Na podlagi 98. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 21. seji, dne 25. 4. 2018, potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci, ki obsega:

·  Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 110/00),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 6/02),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 63/03),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork območje GP Project ing (Uradni list RS, št. 67/06),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork – območje RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 11/07),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje KLJUČAVNIČARSTVO KONRAD ZEMLJARIČ s.p. (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/08),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje VITIVA (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/09),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območja VITIVA, MCK IN RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/11),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/12),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1 Obrtna cona Novi Jork, sprememba IX, 2013 (Teleing) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/14),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/14),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15),

·  Sklep o obvezni razlagi Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15).

ODLOK

O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBRTNO CONO NOVI JORK, MARKOVCI – URADNO PREČIŠČENO BESEDILO

UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme uradno prečiščeno besedilo odloka o Zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (dalje: ZN) (Uradni list RS, št. 110/00, 6/02, 63/03, 67/06 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/07, 28/08, 4/09, 1/11, 21/12, 1/14, 36/14, 34/15, 34/15 – obvezna razlaga).

Zazidalni načrt za obrtno cono Novi Jork, Markovci, je izdelal:

·  UMARH d.o.o. oktobra 2000 pod številko 6/2000,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt št. 26/01, oktobra 2001,

·  UMARH d.o.o. Ptuj, pod št. projekta 36/02,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 06-III/06,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt št. 22-IV/06,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 22-V/08, aprila 2008,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 13/08,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 09/10, junij 2010,

·  UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 13/11, maj 2012,

·  TMD invest d.o.o. iz Ptuja, pod štev.: 20078/12 OPPN/GK, december 2013 . ,

2. člen

ZN obsega:

A) Tekstualni del

·  obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

·  mnenja, pogoji in soglasja soglasodajalcev

B) Grafični del

Priloge LN so:

1. Povzetek za javnost,

2. Obrazložitev in utemeljitev ZN,

3. Strokovne podlage in seznam v LN upoštevanih sektorskih aktov in predpisov,

4. Smernice in mnenja k LN,

5. Spis postopka priprave in sprejemanja LN.

Priloge LN so:

·  Obrazložitev LN,

·  Tekstualni del LN – ODLOK

·  Smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij k LN

·  Grafične priloge LN

·  Spis projekta.

Priloge LN so:

·  obrazložitev sprememb in dopolnitev LN,

·  tekstualni del LN - odlok,

·  smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora k LN,

·  grafične priloge LN,

·  spis postopka sprejemanja LN.

Sestavni deli OPPN so:

·  Obrazložitev sprememb in dopolnitev OPPN

·  tekstualni del OPPN – odlok

·  smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora k OPPN,

·  grafične priloge OPPN,

·  spis postopka sprejemanja OPPN.

Spremenijo se vsebine kart:

2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem – celotno območje P13-O1 Novi Jork M 1 : 2500

2.2 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem – Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 1000

4. Zazidalna situacija – območje Teleing, parc.št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 500

5.1 Prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja objektov – prometno omrežje za območje Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 500

5.2. Prikaz ureditve glede poteka omrežja in priključevanja objektov – zbirni načrt komunalne infrastrukture za območje Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M : 500

9. Količbena situacija M 1 : 500

10. Pogoji oblikovanja objektov za območje Teleing, parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih M 1 : 200

VPLIVI, POVEZAVE IN SOODVISNOSTI S SOSEDNJIMI OBMOČJI

3. člen

Meja območja ZN je prikazana na kartah št. 1 in 2 grafičnega dela iz 2. člena tega odloka.

Vse parcele so v katastrski občini Nova vas.

Meja poteka od izhodiščne točke v križišču cest v Novi Jork in v Borovce dalje proti V po južnem robu parcel št. 258, 264, 265/2, 265/1, 268, 269/2, 269/3, 273/5, 273/4, 273/1, 273/2, 275/3, 277, 280/1, 281/1. Nato zavije proti S po vzhodnem robu parcel 281/2, 276/6, 276/3, 276/4 in 282/1. V zadnji četrtini vzhodnega roba parc. št. 282/1 zavije proti Z ter prečka parceli 282/1 in 276/2. Dalje teče po severnem robu parcel 275/2, 273/3 in 272/1, dalje preko južnega dela parcel št. 285, 286, 287/1, 288 in dela parcel št. 289/2, 271, 270, 267/2 ter 266 do SV vogala parcele št. 262, jo prečka in teče preko dela parcele št. 261/2 do parcele št. 826/1 – ceste v Borovce. Ob zahodnem robu parc. 265/1 zavije na J, nato v višini 1/3 parc. 265/1 proti Z, prečka parceli 265/2 in 264 ter teče v nadaljevanju po severni meji parc. 261/1 do ceste v Borovce. V stiku s cesto v Borovce zavije proti JZ in teče po zahodnem robu parc. 261/1 in 258 do izhodiščne točke.

Bruto etažne površine objektov v ZN OC Novi Jork, Markovci:

ZN ureja del območja Občine Markovci – prostor sanirane gramoznice ob cesti LC 328 020 z bližnjo okolico, ki je v prostorskem planu predvideno kot cona proizvodnih dejavnosti.

4. člen

S spremembami in dopolnitvami ZN so opredeljeni:

·  vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji,

·  rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti in dobrin splošnega pomena,

·  rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja,

·  potrebne vodnogospodarske ureditve,

·  zasnova ureditve zelenih površin,

·  načrt gradbenih parcel,

·  tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel,

·  ocena stroškov za izvedbo ZN,

·  etape izvajanja ZN ter

·  prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito.

5. člen

Z ZN so določena sledeča merila in pogoji:

·  merila in pogoji za namembnost in globalno dispozicijo objektov,

·  merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov,

·  merila in pogoji za urejanje cone z objekti in napravami prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture,

·  merila in pogoji za varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine,

·  faznost izgradnje cone.

NAMEMBNOST POVRŠIN

6. člen

(1) Na območju OPPN so opredeljene površine, ki so namenjene proizvodni, skladiščni in trgovski dejavnosti, upravnim stavbam s pisarnami ter prostori za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, skupnim centralnim dejavnostim (gostinstvo, trgovina), zelenim površinam ter infrastrukturnim ureditvam obrtne cone.

