Na podlagi 57. člena v
povezavi s tretjim odstavkom 97. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 20.
člena
Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 59/06, 67/06 in 85/10) je
Občinski svet Občine Vojnik na seji dne 22. 12. 2010 sprejel |
ODLOK |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin,
Spremembe in dopolnitve OLN Arclin |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za obrtno-poslovno cono
Arclin, Spremembe in dopolnitve Občinskega lokacijskega načrta za
obrtno-poslovno cono Arclin (Uradni list RS, št. 106/06, 9/07, 115/07). |
2. člen |
V naslovu odloka in v
vseh členih odloka se naziv odloka spremeni tako, da se glasi: »Občinski
podrobni prostorski načrt za obrtno-poslovno cono Arclin, skrajšano OPPN
za obrtno-poslovno cono Arclin oziroma OPPN«. |
3. člen |
V 2. členu odloka se na
koncu drugega odstavka doda naslednje besedilo: |
»Območje OPPN se
razširi z naslednjimi zemljišči: k.o. Vojnik trg parc. št. 770/3, 770/5,
770/8, 770/6 – del, 952/1 – del, 952/3, 953/1 in 954, vse k.o.
Vojnik-trg, tako, da skupna velikost ureditvenega območja OPPN po
spremembah znaša cca. 145.350 m2.« |
4. člen |
V 5. členu se v drugem
odstavku, v drugi alineji spremi besedilo tako, da se glasi: |
»Osrednja in južna
prostorska enota – gradbene parcele E1–E14« |
V 5. členu, v drugem
odstavku, se za četrto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: |
»– na parceli P2 (C1-1)
so dovoljene terciarne dejavnosti (po tem odloku so trgovina, promet,
storitve, gostinstvo, obrt in ostale poslovne dejavnosti za mirno obrt)« |
5. člen |
V 8. členu se spremeni
prvi odstavek, tako da se glasi: |
»Na obravnavanem
območju se zgradi 32 enodružinskih stanovanjskih objektov, ki so
označeni na gradbenih parcelah od »A1–A18«. |
V 8. členu se za
zadnjim odstavkom dodata nova odstavka. Prvi odstavek se glasi: |
»Na zemljišču A4, se
namesto enega objekta postavita dva stanovanjska objekta tako, da je
prvi objekt na parceli A4-1 pozicioniran v severno-zahodnem delu
zemljišča, drugi objekt na parceli A4-2 pa je pozicioniran v
severno-vzhodnem delu zemljišča. Oba objekta morata imeti odmik od
varovanih objektov oziroma površin. Namembnost novih objektov je enaka
kot je v že sprejetem aktu za osnovni objekt. Prav tako se omogoči na
parcelah A3 in A4-1 ter A4-2 izvedba strehe, poleg sedaj dvokapnice,
tudi ravne strehe.« |
Drugi odstavek se
glasi: |
»Stanovanjski objekt
A12 se pomakne v celoti na zemljišče parc. št. 791/2, k.o. Vojnik-trg.
Stanovanjski objekt se lahko izvede kot enostanovanjski ali
dvostanovanjski objekt.« |
6. člen |
V 10. členu se spremeni
tretja alineja, tako da se glasi: |
»– južna prostorska
enota, gradbene parcele »E9-E14« |
7. člen |
V 11. členu se spremeni
prvi odstavek, tako da se glasi: |
»Severna, osrednja in
južna prostorska enota |
Na obravnavanem območju
se zgradi 17 poslovnih objektov, od tega štirje objekti ob severni meji,
na gradbenih parcelah »D1–D4«, oziroma ob meji vplivnega območja
kulturnega spomenika (Vojnik – psihiatrična bolnišnica s parkom), v
osrednjem delu osem poslovnih objektov na gradbenih parcelah »E1–E8« in
pet poslovnih objektov v južnem delu na gradbenih parcelah »E10–E14«. |
V 11. členu se spremeni
tretji odstavek, tako da se glasi: |
»Na gradbenih parcelah
E1–E14 se lahko objekti združijo v smeri sever–jug in vzhod–zahod,
oziroma je dovoljena gradnja enega objekta, pod pogojem, da je
zagotovljena požarna varnost objekta. Na delu zemljišč parc. štev.
