjinsko
večino. |
|
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
145. člen |
|
|
V besedilu statuta uporabljeni izrazi, zapisani v moški
spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in
ženske. |
|
|
146. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
147. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut
Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01, 61/02 in 93/05). |
|
|
|
|
|
Št. 007-00001/2009 |
|
|
Metlika, dne 6. februarja 2009 |
|
|
|
|
|
Županja |
|
|
Občine Metlika |
|
|
Renata Brunskole l.r. |
|