(2) Namembnost je glede na medsebojne emisijske vplive določena po sektorjih, in sicer:

(3) Na sektorjih 40 (parc. št. 258/23-del in 258/25-del) in 41 (parc. št. 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del, 265/24) je obstoječa prehrambena proizvodna dejavnost, proizvodnja antioksidantov. Administrativne in raziskovalne, proizvodne in skladiščne zmogljivosti za surovine, tehnološke materiale in izdelke ter spremljajoče infrastrukturne ureditve se poveča z/s:

·  upravno stavbo ob jugovzhodnem delu sektorja 41,

·  proizvodnim objektom v zahodnem delu sektorja 41,

·  skladiščnim objektom v južnem delu sektorja 41,

·  silosom za obdelavo tropin v jugovzhodnem delu sektorja 40,

·  rezervoarji za topila ob zahodnem robu sektorja 41,

·  ponikovalnikom meteornih vod ob jugozahodnem vogalu sektorja 41,

·  pokritim pretakališčem topil ob zahodnem robu sektorja 41,

·  transformatorsko postajo v jugozahodnem delu sektorja 40,

·  cisterno za tekoči dušik v severozahodnem delu sektorja 41 in

·  vodnjakom v jugozahodnem delu sektorja 40,

·  nova dovozna cesta v jugozahodnem delu sektorja 40,

·  manipulativna površina (dvorišče) v južnem delu sektorja 40,

·  dva ločena silosa za skladiščenje biomase za potrebe kotlovnice na biomaso v  južnem delu sektorja 40.

Nova dovozna cesta se naveže na obstoječo cestno infrastrukturo, ki poteka po parceli št. 258/23 k.o. Nova vas pri Markovcih.

Oporni zidovi se dovolijo na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja 40 in 41. Namembnost območja  se ne spreminja. Ostala infrastruktura je obstoječa.

Nove objekte se naveže na obstoječo prometno, energetsko, telekomunikacijsko in komunalno infrastrukturo. Oporne zidove se dovoli na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja 41. Namembnost območja se ne spreminja.

(4) Na sektorju 5 (parc. št. 258/8) ter na sektorjih 4 (parc. št. 258/4) in 8 (parc. št. 258/7) se širi obstoječo trgovsko in kovinsko predelovalno dejavnost. Obstoječe objekte trgovske, proizvodne in skladiščne zmogljivosti se poveča z novogradnjo in dozidavo objektov s pisarnami uprave, internim gostinskim lokalom, delavnicami, prodajnimi površinami in skladišči ob obstoječih objektih ter s prometnimi, manipulacijskimi, energetskimi in komunalnimi ureditvami.

(5) Na južnem delu sektorja 33 (parc. št. 258/20 in 258/21) se širi obstoječo kovinsko predelovalno dejavnost z dogradnjo prizidka obstoječemu objektu ter s prometnimi, manipulacijskimi in komunalnimi ureditvami.

(6) Na območju Teleing parc. št. 258/31 k.o. Nova vas pri Markovcih (celica 11) se načrtuje:

·  površina parcele: 730 m²,

·  poslovna stavba, tloris 12,1 m x 8m, višina do 7,15 m,

·  parkirišče in shramba pod nadstreškom, tloris 25 m x 9 m, višina 3,94 m,

·  vozne površine asfalt (padavinske vode iz asfaltnih površin se ponikajo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov oziroma po potrebi preko lovilcev olj),

·  zelene površine z grmovnicami,

·  ogrevanje elektrika, rekuperacija,

·  priključki na obstoječo komunalno infrastrukturo; vodotesen ločen sistem komunalnih odpadnih vod od padavinskih vod; padavinske vode so speljane v ponikalnice,

·  investitor mora izdelati strokovne podlage za priključitev na elektro in telekom omrežje.

FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV

7. člen

(1) Velikost celice – parcele

Za znanega investitorja se velikost parcele prilagaja potrebam. Take parcele so na območju prve faze (označene s številko I) 1 – 10.

Povprečna velikost celice za neznanega investitorja je 30 m širine (enotno) in 45–80 m dolžine. Celica obsega od 1350 m2 do 2400 m2, ki jih po potrebi združimo v večjo parcelo.

(2) Gradbena linija za objekte je 4 m bočno do sosedove meje in 20 m od uvoznih cestnih robov parcel (glej karto št. 3, Zazidalna situacija in karto št. 8, Pogoji oblikovanja). Objekti bodo grajeni od gradbene linije proti sredini parcele.

Po vrsti si sledijo: upravno-administrativni objekti, proizvodni objekti, skladiščni objekti.

(3) Za znanega investitorja GP Project ing d.o.o. sta združeni parceli 2 in 3 LN. Tako velikost nove parcele znaša 60,00m X 50.38m = 3022.8 m2. Gradbena linija za objekte je 2 m bočno do sosedove vzhodne meje in 4 m bočno do sosedove zahodne meje. Od uvoznih cestnih robov parcel je objekt uprave oddaljen 9,30 m. Gradbena linija proizvodnih objektov je enaka kot v drugi dopolnitvi lokacijskega načrta.

(4) Parcela 32 je razdeljena na dva dela, in sicer severni del za znanega investitorja RESEDA d.o.o. (sektor 33), južni del pa ostaja nespremenjen. Velikost nove parcele, severnega dela parcele 32, je 19,65 arov (1965 m2).

(5) Sektor 15 (parc.št. 258/27) je opredeljen za investitorja KLJUČAVNIČARSTVO KONRAD ZEMLJARIČ s.p.. Velikost nove parcele, parc.št. 258/27, je 43 arov 65 m2 (4.365 m2). Gradbena linija za objekte ni določena. Predviden objekt je vzporeden z geometrijo objektov okoliškega območja ter za 11,55 m s severovzhodnim vogalom in za 11,75 m z jugovzhodnim oddaljen od vzhodne parcelne meje, za 6,25 m s severozahodnim vogalom in za 7,35 m z jugozahodnim od zahodne parcelne meje ter 4,00 m od ceste ob severnem robu parcele parc.št. 258/27. Objekt je pritlična proizvodna hala, v delu nadstropna (pisarne), ki bo grajena v treh fazah. Prva faza je proizvodna hala ob vzhodni parcelni meji z največjimi dimenzijami tlorisa 17,00 x 50,00 m. Druga faza je njen prizidek proti severu z največjimi dimenzijami tlorisa 17,00 x 12,70 m. Tretja faza je prizidek k osnovni hali na zahodno stran z največjimi dimenzijami tlorisa 25,00 x 50,00 m.

(6) Talne površine

Parkirišča so načeloma ob cestnem robu parcele, lahko pa tudi vzdolžno ob parcelni meji oziroma manipulacijski dovozni poti. Uvozi-vhodi so določeni na karti št. 3 (Zazidalna situacija) v grafičnem delu ZN.