794/8, 774/1, 794/9, 794/12, k.o. Vojnik trg, je pri gradnji poslovnega
objekta, dovoljena višina osrednjega eliptičnega dela objekta maksimalno
15,50 m. Na podlagi predhodnega geološkega mnenja je možna podkletitev
poslovnega objekta.« |
V 11. členu se za
tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: |
»Na delu parcele P4, na
zemljiščih parc. št. 957/4 in 957/8, k.o. Vojnik-trg se doda nov
poslovni objekt E14. Pri načrtovanju objekta je potrebno zagotoviti
ustrezne dodatne zaščitne ukrepe zagotavljanja zmanjšanje hrupa nasproti
obstoječim stanovanjskim objektom. Preostali del zemljišča pod varovanim
koridorjem se nameni za parkirišča (osebna in tovorna), tlakovane ali
asfaltirane površine.« |
8. člen |
V 12. členu se za prvim
odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: |
»Na delih zemljišč, ki
sestavljajo parcele C1 in del P2 se poveča načrtovani objekt C1 tako, da
ima večji krak višinski gabarit K+P+2+T, višine 14,10 m in manjši krak
višinski gabarit K+P+2 ter višine 11,10 m. Na delu parcele P2 se doda
nov objekt C1-1 višinski gabarit K+P+2 in višine 11,10 m. Namembnost
objektov ostane enako kot je v že sprejetem aktu. Del parkirišč, ki so
bila namenjena parkirišču avtobusov, tovornih vozil in osebnih vozil se
preuredi za potrebe dodatnega objekta C1-1.« |
V 12. členu se za novim
drugim odstavkom doda še nov odstavek, ki se glasi: |
»Na delu obstoječih
zemljišč C2 in C3 ter dodatnih zemljiščih parc. št. 952/1-del, 952/3,
953/1 in 954, k.o. Vojnik-trg, se postavi spremenjen poslovni objekt C2.
Večji krak ima višinski gabarit K+P+1 in se lahko zgradi v II. fazi
gradnje celotnega objekta. Manjši krak ima višinski gabarit P+1. »Na
delu obstoječih zemljišč C2 in C3, na parc. št. 951/3, k.o. Vojnik-trg,
se postavi spremenjen poslovni objekt C3. Višinski gabarit objekta je
P+2 in se lahko zgradi v dveh fazah gradnje celotnega objekta.
Namembnost ostane enaka kot po osnovnem prostorskem aktu za objekta na
C2 in C3.« |
9. člen |
V 15. členu se na koncu
drugega odstavka doda nova alineja: |
Na zemljišču parc. št.
770/8, k.o. Vojnik trg se omogočiti izvedbo parkirišč javnega značaja za
osebna vozila. |
10. člen |
V 16. členu se spremeni
prvi stavek, tako da se glasi: |
»Spremembe parcelacije
so določene v grafični prilogi št. 7. Načrt parcelacije.« |
11. člen |
V 17. členu se na koncu
člena doda nov odstavek, ki se glasi: |
»Z razširitvijo
povezovalne poti stanovanjskim in poslovnim delom cone se zmanjša
površina parcele A1. Povezovalna cesta s širino vozišča 5,00 m in z
enostranskim hodnikom za pešce, minimalne širine 1,20 m je namenjena
osebnim vozilom, kombiniranim vozilom, motornim kolesom in kolesom. V ta
namen se na začetku ceste, na njenem zahodnem delu, postavi višinska
bariera, ki bo višinsko omejevala prehod večjim in višjim vozilom.« |
12. člen |
V 18. členu se za prvim
odstavkom doda naslednje besedilo: |
»Pri projektiranju
upravne stavbe na parcelah E3 in E4, (sprememba št. 10) ki se nahaja nad
javnim vodovodom LŽ-N O 400 mm, je potrebno upoštevati: |
– Nad traso javnega
vodovoda se sprojektira pasaža, višine minimalno 4 m ter širine
minimalno 6 m oziroma stene poslovne stavbe morajo biti oddaljene
najmanj 3 m levo in desno od osi javnega vodovoda. |
– Temelji poslovne
stavbe morajo biti vgrajeni na koti, globlje od obstoječega javnega
vodovoda LŽ-N O 400 mm. Obstoječ javni vodovod se nahaja na globini
približno 2,00 m pod koto terena. |
– Potrebno je
predvideti, kako se bo odvajala voda iz območja pasaže v primeru okvare
na javnem vodovodu LŽ-N O 400 mm ter z ustrezno konstrukcijo objekta
preprečiti kakršenkoli vdor vode v objekt, do katerega bi lahko prišlo v
primeru okvare. |
Po zaključku zunanje
ureditve se mora javni vodovod nahajati na isti globini kot pred
gradnjo. |
Oskrba objektov z vodo
je možna iz novozgrajenega javnega vodovoda LŽ-N O 150 mm, LŽ-N O 100 mm
in LŽ O 80 mm na območju poslovno-obrtne cone Arclin, ki je del
Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Priključitev na transportni
vodovod LŽ-N O 400 mm in na vodovod LŽ O 175 mm ni možna. |
Tlačna črta v
vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah
giblje med 310 m in 295 m nadmorske višine. Priključitev na vodovod je
možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda. |
Poraba vode za
posamezen poslovni objekt se meri in obračuna preko skupnega vodomera za
celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne lokale. V
primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu vgrajen
v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo
omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. |
Pri
stanovanjsko-poslovnih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni
del ločeno instalacijo in ločena vodomera, preko katerih se bo merila in
obračunala voda posebej za stanovanjski in posebej za poslovni del. |
V večstanovanjskih
objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer preko katerega se bo
merila in obračunala poraba vode (Pravilnik o minimalnih tehničnih
zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj – Uradni list RS,
št. 125/03). Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj na mestu,
dostopnem pooblaščenim osebam (na hodniku v posameznih etažah, v
pritličju, v kleti ...). Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti
ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno
nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. |
Za enostanovanjski
objekt se vgradi vodomer dimenzij DN 20 mm zunaj objekta v tipski
toplotno izoliran vodomerni jašek. V primeru, ko se jašek nahaja na
območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. |
Vodovod je potrebno
projektirati najmanj 3 m stran od objektov, na globini najmanj 1,2 m pod
koto terena. Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni
dovoljeno projektirati slepih vodov. V vozliščih je potrebno predvideti
sektorske ventile. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih
nabijalnih spojk. Cevi iz duktilne litine, spajane na pero in utor
morajo imeti spoje sidrane in varovane z varovalnim obročem. Hidrant
mora imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine
min. 300 mm. Ventili, zračniki, hidranti in ostale armature, ki so
vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede
upravljalec javnega vodovoda »Vodovod-kanalizacija d.o.o.« na stroške
investitorja. Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljalcu javnega
vodovoda predložiti geodetski posnetek, skladen z GJI standardom, in
projekt PID za zgrajen oziroma prestavljen vodovod, zapisnik o
dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN
805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu
hidrantnega omrežja.« |
13. člen |
V 19. členu se za prvim
odstavkom doda naslednje besedilo: |
»Predvideni objekti
morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječe javne kanalizacije. V
nasprotnem primeru je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3 m
stran od predvidenih objektov na stroške investitorjev. Potrebno je
izdelati projekt prestavitve javne kanalizacije in si od upravljalca
javne kanalizacije pridobiti soglasje k projektnim rešitvam za ta
projekt pred izdajo Soglasja k projektnim rešitvam za objekte iz območja
obravnavnega OPPN. Pri izdelavi načrta prestavitve javne kanalizacije je
potrebno upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Natančnost
vrisa javne kanalizacije na priloženih situacijah je omejena, zato se
lahko v fazi projektiranja naroči zakoličba kanalizacije na terenu.
Javno kanalizacijo prestavi izvajalec investitorja pod pogojem, da se
priključitev prestavljene kanalizacije na obstoječo javno kanalizacijo
izvede pod nadzorom upravljalca javne kanalizacije. Po zaključku zunanje
ureditve se mora javna kanalizacija nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m
pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javno
kanalizacijo prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena
na stroške investitorja. Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri
upravljalcu komunalnih vodov »Vodovod-kanalizacija d.o.o.« obvezno
naročiti zakoličbo kanalizacijskega omrežja ter nadzor med gradnjo. Med
gradnjo je potrebno upoštevati minimalni odmik gradbenih del od osi
obstoječe kanalizacije, ki znaša 3 m. Teren nad obstoječo javno
kanalizacijo ni dovoljeno obremenjevati s težko gradbeno mehanizacijo.
Vsak nepredviden in nepravilen poseg na javno kanalizacijo mora biti
takoj prijavljen nadzorni službi javnega podjetja »Vodovod-kanalizacija,
d.o.o.«. Poškodbe javne kanalizacije, nastale kot posledica obravnavane
gradnje, se odpravijo na stroške investitorja. |
V 19. členu drugi
odstavek spremeni, tako da se glasi: |
»Komunalne odpadne vode
in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Za odvod komunalnih
odpadnih vod iz objektov je potrebno dograditi fekalno kanalizacijo.
Potrebno je izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije in si zanj
pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije pred izdajo »Soglasja
k projektnim rešitvam« za objekte objekte iz območja obravnavanega OPPN.