Manipulativne, povozne in pohodne površine morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). Makadam, gramozni ali drugi nasipi niso dovoljeni.

(7) Oblikovanje objektov

Vlogo prostorske dominante cone naj prevzemajo upravno-administrativne stavbe, ko uprava ni poseben del objekta pa obcestne fasade objektov.

Največji horizontalni gabariti so omejeni z gradbeno linijo, na nasprotni strani pa je možno graditi do 4 m od parcelne meje. Dopustna je gradnja po fazah do končne velikosti.

Največji vertikalni gabarit objektov je 12 m (karta št. 8 – pogoji oblikovanja celice).

Največja pozidanost parcele je razvidna iz karte št. 3 (Zazidalna situacija) in karte št. 8 (Pogoji oblikovanja celice).

Strehe so ravne oziroma z minimalnim naklonom (2 do največ 12 stopinj). Kritina je pločevina, plastična ali druga ravna industrijska kritina.

Materiali zunanjosti objektov so opeka, omet, keramične obloge, jeklo, steklo, pločevina in druge končne (finalne) fasadne plošče.

Pri oblikovanju fasad je potrebno uporabljati kvalitetne materiale. Provizorična lesena obloga, kovinski in drugi ostanki ali že uporabljeni materiali niso dovoljeni.

(8) Parterna oprema cone

Parterna – talna oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi za počitek ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele.  Kioskov in drugih provizoričnih objektov na območju cone ni dovoljeno postavljati.

7.1 člen

(območje sektorjev 40 in 41)

(1) Sektorja 40 (parc. št. 258/23-del in 258/25-del) in 41 (parc. št. 265/3, 265/4, 265/5-del, 265/6-del, 265/24) sta območje VITIVA. Gradbena linija ni določena. Predvideni objekti glede orientacije povzemajo geometrijo obstoječih objektov in obodnih cest območja. Velikost in oblika parcel se ne spreminja. Poseg se izvede na površini cca 15.000 m². Novi objekti so:

·  Proizvodni objekt 1 je v jugozahodem delu sektorja 41, v poglobljenem delu (na absolutni koti cca. 215,00 m nm). Horizontalni gabariti tlorisa stavbe (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 29,00 x 27,00 m zahodni in 23,00 x 33,00 m vzhodni del. Ob severozahodnem vogalu stavbe je dodatno še zunanje tovorno dvigalo najmanjših mer 3,00 x 3,00 m do največjih mer 4,00 x 6,00 m, ki se ga podrobneje dimenzijsko ne definira. Največja dovoljena višina objekta je 23,00 m. Višina posameznih delov objekta se spreminja glede na tehnološke zahteve. Etažnost objekta obsega do pet etaž. Objekt bo imel zunanje hodnike (balkone) širine do 3,00 m v 1. in 2. nadstropju. Del objekta je nadstrešnica širine do 7,50 m. V objektu bo proizvodna hala, prostori za infrastrukturno podporo proizvodnemu objektu, formulirnica oz. priprava končnih izdelkov, ekstrakcijska naravnih surovin s CO2, servisni objekt (aneks) s prostori za vzdrževanje, jedilnico, kuhinjo, garderobami, sanitarijami ipd in skladišče. V nekaterih delih hale obstaja zaradi večjih količin prahu eksplozijska ogroženost prostorov, zato se jih s požarnimi zidovi loči od ostalih delov objekta ter varuje z javljalci požarov in avtomatskim stropnim gasilnim sistemom (šprinklerji). Pri izdaji gradbenega dovoljenja se zahteva požarna študija.

·  Skladiščni objekt 2 v južnem delu poglobljenega dela sektorja 41 je skladiščna hala. Prizidana je k obstoječemu skladiščnemu objektu. Največje dimenzije tlorisa objekta (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 23,00 x 38,00 m, dodatno še do 6,00 x 10,00 m ob severovzhodnem vogalu. Največja dovoljena višina objekta je 15,00 m.

·  Ponikovalnik meteornih vod 3 je v jugozahodnem vogalu poglobljenega dela sektorja 41 za zajem in ponikanje izrednih količin padavin. Objekt je bazenske izvedbe z zemeljskim utrjenim obodom. Horizontalne dimenzije ponikovalnika so do 24,00 x 25,00 do 50,00 m. Oblika bazena ni določena. Globina ni določena, nad 1,00 m globine pa mora imeti varnostno ograjo. Pred izpustom v ponikovalnik se vode iz povoznih površin prečisti v lovilcu olj. Ponikovalnik se gradi po fazah.

·  Pretakališče 4  v zahodnem delu poglobljenega dela sektorja 41 je nadstrešnica nad betonsko ploščo ob podzemnih in nadzemnih rezervoarjih. Nadstrešnica je pritlična, največjih dimenzij tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov) 7,00 x 19,00 m. Ima zaščito pred iztokom prelite tekočine v podtalje.

·  Podzemni in nadzemni rezervoarji 5 ob zahodnem robu poglobljenega dela sektorja 41 so vkopane ali nevkopane cisterne za sveža topila, potrebna v proizvodnem procesu. Ob cisternah so dopustni oporni zidovi. Vse cisterne imajo predpisano zaščito pred izlitjem vsebine v podtalje. Vsebina je vnetljiva in eksplozijsko nevarna, zato se pri izdaji gradbenega dovoljenja zahteva sistem nadzora in javljanja požara ter požarna študija.

·  Transformatorska postaja 6 je v jugozahodnem vogalu sektorja 40. Vrsto in kapaciteto TP določi upravljalec. Gabariti stavbe TP niso predpisani. Območje TP s funkcionalnim zemljiščem se ogradi z ograjo z vrati na ključ. Transformatorska postaja se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje.

·  Silos za obdelavo tropin 7 v jugovzhodnem delu sektorja 40 je nadstrešnica ali skladiščna hala. Največje dimenzije tlorisa objekta (projekcije najbolj izpostavljenih delov) so 25,00 x 35,00 m. Največja dovoljena višina objekta je 15 m, v prvi fazi 4,00 m. V objektu se obdeluje tropine (jalovina) pred odvozom na odlagališče. Tla stavbe se izvede z zaščito pred iztekanjem v podtalje.

·  Upravna stavba 8 je v jugovzhodnem vogalu območja. Horizontalni gabariti stavbe so 14,50 x 22,00 m. Stavba je prizmatične oblike s prisekanim severovzhodnim vogalom. Streha je pohodna terasa, na kateri je konstrukcija nadkritja izhodnega stopnišča z ravno ali deloma oz. v celoti poševno streho. Na vseh fasadah so dopustni balkoni do 2,00 m od fasadnih ravnin. Glavni vhod v stavbo je na vzhodni strani stavbe. Vhodni podest je klasična ali mostna konstrukcija, ki sega do 5,00 m od vzhodne fasade, oz. do 9,00 m skupaj s polkrožnim zunanjim stopniščem iz ploščadi pred vzhodno in južno fasado stavbe. Podest glavnega vhoda in vhodno stopnišče se lahko podpira z opornim zidom ali stebri. Nadstrešek glavnega vhoda je pohodna terasa, ki deloma ali v celoti nadkriva mostni vhodni podest in sega do 5,00 m od vzhodne in do 5,00 m od južne fasadne ravnine. Oblika nadstreška ni predpisana. Nadstreški sekundarnih vhodov so največjih dimenzij do 2,00 m od fasadnih ravnin in do 3,00 m široki. Upravna stavba ima do 5 etaž. Višine posameznih etaž so odvisne od tehnoloških potreb vsebin stavbe in niso opredeljene. Največja višina upravne stavbe ne sme presegati absolutne kote 238,00 m nm.

·  Rezervoar za tekoči dušik 9 v severozahodnem vogalu sektorja 41 je vertikalna nadzemna cisterna z valjasto konstrukcijo. Višina stavbe je do 15,00 m.

·  Vodnjak 10 se uredi v jugozahodnem vogalu sektorja 40. Nadzemni del objekta bo betonska talna konstrukcija z višino do 3,00 m nad terenom z instalacijskimi napravami. Globina ni določena.

·  Dovozna cesta v jugozahodnem delu sektorja 40, je predvidena kot cestna infrastruktura, z navezavo preko novega cestnega priključka na zahodni strani, na obstoječo javno cesto.

·  Maksimalna širina dovozne ceste naj bo do 6,60 m in maksimalne dolžine do 70,00 m. Uredi se v brezprašni izvedbi in način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.

·  Manipulativna površina (dvorišče) v južnem delu sektorja 40, predstavlja razširitev obstoječih utrjenih površin za potrebe manipulacije. Uredi se v brezprašni izvedbi in način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.

·  Silosa za skladiščenje biomase za potrebe kotlovnice na biomaso v  južnem delu sektorja 40. Silosa sta predvidena kot ločena objekta. Objekta se lahko dotikata ali pa sta locirana v razmaku do 2,00 m.

Posamezni objekt je pravokotne zasnove z maksimalnimi zunanjimi horizontalnimi gabariti do 30,00 x 5.00 m. Možni so izzidki na sredini daljše stranice (v kolikor to narekuje tehnologija), čigar zunanji gabariti ne smejo presegati po dolžini 1/3 celotne dolžine objekta in širino do 3,50 m. Posamezni objekt bo pritlične izvedbe, pri čemer je lahko objekt delno do popolnoma zasipan (v primeru gradnje v brežino). Oblika strehe, naklon, kritina in material niso predpisani. Maksimalni višinski gabarit silosa naj bo do 7,00 m, merjeno od kote spodnjega terena.

V sklopu silosov je dovoljena gradnja opornih zidov na nagnjenem terenu (brežine), po celotnem območju severne brežine. Globina opornih zidov naj bo maksimalno do globine 1,50 m pod koto spodnjega terena brežine in do višine 1,50 nad koto zgornjega terena brežine. Oporni zid mora biti opremljen z varovalno ograjo.

Faznost gradnje objektov ni predpisana. Po obsegu in zaporedju posamezne faze niso opredeljene.

(2) Na vseh strminah celotnega poglobljenega dela sektorja 41 je dovoljena gradnja opornih zidov, prometnic, spremljajočih objektov, ograj in brežin, kjer razmestitev objektov ali zunanje ureditve to zahtevajo. Natančnejše lokacije opornih zidov na strminah po gabaritih, obliki in materialih niso opredeljeni. Prilagodi se jih potrebam posameznih stavb, funkcionalnih zunanjih površin ali ureditvam okolja.

(3) Tolerance tlorisnih mer objektov na območju sektorjev 40 in 41 so ±15 %, pri čemer so omejitve meje investitorjevega območja in predpisani odmiki za zagotavljanje požarne in eksplozijske varnosti.

(4) Faznost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene.

7.2 člen

(območje sektorjev 4, 5 in 8)

(1) Sektorji 5 (parc. št. 258/8-del), 4 (parc. št. 258/4) in 8 (parc. št. 258/7), so območje MCK. Velikost in oblika parcel se ne spreminja. Gradbena linija ni določena. Na območju je dopustno graditi in prizidati stavbe za širitev proizvodnje in trgovsko dejavnost, upravne prostore in gostinski lokal ter skladišča. Razen stavb je dopustno graditi rezervoarje, komunalne in energetske objekte in naprave ter prometne oz. manipulacijske površine. Glede orientiranosti se nove objekte prilagodi geometriji obstoječih objektov na območju. Dovoljena višina objektov je do 15,00 m. Etažnost obsega do tri nadzemne etaže. Kleti se dopušča, a se jih v celoti vkoplje. Največje zunanje dimenzije tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta) so do 112,00 x 65,00 m, grajeno po fazah.

(2) Tolerance tlorisnih mer objektov na območju sektorjev 5, 4 in 8 so ±15%,  pri čemer se kot omejitve upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne varnosti.

(3) Faznost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene. Faze se obstoječemu objektu prizidajo ali se gradijo kot samostojni objekti.

7.3 člen

(območje sektorja 33)

(1) Sektor 33 (parc. št. 258/20) je območje RESEDA. Velikost in oblika parcele se ne spreminja. Gradbena linija ni določena. Na zemljišču je zgrajen objekt tlorisne velikosti 48,1m x 31,8m, L tlorisne oblike. Predvidena je prizidava pritličnega nadstreška ob SZ cesti, ki sledi obcestni liniji obstoječega objekta, dimenzij 24,5m x 14,1m. Obstoječi pisarniški del v obstoječi etažnosti P+1 se nadviša za dve etaži,  končna etažnost pisarniškega dela bo P+3. Glede orientiranosti se novi objekt prilagodi geometriji obstoječega objekta in mejam območju.  Dopustna je gradnja in prizidava stavbe za širitev proizvodnje in trgovsko dejavnost, gostinski lokal, skladišča in upravo. Dopušča se graditi še rezervoarje, komunalne in energetske objekte in naprave ter prometne oz. manipulacijske površine. Največje zunanje dimenzije tlorisa (projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta) so do 17,00 x 15,50 m. Dovoljena višina objekta je do 15,00 m. Etažnost obsega do štiri nadzemne etaže. Kleti se dopušča, a se jih v celoti vkoplje. Objekte se oblikuje sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v svetlih pastelnih odtenkih.