Predvidena fekalna kanalizacija mora biti zgrajena in predana v
upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo
»Soglasja za priključitev« za objekte iz območja OPPN. Pri izdelavi
načrta javne kanalizacije je potrebno upoštevati smernice za
projektiranje kanalizacije. Interna kanalizacija posameznih objektov, ki
poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez
priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno
zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo
biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Potrebni so ukrepi
za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo
oziroma v vodotoke, zato je potrebno za meteorne vode s streh in
povoznih površin predvideti ponikovanje, prepustne povozne površine,
zadrževalne bazene in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v
projektu. Zadrževalni bazeni morajo biti dimenzionirani tako, da ob
upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni
odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik (Uradni list RS, št.
106/09, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v
vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). |
Kot ukrep za zmanjšanje
odtoka padavinskih vod se izvedejo zadrževalniki padavinskih vod. Na
južnem delu območja lokacijskega načrta pred iztokom meteorne
kanalizacije v odprti odvodnik je predvidena izvedba dveh zadrževalnih
bazenov. Pri načrtovanju sistema meteorne kanalizacije je potrebno
upoštevati že zgrajene in predvidene zadrževalne bazene v katere se
vodijo meteorne vode z območja. Obstoječi in predvideni zadrževalni
bazeni za obravnavano območje, so obdelani v projektni dokumentaciji št.
21/06 – Hidrosvet d.o.o. »Komunalna infrastruktura v poslovno obrtni
coni Arclin, Vojnik« in dokumentaciji št. 21/06-01 – Hidrosvet d.o.o.
»Komunalna infrastruktura v poslovno obrtni coni Arclin, Vojnik,
Spremembe in dopolnitve« |
Objekte je potrebno
priključevati na obstoječo in načrtovano meteorno kanalizacijo, ki se
zaključuje v zadrževalnih bazenih padavinskih vod ZB2 in ZB3. V primeru
povečanja nepropustnih površin na območju OPPN, je potrebno dodatno
izdelati lokalne zadrževalnike padavinski vod, s katerimi zmanjšujemo
hipni izpust padavinski vod v meteorno kanalizacijo (Strokovne podlage
za cestno in komunalno infrastrukturo št. 692/10-K, Razvojni center
Inženiringi Celje d.o.o.). |
Vsi iztoki v
zadrževalne bazene morajo biti v protierozijski izvedbi (zavarovanje
brežine in dna zadrževalnika s kamnometom i.p.) z iztočnimi glavami in s
protipovratnimi loputami. |
Kanalizacijo je
potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov. Revizijski jaški
morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z
gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot
1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljalcu javne kanalizacije
predložiti geodetski posnetek, skladen z GJI standardom, projekt PID za
kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero, za gravitacijsko kanalizacijo
zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom –
postopek L ter za tlačne fekalne kanale zapisnik o preizkusu tesnosti po
SI ST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka«.« |
14. člen |
V 20. členu se za prvim
odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi: |
»Po izvedenem
kabliranju 20 kV zračnega daljnovoda, ki sedaj prečka zemljišča P2, C1,
C2, P4, P3 in C3, se spremeni varovano območje in se lahko spremeni
gradbena linija ter se prvotno načrtovane objekte razširi in poveča v
razširjen zazidljiv del, kjer je trenutno varovani pas zračnega elektro
20 kV daljnovoda. |
Na zemljiščih C1, C2,
C3 in P2 se pomakne gradbena linija v smeri proti vzhodu za toliko,
kolikor odpade del pasu varovanega koridorja 20 kV elektro daljnovoda. |
Predvideni objekt na
parceli 795/1 – C1 tangira izgradnjo visokonapetostne kabelske
kanalizacije za napajanje predvidene razdelilne transformatorske postaje
RTP Vojnik. Objekti morajo biti odmaknjeni od osi predvidene trase
visokonapetostne kabelske kanalizacije minimalno 3,5 m na vsako stran.« |
V 20. členu se za
predzadnjim odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi: |
»Za priključitev
posameznih objektov v območju OPPN, si mora investitor pridobiti
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. Najmanj 8 dni pred
pričetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz
varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo na vseh obstoječih podzemnih
vodov na tem območju. Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito
električnih vodov bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja
izvajalo Elektro Celje d.d.. V si stroški popravil poškodb, ki bi
nastali na el. vodih in napravah, kot posledica predvidene gradnje v