(2) Tolerance zunanjih mer objekta na območju sektorja 33 so ±15%,  pri čemer se kot omejitve upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne varnosti.

(3) Faznost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene.

7.4 člen

(oblikovanje stavb na sektorjih 4, 5, 8, 33, 40 in 41)

(1) Etažnost objektov je odvisna od specifičnih tehnoloških zahtev namembnosti. Kleti se dopušča, a morajo biti v celoti vkopane.

(2) Višinska omejitev objektov je absolutna višinska kota 238,00 m nm. Nad to koto objekti ne smejo segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi, ventilacijski odzračniki ipd).

(3) Vse objekte se oblikuje kot proizvodne ali poslovne objekte, prizmatičnih oblik. Strehe so lahko ravne ali naklonjene, eno ali dvokapne. Nadstrešnice so dovoljene na vseh fasadah, oblikovno pa se jih prilagodi arhitekturi objektov. Fasade je dovoljeno nadzidati z zidcem do 1,00 m višine, da se zakrije strešna konstrukcija, vendar gornja kota zidca ne sme presegati najvišje dovoljene kote iz člena 7.4..

(4) Objekte se oblikuje sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v pastelnih odtenkih.

(5) Talne povozne in pohodne površine se uredi brezprašno. Makadam ni dovoljen.

(6) Zelene površine so vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev  z avtohtonim drevjem in grmovnicami.

(7) Talne ograje ne smejo ovirati pogleda v območje. Največja višina talnih ograj je 2,20 m. Vrata vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje.

7.4.1 člen

(1) Sektor 7 (parc. št. 258/6 k.o. Novi Jork) je območje TOPOLNIK. Velikost in oblika parcele se ne spreminja. Dopustne dejavnosti na območju so storitvene, gostinske, trgovske, poslovne in ostale v skladu z 2. odstavkom 6. člena. Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov v skladu s splošnimi določili OPPN.

(2) Gradbena linija ni določena. V grafičnem delu so določene gradbene meje, ki so največji tlorisni gabariti, do katerih je možno graditi stavbe. Na zemljišču je zraven območij za pozidavo prikazanih v grafičnem delu, dovoljena izgradnja stavbe (kioska) za pripravo in prodajo hrane do velikosti 50m2, enostavnih in zahtevnih objektov, ki jih je možno postaviti v razdalji 0,5m od parcelne meje. Pri postavitvi teh objektov mora biti zagotovljena preglednost priključevanja na javno cesto. Ostala splošna določila glede oblikovanja objektov ostajajo v veljavi.

(3) Tolerance zunanjih mer objektov na območju sektorja 7 so +10%, pri čemer se kot omejitve upošteva meje investitorjevega območja in predpisane odmike za zagotavljanje požarne varnosti. Pri minimalnem odmiku 2m od parcelne meje tolerance v smeri približevanja parcelni meji niso dopustne.

(4) Etapnost gradnje na območju je dopustna. Po obsegu in po zaporedju posamezne faze niso opredeljene.

7.5 člen

(infrastrukturne ureditve na sektorjih 4, 5, 7, 8, 33, 40 in 41)

(1) Promet: Lokacije uvozov na obravnavane parcele je dopustno spreminjati le ob pogoju ohranjanja neovirane funkcionalnosti izvedenih infrastrukturnih omrežij in ureditev ob cestah. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega investitorja. Parkirna mesta se lahko zagotovijo na drugih parcelah, za kar morajo biti pridobljene ustrezne služnosti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočeno število parkirnih mest je:

·  1PM/30m2 prodajne površine oz. najmanj 2PM za trgovske objekte,

·  1PM/8 sedežev za gostinske stavbe,

·  1PM/1 pralno mesto oz. najmanj 3PM za avtopralnice

·  1PM/50m2 neto površine ali 1PM/3 zaposlene za obrtne in industrijske obrate,

·  1PM/80me neto površine ali 1PM/3 zaposlene za skladiščne objete, trgovino na debelo in podobno.

Potrebno število parkirnih mest mora biti opredeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljena. V sektorjih 40 in 41 se uredi parkirišče za skupno do 15 osebnih vozil pri glavnem vhodu v upravno stavbo in parkirišče za skupno do 60 osebnih vozil ob vzhodnih robovih sektorjev, za sektorje 5,4 in 8 ob južni, vzhodni ali/in severni meji, za sektor 33 pa ob uvozu ob njegovi severozahodni meji. Dovozi do proizvodnih, skladiščnih in drugih objektov na sektorjih niso podrobno opredeljeni. Vse povozne površine se uredi brezprašno in na način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko lovilcev olj.

(2) Električno omrežje in naprave: Za območje sektorjev 40 in 41 (VITIVA) se zgradi nova transformatorska postaja 20/04 kV. Ostalo sektorji se priključijo na obstoječe TP. Vse elektroenergetske vode se izvede podzemno, skladno z določili Pravilnika o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Ur.l.SFRJ, št. 4/74) in tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981). Za projektiranje ektroenergetskih naprav na območju se pridobi strokovne podlage od ELEKTRA MARIBOR. Izdela se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte v posebno mapo. Pred izdajo soglasja k PGD se pri ELEKTRU MARIBOR pridobi soglasje s pogoji za priključitev predvidenih objektov. Pred izdajo soglasja k PGD investitorji z ELEKTROM MARIBOR sklenejo in overijo služnostne pogodbe o pravici vpisa v zemljiško knjigo za služnostno pravico dostopa, gradnje in vzdrževanja elektroenergetskih naprav, ki preidejo v last družbe ELEKTRO MARIBOR.

(3) Vodovodno omrežje se dogradi iz obstoječih vodov. Investitor za širitve omrežja pridobi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte zunanjih delov vodovoda v posebno mapo. Za izgradnjo avtopralnice je treba v primeru uporabe vode iz vodovoda upoštevati, da si bo moral investitor pred pridobitvijo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za uporabo vode iz javnega vodovoda, v kolikor:

·  dnevni pretok odpadne vode presega 15m³,

·  letna količina odpadne vode presega 4.000m³ ali

·  obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja presega 50 PE.

(4) Fekalno kanalizacijsko omrežje se načrtuje in izvede kot nepropustno, skladno s predpisi. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se vstavi načrte zunanjega kanalizacijskega omrežja v posebno mapo.

(5) Odvodnja meteorne vode iz streh in nepovoznih površin se izvede v ponikovalnike na območju posameznega investitorja. Meteorna voda iz povoznih površin se zbira ločeno, v nepropustnih kanaletah in v nepropustnem kanalizacijskem omrežju ter pred ponikanjem ali odvodnjo v javno omrežje prečisti v lovilcih olj po SIST EN 858-2. Meteorna voda se ne sme stekati na zemljišča sosedov, če to v OPPN ni posebej predvideno. Za izredne količine meteornih vod se v jugovzhodnem vogalu poglobljenega dela sektorja 41 uredi večji ponikovalnik. Transformatorska postaja na jugozahodnem delu sektorja 40 se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje.

(6) Telekomunikacijske napeljave in ureditve izvedejo strokovne službe družbe TELEKOM SLOVENIJE po naročilu investitorjev.

Na jugozahodnem delu sektorja 40 se predvidi dovozna cesta in v južnem delu sektorja 40 se predvidijo manipulativne površine (dvorišče), po opisu iz 7.1 člena, poglavje 1.

PROMETNO OMREŽJE

8. člen

Ceste so priključene na cesto Markovci – Novi Jork (LC 328 020). Cona ima cestne prometnice z enostranskim ali obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne površine cest (vozišča) so široke 6 m, pločniki po 2 m, obcestni zelenici pa 1 ali 2 m.

Vse povozne in pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane in protiprašno urejene.

Fazna izgradnja prometnic je dovoljena le po dolžini, profil pa mora biti zgrajen v celoti.

Cestno omrežje cone je dvosmerno in speljano tako, da je vsaka lokacija dostopna iz dveh smeri. Prometno omrežje cone je dopolnjeno s prometnicami po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 4, Prometno omrežje.

MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

REŠITVE ZA VARSTVO IN IZBOLJŠEVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA   MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

9. člen

Osnovni komunalni in energetski objekti in naprave (transformatorska postaja, dvižno prečrpovališče ter transportna in PTT omrežja) morajo biti za celotno prvo fazo zgrajeni v prvi fazi, pred zasedbo cone s prvimi uporabniki.

Komunalna in energetska infrastruktura (primarni vodi) poteka po zelenicah v cestnih koridorjih cone, v nobenem primeru po zasebnem zemljišču. Tja so speljani le priključni vodi.

Primarna transportna omrežja morajo imeti po en priključek na parcelo enega lastnika.

10. člen

Za oskrbo z vodo bo transportni cevovod cone priključen na obstoječe primarno vodovodno omrežje PVC fi 160 mm. Vodovodno omrežje cone je cevovod PVC fi 110 mm, ki zagotavlja zadostne količine pitne, tehnološke in požarne vode.

Vodovodno omrežje je istočasno zunanje hidrantno omrežje cone. Hidranti so med seboj oddaljeni največ 80 m (Uradni list SFRJ, št. 30-359/1991).

Vodovodno omrežje je dopolnjeno z vodovodnim omrežjem po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 6, Komunalna omrežja.

11. člen

Kanalizacija za odvajanje meteorne vode iz strešin, zelenic in visoke talne vode iz kote 215 mnm v bivši gramoznici je predvidena do prečrpavališča (celica št. 5) brez predhodnega čiščenja je speljana v odvodnik-ponikovalnik ob južnem robu ceste LC 328 020.

Meteorne vode iz utrjenih cestnih in manipulativnih površin je dovoljeno voditi v iste odvodnike – ponikovalnike ob cestah, vendar obvezno preko ustreznega lovilca olj.

Kanalizacijsko omrežje cone je ločeno za meteorno vodo, speljano preko lovilcev olj v ponikovalnike in za izrabljeno vodo, speljano v čistilno napravo cone (parc. št. 11). Omrežji sta dopolnjeni z omrežjema po razširjenem območju cone in sta razvidni iz karte št. 6, Komunalna omrežja.

12. člen

Kanalizacija fekalnih in tehnoloških odpadnih vod je predvidena na območju cone v zelenicah ob cestah. Cona bo imela lastno čistilno napravo, katere kapaciteta bo določena v izvedbenem projektu.

Obvezno je predčiščenje prekomerno obremenjenih tehnoloških odplak na mestu nastanka, pred izpustom v kanalizacijsko omrežje!

Zaradi nedefinirane namembnosti objektov si mora investitor za vsak objekt posebej skladno z navodili (Uradni list SRS, št. 27-1325/84) pridobiti vodnogospodarsko soglasje – mnenje. V njem bo soglasodajalec predpisal pogoje oziroma rešitve za dispozicijo odplak za čas do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave.

13. člen

Odpadke je obvezno zbirati ločeno po vrstah in jih na ustrezen ekološko neoporečen način deponirati na parceli do odvoza. Pobiranje in odvoz odpadkov na opredeljeno odlagališče mora biti organiziran in izvajan na način, ki ga opredeljuje občinski odlok.

14. člen

Električno omrežje cone mora biti izvedeno z zemeljskim vodom v zelenici ob cesti.

Za potrebe cone mora biti zgrajena posebna 1000 kW transformatorska postaja. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz karte št. 5, Električno in telefonsko omrežje. Nova transformatorska postaja TP2 bo priključena na obstoječ 20 kV KV za TP1v OC NJ. Predvidena je na zahodnem delu cone, ob severni cesti, na parceli št. 8.

Za povečanje zanesljivosti oskrbe je potrebno na opuščeni trasi vod preurediti v 20 kV DV, ga priključiti na 20 kV DV v območju naselja Novi Jork ter ga na drugi strani s kablom navezati na TP 1 v OC NJ.

Električno omrežje nizke napetosti je dopolnjeno z omrežjem po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 5.1, Energetsko omrežje.

– Javna razsvetljava bo zgrajena po vseh obodnih cestah cone in ob cesti A.

15. člen

REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE IN UREJANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI IN DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA    VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER VAROVANJE OKOLJA

16. člen

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati, da leži cona na območju s podtalnico, čeravno ni na območju varovanih pasov. Upoštevanje določil za varovanje okolja iz tega odloka je zato treba strogo in dosledno izvajati.

Dovoljene vrste goriva za ogrevanje in proizvodne procese so:

·  elektrika,

·  lahko kurilno olje,

·  utekočinjen naftni plin (iz individualnih kontejnerjev na parcelah) in

·  butan ali zemeljski plin (če bo možnost).

Skladiščenje goriva je potrebno urediti skladno s pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilnikom o skladiščenju utekočinjenega naftnega plina (Uradni list RS, št. 22/92).