območju OPPN, bremenijo investitorja predmetnih del.« |
V 20. členu se za
predzadnjim novim odstavkom doda besedilo, ki se glasi: |
»Za vsak poseg v
elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno
dokumentacijo oziroma elaborat križanja po 35. členu Zakona o graditvi
objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04), ZGO-1 B (Uradni list
RS, št. 126/07) in ZGO-1 C (Uradni list RS, št. 108/09), ki obdeluje
približevanje in križanje z našim VN prenosnimi vodi. Investitor oziroma
projektantska organizacija, ki bo projektirala križanje mora na
projektne rešitve v skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o
graditvi objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04), ZGO-1 B
(Uradni list RS, št. 126/07) in ZGO-1 C (Uradni list RS, št. 108/09)
pridobiti soglasje ELES-a. Pri projektiranju je potrebno upoštevati
določila Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih
elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni
list SFRJ, št. 65/89), da na cestah in parkiriščih, ki so locirana v
elektroenergetskem koridorju obstoječega DV 2x110 kV Maribor–Selce mora
biti dosežena predpisana varnostna višina minimalno 7 m ter da
oddaljenost katerega koli dela stebra od zunanjega roba ceste ne sme
biti manjša od 10 m (118., 119., 120. in 136. člen). Prav tako je
potrebno upoštevati predpisane varnostne višine in varnostne
oddaljenosti do vseh preostalih predvidenih objektov. Pri gradnji je
potrebno upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred
nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92) ter
predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi
predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo 110 kV na manj
kot 3 m. Investitorji so odgovorni za upoštevanje pravil za varno delo v
bližini elektroenergetskih naprav. Na parkirnih mestih pod daljnovodom
ni dovoljeno parkiranje vozil z lahko vnetljivimi in eksplozivnimi
snovmi ter dvižnimi napravami kar mora biti regulirano z opozorilnimi
tablami. |
Za poseg v varovani
koridor prenosnega voda mora investitor – lastnik nepremičnin skleniti
pogodbo o služnosti z izvajalci prenosne dejavnosti visokonapetostnih
vodov. Upoštevati je potrebno potek ozemljitev, ki so položene v globini
0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. Vsa dela je potrebno
izvajati tako, da ne poškoduje ozemljitev. Vsa eventualna križanja je
potrebno izvesti pod pravim kotom. V primeru poškodbe ozemljitvenega
sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v naši upravljalca. Za
vsa mesta, kjer bodo dela križal ozemljila je investitor oziroma
izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti
in izdelati poročilo ter ga dostaviti ELES-u. |
V skladu določili točke
5.406 Pravilnika o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje
elektroenergetskih postrojev (Uradni list SFRJ, št. 13/68) morajo biti
ozemljitvene upornosti stojnih mest v dovoljenih mejah, predvidenih v
Pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih
elektroenergetskih vodov z nazivna napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni
list SFRJ, št. 65/89) oziroma po projektni dokumentacij za predmetni
daljnovod. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je potrebno
izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. ELES ne prevzame nobenih
stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne
sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati ob
prisotnosti predstavnika ELES-a. |
Investitorji in
lastniki objektov morajo zagotoviti, da bo vzdrževalnemu osebju in
mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov
omogočeno neoviran dostop do vseh stojnih mest daljnovoda na
obravnavanem področju ob kateremkoli času. Vsi eventualno preurejeni
deli daljnovoda preidejo po izgradnji z neodplačanim prenosom v
lastništvo ELES-a. Vso dokumentacijo v zvezi z preurejenimi deli
daljnovodov mora biti razvidna iz Dokazila o zanesljivosti objekta in
predana ELES-u. Vse stroške projektiranja, predelave našega daljnovoda
ali odpravo eventualnih poškodb, nastalih na našem daljnovodu v času
izgradnje in kasnejšem vzdrževanju predmetnega objekta, nosi investitor
(oz. pravni naslednik) predmetne zadeve.« |
15. člen |
V 21. členu se za
tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: |
»V primeru potrebe po
priključitvi na omrežje kabelsko razdelilnega sistema za izvedbo dovoda
signalov TV in radijskih programov ter interneta in IP telefonije za nov
objekt od obstoječe razdelilne omarice KRS bo potrebno izgraditi novo
kabelsko kanalizacijo ter izvesti koaksialni razvod, |
– na fasadi objekta se
za potrebe KRS (priključitev dovodnega kabla na notranjo TV instalacijo)