22. člen

(varovanje okolja)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati, da leži cona na območju s podtalnico, čeravno ni na območju varovanih pasov. Upoštevanje določil za varovanje okolja iz tega odloka je zato treba strogo in dosledno izvajati. Rešitve odvajanja odpadnih vod morajo biti načrtovane in izvedene v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15 in 76/17), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS. št. 10/99, 40/04 in 41/04-ZVO-1).

(2) Skladiščenje goriva je potrebno urediti skladno s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67 in Uradni list SRS, št. 18/77-ZES) in Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS - stari, št. 22/91, Uradni list RS, št. 114/04 in 17/14 - EZ-1).

(3) Skladiščenje strupenih kemikalij, eksplozivnih in hitro vnetljivih ter drugih nevarnih snovi na območju cone je dopustno, če so te snovi uporabljene v proizvodnem procesu le v manjših količinah.

(4) Skladiščenje izključno za lastne potrebe je potrebno izvajati brez nevarnosti za okolje ter skladno s predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

(5) Emisije hrupa ne smejo presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za proizvodno območje.

17. člen

Skladiščenje strupenih kemikalij, eksplozivnih in hitro vnetljivih ter drugih nevarnih snovi na območju cone je dopustno, če so te snovi uporabljene v proizvodnem procesu le v manjših količinah.

Skladiščenje izključno za lastne potrebe je potrebno izvajati brez nevarnosti za okolje ter skladno s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).

18. člen

Emisije hrupa ne smejo presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za proizvodno območje (70 dB).

19. člen

Za zaščito morebitnega arheološkega fonda mora biti območje, ki ni bilo gramoznica ali separacija, pred začetkom vsakih gradbenih del presondirano s strani služb Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

ZASNOVA UREDITVE ZELENIH POVRŠIN CONE   OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

20. člen

Raščene strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri. Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic.

Ob severni strani ceste Markovci–Novi Jork (LC 328 020) je predviden javorov drevored.

Za vzdrževanje zelenih površin skrbi strokovna služba, ki ji vzdrževanje zelenic v coni poveri občina.

Gozd ob severnem robu cone je treba zavarovati z zasaditvijo gozdnega roba z avtohtonim grmičevjem. V največji možni meri je treba ohranjati domač naravni vegetacijski gozdni sestoj.

20.a člen

Površina celotnega območja      93.800 m2

Cena gradbenih objektov           110.000 SIT/ m2 × 26.400 m2 =            2.904,000.000 SIT

Cena infrastrukture: (ocena)      200.000 SIT/ m × 1.800 m =        360,000.000 SIT

Cena ureditve okolja                   10.000 SIT/ m2 × 4.000 m2 =                  40,000.000 SIT

Skupaj:                                                                       3.304,000.000 SIT

Cene so aproksimativne. Ocenjena je izvedba vseh infrastrukturnih ureditev in naprav kot so transformatorska postaja, plinski rezervoarji za energetsko in čistilna naprava za komunalno infrastrukturo. Natančne cene bodo določene s projekti posameznih infrastrukturnih omrežij.

FAZNOST IZGRADNJE CONE

21. člen

·  I. faza obsega sektor I,

·  II. faza obsega sektorja II in III, celice št. 17–29

Tehnični elementi za količbo parcel in objektov so dopolnjeni s podatki o spremembah na obstoječem in razširjenem območje cone in so vrisani na karti št. 7, Tehnična uskladitev za količbo parcel in objektov.

UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO    UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

21.a člen

(1) Na območju niso predvideni posebni ukrepi za obrambo in zaščito. Za varstvo pred požarom so upoštevani ustrezni predpisi, določeni z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, štev. 3/07-UPB) in podzakonsko regulativo. Za gašenje je predvideno hidrantno omrežje. Prometno omrežje je zasnovano tako, da so vsi objekti v coni v primeru požara z gasilnimi vozili hitro dostopni. Objekti v coni so grajeni iz negorljivih materialov. Upoštevani so predpisani razmaki. Ograje so lahke, montažne in za gasilce ne predstavljajo neprehodne ovire.

(2) Cona je na odprtem območju, brez stanovanjske soseščine. Spada v območje majhne požarne ogroženosti oz. 2. stopnje požarne ogroženosti (industrijsko okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi).

(3) Območja obdelave niso poplavna ali plazljiva in ne ležijo na območju posebne zaščite podtalnice. Potresna ogroženost celotnega območja obrtne cone Novi Jork je  7. stopnje po MSK lestvici  (Vir: Seizmološka karta Slovenije s 500letno povratno dobo potresov, 1987). Projektni pospešek je 0,125 g (Vir: ARSO, Uprava RS za geofiziko, 2001). Razen splošnih posebni ukrepi niso potrebni.

(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi je prisotna na sektorju 41, v pretakališču (obj. 4), rezervoarjih za hrambo topil (obj. 5) in v proizvodnem objektu (obj. 1), kjer se topila uporablja. Posode in prostore za hrambo teh snovi se gradi z zaščito pred možnostjo iztekanja v podtalje, skladno s področnimi predpisi. Izvede se vse predpisane ukrepe in ureditve, da te snovi ne ogrozijo podtalja. Drugi posebni ukrepi niso potrebni.

(5) Povozne površine se gradi z urejeno nepropustno odvodnjo meteorne vode, ki se jo zbira in pred ponikanjem očisti maščob z lovilci olj.

(6) Požarna varnost na območju se regulira z upoštevanjem določb 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l.RS, št. 3/07-UPB) in 3. in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) glede odmikov med objekti zaradi zagotovitve preprečitve širjenja požara. Upošteva so določila 6. člena tega pravilnika in zahteve iz 3. do 12. člena II. poglavja, III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.SFRJ, št. 30/1991, Ur.l.RS, št. 83/05) za zagotovitev zadostnega vira požarne vode za gašenje in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) za zagotovitev neoviranega dostopa in dovoza ter delovnih površin za intervencijska vozila.

(7) Glede na požarno zahtevnost se stavbe investitorja VITIVA, pretakališče 4, podzemni in nadzemni rezervoarji 5 in proizvodni objekt 1, uvršča v kategorijo PZ2, požarno zahtevne stavbe, vse ostale stavbe na območju tega OPPN pa v kategorijo PZ1, požarno manj zahtevne stavbe.

(8) Študija požarne varnosti se pridobi za pretakališče 4, podzemne in nadzemne rezervoarje 5 in proizvodni objekt 1 investitorja VITIVA. Na PGD investitor pridobi soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.

(9) Hidrantno omrežje, napajano iz javnega vodovoda, se izvede za aktivirano območje obrtne cone.