predvidi podometna razdelilna omarica, notranji koaksialni razvod v
objektu se naj projektira podometno, od razdelilne omarice do vsake TV
vtičnice posebej (razvod zvezda), z zaključitvijo linij s končnimi TV
vtičnicami, uporabi pa naj se koaksialni kabel z max. dušenjem 18db/100
m pri 862 MHz. Razdelilna omarica naj bo locirana na javno dostopnem
mestu v izvedbi, ki zagotavlja zapiranje z ključavnico. |
– primarno in
sekundarno omrežje je potrebno zasnovati v podzemni izvedbi (globina
izkopa min. 0,8 m). Kabli se položijo v zemljo ali pa se v zemljo položi
kabelska kanalizacija v katero se uvlečejo kabli, pod asfaltiranimi
površinami je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo s kabelskimi
jaški za zaščito in servisiranje uvlečenih kablov, |
– za vso
telekomunikacijsko infrastrukturo (primarni in sekundarni vod,
novogradnja priključkov KRS, morebitne prestavitve ali zaščite
obstoječih podzemnih vodov ...) na obravnavanem področju bo potrebno
izdelati samostojno projektno dokumentacijo, katero investitor naroči
pri sistemskem operaterju ali v svojo projektno dokumentacijo vključi
načrt, ki obravnava izvedbo priključka na KRS, |
– investitorji gradnje
objektov si morajo v fazi pridobivanja dovoljenj od Elektro Turnšek
d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektno
dokumentacijo. V primeru, da se bo nameravana gradnja priključila na
omrežje kabelsko razdelilnega sistema pa si mora investitor pridobiti
soglasje za priključitev, |
– upravljalci in
lastniki ostale komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, plin,
elektro, telekom ...) si morajo v fazi pridobivanja dovoljenj od Elektro
Turnšek d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektno
dokumentacijo.« |
16. člen |
Spremeni se 22. člen,
tako da se po novem glasi: |
»Za energetsko oskrbo
obravnavanega območja je predviden zemeljski plin iz javnega
plinovodnega omrežja v Vojniku. Na območju Obrtno poslovne cone Arclin
je distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4 bar že
zgrajeno. |
Investitor gradnje
plinovodnega omrežja bo sistemski operater distribucijskega omrežja. |
Načrtovani objekti se
priključijo na obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina za
potrebe ogrevanja. Objekta A4-1 in A4-2 bosta zahtevala podaljšanje
plinovodnega omrežja – veja 2A PE 125 do novo načrtovanih objektov na
parceli 763/2 k.o. Arclin. |
Priključitev posameznih
objektov na distribucijsko plinovodno omrežje se izvede na osnovi
sklenjenih Pogodb o priključitvi na distribucijsko omrežje s posameznimi
končnimi odjemalci. Način priključevanja novo predvidenih objektov se
izvede po postopku in na način, kot to določajo vsakokrat veljavni
Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega
plinovodnega omrežja in Sistemska obratovalna navodila. |
Investitorje
načrtovanih objektov bremenijo tudi morebitni nesorazmerni stroški
priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje. Trasa priključnega
plinovoda do načrtovanih objektov znotraj OPPN se predvidi v koridorju z
ostalimi komunalnimi vodi v javnih in privatnih površinah na predpisanih
odmikih in po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem. |
Gradnja plinovodnega
omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske pogodbe ter sprejetih
aktov sistemskega operaterja. |
Projektno dokumentacijo
za priključne plinovode se lahko pripravi skupaj z ostalimi načrti
zunanje ureditve za posamezne objekte, vendar na ta način, da bo kot
investitor plinovodnega omrežja upoštevan Adriaplin d.o.o. kot sistemski
operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
Pri projektiranju
oziroma izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati obstoječe
že zgrajeno plinovodno omrežje in puščene odcepe za načrtovane objekte,
tako da bodo križanja oziroma vzporedni poteki vodov izvedeni po
zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo
predvideti ustrezni ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja in
varnost pri obratovanju plinovodnega omrežja. |
Priključitev
načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna šele po pridobitvi
posamičnega soglasja za priključitev objektov po 49.b členu Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1 B), ki je
bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126/07. |
Projektanti in
izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasu obstoječih plinovodov
in priključnih plinovodov, ki znaša 5 m od osi plinovodov, obvezno
upoštevati zahteve sistemskega operaterja in Pravilnik o tehničnih
pogojih za graditev obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim
tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02). |
Sistemskemu operaterju
se mora omogočiti stalen nadzor gradbišča v varovalnem pasu plinovoda.