(10) Ptujsko polje, kjer leži obravnavano območje OPPN, spada v potresno območje 7. stopnje MSK (projektni pospešek tal 0,125g). Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji objektov.

Na območju OPPN ni večje požarne ogroženosti, ni nevarnosti poplav, visoke podtalnice ali plazov.

Zagotoviti je potrebno varstvo pred požarom v skladu s predpisi s področja zagotavljanja varstva pred požarom.

Zagotoviti je treba potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.

Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(11) Vsebina 10. odstavka se ne nanaša na območje VITIVA (območje sektorjev 40 in 41).

KONČNE DOLOČBE

22. člen

S tem odlokom se spremeni naziv prostorskega izvedbenega načrta za obravnavano območje (»ZN stanovanjsko – obrtne cone Novi Jork, Markovci«) in glasi: ZN obrtne cone Novi Jork, Markovci.

23. člen

Za vse gradbene posege v prostor na območju cone je potrebno izdelati projekt za gradbeno dovoljenje in nanj pridobiti gradbeno dovoljenje ter predpisana soglasja.

Vsi posegi v prostor (tudi tisti, ki niso graditev), morajo biti skladni z določili tega odloka.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo na območju cone izda upravni organ, pristojen za urejanje prostora v Občini Markovci.

24. člen

ZN je stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na območju Občine Markovci.

25. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

26. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 6/02) vsebuje naslednji končni določbi:

18. člen

Projekt št. 26/2001 iz 1. člena tega odloka je zainteresiranim na vpogled v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, med uradnimi urami.

19. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradni list RS, št. 63/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

10. člen

Projekt št. 36/02 iz 1. člena tega odloka je na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občine Markovci, Markovci 43.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork območje GP Project ing (Uradni list RS, št. 67/06) vsebuje naslednje končne določbe:

6. člen

Ostali pogoji za realizacijo LN za obrtno cono NOVI JORK – MARKOVCI, za del območja P13-O1 NOVI JORK – območje GP Projecting so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 110/00, 6/03 in 63/03.

7. člen

Odlok z grafičnim delom sprememb in dopolnitve lokacijskega načrta za obrtno cono NOVI JORK – MARKOVCI, za del območja P13-O1 NOVI JORK – območje GP Project ing je stalno na vpogled na Občini Markovci.

8. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork – območje RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 11/07) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

5. člen

(spremembe grafičnega dela LN)

Grafični del LN se spremeni v sledečih kartah:

6. člen

(ostali pogoji za gradnjo)

V vseh ostalih parametrih za investitorja veljajo pogoji iz osnovnega in odlokov sprememb zazidalnega oziroma lokacijskega načrta Obrtna cona Novi Jork iz prvega člena tega odloka.

7. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je odlok o četrti spremembi Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci, na vpogled v prostorih Občine Markovci, v času uradnih ur.

8. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje KLJUČAVNIČARSTVO KONRAD ZEMLJARIČ s.p. (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/08) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

5. člen

(spremembe grafičnega dela)

V grafičnem delu OPPN se spremenijo sledeče karte:

6. člen

(ostali pogoji za gradnjo)

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorja pogoji iz osnovnega in iz odlokov sprememb LN OC Novi Jork iz prvega člena tega odloka.

7. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN P13-O1 za obrtno cono Novi Jork, Markovci, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami.

8. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, območje VITIVA (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/09) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

5. člen

(spremembe grafičnega dela)

V grafičnem delu OPPN se spremenijo sledeče karte:

6. člen

(ostali pogoji za gradnjo)

V vseh ostalih parametrih za investitorja veljajo pogoji iz osnovnega in iz odlokov sprememb ZN za del območja P13-O1, Novi Jork, iz prvega člena tega odloka.

7. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN za del območja P13-O1 Novi Jork, območje Vitiva, na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami.

8. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območja VITIVA, MCK IN RESEDA (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/11) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

6. člen

(spremembe grafičnega dela odloka)

V grafičnem delu se spremenijo in dodajo sledeče karte:

7. člen

(ostali pogoji odloka)

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb OPPN za obrtno cono Novi Jork.

8. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami.

9. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo Občina Markovci in pristojne inšpekcijske službe.

10. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/12) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

5. člen

(spremembe grafičnega dela odloka)

V grafičnem delu se spremenijo in dodajo sledeče karte:

6. člen

(ostali pogoji odloka)

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb OPPN za obrtno cono Novi Jork.

7. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami.

8. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo Občina Markovci in pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1 Obrtna cona Novi Jork, sprememba IX, 2013 (Teleing) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/14) vsebuje naslednji končni določbi:

3. člen

(vpogled v spremembe in dopolnitve OPPN)

Spremembe in dopolnitve OPPN s prilogami so v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci in prostorih Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

4. člen

(uveljavitev sprememb in dopolnitev OPPN)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/14) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

5. člen

(spremembe grafičnega dela)

Grafični del OPPN se dopolni s sledečimi kartami, ki prikazujejo ureditve na obravnavanem sektorju:

6. člen

(ostali pogoji za gradnjo)

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb izvedbenega prostorskega načrta za obrtno cono Novi Jork iz prvega člena tega odloka.

7. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci med uradnimi urami.

8. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

5. člen

(spremembe grafičnega dela)

Grafični del OPPN se dopolni s sledečimi kartami, ki prikazujejo ureditve na obravnavanem sektorju:

6. člen

(ostali pogoji za gradnjo)

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka in iz odlokov dosedanjih sprememb izvedbenega prostorskega načrta za obrtno cono Novi Jork iz prvega člena tega odloka.

7. člen

(vpogled)

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za del območja P13-O1, Novi Jork, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, Markovci in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj, med uradnimi urami.

8. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo pristojne inšpekcijske službe.

9. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Sklep o obvezni razlagi Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/15), objavljena 10. 7. 2015, ki velja od 11. 7. 2015, določa:

1. člen

''Višina stavb na sektorjih št. 4,5,8, 33, 40 in 41, med katere med drugimi spada tudi območje Vitiva, je omejena z absolutno višinsko koto 238,00 m nmv, ne pa z relativno višino objekta 12m. Nad to koto objekti ne smejo segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi, ventilacijski odzračniki ipd).''.

2. člen

Obvezna razlaga Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork Markovci, se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 0007-0002/2018

Datum: 25. 4. 2018

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2018) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

30. člen

(prehodna in končna določba)

(1) Pri vlogah za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so bile podane pred uveljavitvijo tega odloka, se lahko upoštevajo nova določila, če so za investitorja ugodnejša.

(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.