Vsi izkopi v varovalnem pasu plinovodov in priključnih plinovodov morajo
biti nadzorovani s strani sistemskega operaterja in v bližini
plinovodnega omrežja obvezno opravljeni ročno. |
Gradnjo in
priključevanje novega omrežja na obstoječe plinovodno omrežje lahko
izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci. |
Plinske instalacije v
kletnih prostorih in podzemnih garažah ne smejo imeti nobenih deljivih
spojev plinovodnih cevi ali zapornih organov, v podkletenem delu ni
dovoljeno nameščati merilnih mest, pri vodenju cevi je potrebno
upoštevati DVGW-TRGI2008. |
Vsak objekt ima lahko
le en priključni plinovod. |
Priključni plinovod
mora imeti pred vhodom na zunanji strani objekta glavno požarno pipo,
zaščiteno s kovinsko omarico z napisom »Plinska požarna pipa«. Višina
vsake glavne požarne pipe mora biti med 1,0 m in max. 1,2 m od tal, biti
mora lahko dostopna, v bližini ne sme biti gorljivih snovi ali skladišč
smeti. |
Plinomeri za posamezna
odjemna mesta naj se namestijo na stalno dostopna mesta, ki bodo
ustrezno naravno prezračevana. Pri tem se je glede lokacije in načina
namestitve plinomerov potrebno posvetovati s sistemskim operaterjem in
upoštevati vse zahteve iz predpisov, vezane na požarno varnost
evakuacijskih poti iz objekta. Zaželeno je, da se plinomeri namestijo
skupaj čim bliže ob vhodu v objekt.« |
17. člen |
V 23. členu se spremeni
prvi odstavek, tako da se glasi: |
»Za vsak poslovni
objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen
prostor vali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne
odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.
Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten
dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora
ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.« |
V 23. členu se v drugem
odstavku, za prvim stavkom doda stavek: »Prostor za ločeno zbiranje
frakcij se prestavi na novo parcelo in sicer zemljišče parc. št. 770/7
k.o., Vojnik trg.« |
V 23. členu se spremeni
tretji odstavek, tako da se glasi: |
Zbirno mesto mora
ustrezati naslednjim splošnim zahtevam: |
– funkcionalnim,
estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem, |
– ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih prometnih površinah, |
– vzdolžni nagib
dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini
oziroma max. 4% v klančini, |
– med zbirnim in
odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti
poglobljeni, širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja
kot je širina najširšega nameščenega zabojnika, |
– kadar so med zbirnim
in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok
najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen
robnik, |
– tla zbirnega mesta
morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na
udarce in obrabo, zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs
zabojnika. |
Če je zbirno mesto v
objektu mora biti urejeno na naslednji način: |
– prostor mora imeti
električno razsvetljavo, |
– prostor naj bo
ustrezno prezračevan, |
– tla v prostoru naj
bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti
kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko
omrežje, |
– v prostoru ne smejo
biti priključki za plin, plinski števci ipd. |
Investitorji morajo
zagotoviti transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega
oziroma odjem nega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna
širina transportne poti naj bo 3 m.« |
18. člen |
V 26. členu se spremeni
prvi odstavek, tako da se glasi: |
»Komunalna
infrastruktura mora biti načrtovana v skladu s »Pravilnikom o nalogah,
ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode« (Uradni list RS, št.
109/07 in 33/8), »Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo« (Uradni list RS, št. 47/05,
45/07). |
Odvajanje padavinskih
vod je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o
vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin,
kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom. |
Padavinske vode iz
obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba,
prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje zaradi sestave
tal ni možno, je treba padavinske vode speljati v javni kanalizacijski
sistem.« |
19. člen |
V 28. členu se v drugem
odstavku doda stavku »Zelena cenzura se zatravi in zasadi drevored«,
tako da se glasi v celoti: |
»Zelena cenzura se
zatravi in zasadi drevored z iglavci in listavci – višjimi sadikami.« |
V 28. členu se za
tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: |
»Na vzhodnem delu
območja, kjer so bile individualne stanovanjske hiše zgrajene po Odloku
o lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin, so bile v avgustu
2008 izvedene predhodne arheološke raziskave, pri čemer niso bile
zabeležene arheološke najdbe (Murko M, 2008, Poročilo o arheološkem
nadzoru na lokaciji novogradnje stanovanjskih stavb v poslovno obrtni
coni Arclin. Arhiv ZVKDS GE Celje). Vendar se težišče načrtovanih
gradbenih del pomika proti zahodu ob cesto Višnja vas–Celje, kjer je
podatkov o sporadičnih rimskodobnih najdbah več, prav tako je na tem
območju pričakovana trasa rimske ceste, zato se zdi izvedba predhodnih
arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala, kot je zahtevano
v veljavnem Odloku o lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin
(OPPN), smiselna in potrebna. |
Glede na specifiko
obravnavanega območja – del območja je že degradiran s predhodnimi
gradbenimi posegi, infrastrukturo itd., zato se zdi izvedba predhodnih
ekstenzivnih in intenzivnih terenskih pregledov neprimerna. Za vse
investitorje je obvezno, da se na dostopnih parcelah še nezgrajenih
objektov po veljavnem odloku in na območjih predlaganih sprememb, izvede
arheološko dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, katerih natančen
obseg in lego uskladi izbrani arheološki izvajalec z odgovornim
konservatorjem pristojne območne enote ZVKDS. Pri tem je uveljavljena
metodologija, da površina strojnih sond in jarkov, ki so smiselno
razporejene na celotnem obravnavanem območju, pokriva cca 3–5% celotne
obravnavane površine.« |
20. člen |
V 30. členu se na koncu
odstavka Požar, doda novo besedilo, ki se glasi: |
»Za območje OPPN so
bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena
ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki
bodo zagotavljali: |
– pogoje za pravočasno
odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, |
– pogoje za
preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje, |
– pogoje za pravočasen
in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, |
– dostopne in delovne
površine za intervencijska vozila in gasilce, |
– vire za oskrbo z vodo
za gašenje požara. |
Pri prostorskem
načrtovanju je bil smiselno upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v
stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s
tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. |
Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 28/05). Kolikor so za posamezne objekte izpolnjena
predpisana merila, je potrebno za njih izdelati študijo požarne
varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri
Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne
varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti
izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti. |
Sestavni del projektov
(PGD) mora biti tudi študija požarne varnosti, v kateri morajo biti poti
za umik in intervencijo obdelane kompleksno za celotno območje. Dovozne
poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako,
da omogočajo osni pritisk 80 kN. Vsi objekti morajo biti načrtovani
tako, da je zagotovljen dostop za gasilska vozila in nameščanje opreme
za gasilce. |
Pri načrtovanju
sprememb prostorske ureditve je na podlagi navedenega pravilnika o
požarni varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje
ukrepe, in sicer: |
– odmike med objekti
ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara
(npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica
TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah), |
– potrebno skupno
količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za
načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora
izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti
navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture, |
– intervencijske poti
in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce v
skladu s standardom DIN 14090 in zahtevami tehničnih smernic. |
Pri načrtovanju
objektov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na: |
– povečano možnost
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, |
– z možnostjo širjenja
požara med posameznimi poselitvenimi območji (požarna ogroženost
naravnega okolja, |
– naravne omejitve in
morebitno visoko podtalnico (erozivnost in plazovitost terena) in temu
primerno predvideti tehnične rešitve gradnje, |
– upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti objekta in temu predvideti način
gradnje. |
V 30. členu se v
poglavju Potres spremeni prvi odstavek, tako da se glasi: |
»Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati, da širše območje spada v VII. stopnjo
potresne ogroženosti po EMS, oziroma je pričakovati pospeške tal (v
primeru potresa) PGA (g) do 0,150 po EC8; s tem da je potrebno v tem
primeru upoštevati še koeficient tal S (gline, oziroma peščene melje ali
peščene prode), Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti
tal ter pogojih temeljenja objektov na območju cone Arclin – Vojnik,
GEOSVET, Samo Marinc s.p., Arh. št. 95-8/2006). V nobenem primeru se ne
sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.« |
V 30. členu se v
poglavju Obramba in zaščita spremeni prvi odstavek, tako da se glasi: |
»Pri gradnji objektov
je potrebna ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06
– uradno prečiščeno besedilo) in Uredba o graditvi in vzdrževanju
zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96)).« |
21. člen |
V 35. členu se na koncu
člena dodajo naslednje alineje: |
»– Pri projektiranju in
gradnji vodov gospodarske infrastrukture je potrebno upoštevati odmike
teh vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki
znašajo: |
– odmik pri
približevanju 1 m, |
– odmik pri križanju
0,5 m. |
– Pred začetkom
gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov
»Vodovod-kanalizacija d.o.o.« naročiti zakoličbo vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja ter nadzor nad gradnjo. Med gradnjo in po
zaključku gradnje mora biti omogočeno nemoteno vzdrževanje javnega
vodovoda in kanalizacije. |
– Vsak nepredviden in
nepravilen poseg na javni vodovod in kanalizacijo mora biti takoj
prijavljen nadzorni službi javnega podjetja »Vodovod-kanalizacija,
d.o.o.«. Poškodbe javnega vodovoda in kanalizacije, nastale kot
posledica gradnje vodov gospodarske infrastrukture, se odpravijo na
stroške investitorja.« |
22. člen |
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-0002/2010/27 |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 22.
decembra 2010 |
Benedikt Podergajs l.r. |