Na podlagi 58., 59. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 9. člena dogovora o usklajevanju meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86) in zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97 in 73/98) ter v skladu s 17. členom statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Majšperk na 7. seji dne 7. 9. 1999 sprejel
 
O D L O K
 
 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
 
 
I. SPLOŠNA DOLOČILA
 
 
1. člen
 
 

V Občini Majšperk se plačuje za uporabo stavbnih zemljišč, ki so po prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Majšperk določena kot stavbna zemljišča in na območjih določenih s tem odlokom nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

 
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
 
 
2. člen
(je črtan)
 
3. člen
 
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo v Občini Majšperk, so razvrščena v I., II. in III. območje:
 
 
V I. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča v ožjem delu naselij Majšperk, Breg in Ptujska Gora.
 
 
V II. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča v širšem delu naselij Majšperk in Ptujska Gora in v ožjem delu naselij Stoperce, Sestrže in Lešje.
 
 
V III. območje spadajo vsa ostala naselja v Občini Majšperk.
 
 
Ob upoštevanju 5. člena tega odloka so lahko posamezni deli naselij razvrstijo tudi drugače kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
 
4. člen
 
 
Območja iz 3. člena so opredeljena na grafičnih prilogah v merilu 1 : 5000 in so sestavni del tega odloka. Na vpogled so na Občini Majšperk in na Davčnem uradu Republike Slovenije, izpostava Ptuj.
 
5. člen
 
Za uvrščanje v območja iz 3. člena se upoštevajo naslednja merila:
 
 
1. lega in pridobitna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
 
 
2. stopnja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami,
 
 
3. namembnost stavbnega zemljišča,
 
 
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
 
 
5. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
 
 
6. pogoji za oprostitev plačevanja.
 
 
6. člen
 

 

Nadomestilo se plačuje od m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

I. Zazidano stavbno zemljišče

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1. Površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena na podlagi projektne dokumentacije ali z meritvami prostorov ter tlorisna površina prostostoječih garaž, za vse objekte po končani gradnji. V primeru izdaje gradbenega dovoljenja in med gradnjo objektov pa se upošteva tlorisna površina stavbe (fundus) pomnožena s faktorjem 1,5.

2. Površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Ostala zazidana stavbna zemljišča:

Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

– površine namenjene delavnicam na prostem,

– kamnolomi in peskokopi,

– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02).

– površine na katerih so grajeni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,

– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo naslednji kriteriji:

a) Površine delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.

b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.

II. Nezazidano stavbno zemljišče

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je s prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:

1. v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele:

– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tisti del parcele ali celotno parcelo za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe.

Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.

Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja, ki so namenjena gradnji po veljavnih prostorskih aktih sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02).

 
7. člen
 
V I. območju se razvrstijo zemljišča, ki imajo urejeno:
 
 
– javna cesta z asfaltnim cestiščem,
 
 
– urejena kanalizacija ali cestna razsvetljava,
 
 
– električno distributivno omrežje,
 
 
– vodovod s hidrantno mrežo,
 
 
– telefonsko omrežje,
 
 
– ugodna lokacija za pridobivanje dohodka v gospodarskih in drugih dejavnostih.
 
 
V II. območje se razvrstijo zemljišča, ki imajo urejeno:
 
 
– javna cesta z asfaltnim cestiščem brez urejene kanalizacije ali cestne razsvetljave,
 
 
– električno distributivno omrežje,
 
 
– vodovod brez hidrantne mreže,
 
 
– telefon,
 
 
– manj ugodna lokacija za pridobivanje dohodka v gospodarskih in drugih dejavnostih.
 
 
V III. območje se razvrstijo tista območja, ki niso opredeljena v I. in II. območju.
 
 
8. člen
(je črtan)
 
 
9. člen
(je črtan)
 
10. člen
 

 

1. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za zazidana stavbna zemljišča z ozirom na namembnost prostora po posameznih območjih naslednja:

A) stanovanjski prostori:

– v I. območju                                    6,05

– v II. območju                                   4,84

– v III. območju                                  3,63 

B) poslovni prostori:

– v I. območju                                   13,20

– v II. območju                                  10,56

– v III. območju                                  7,92 

C) poslovni prostori za družbene dejavnosti:

– v I. območju                                   11,00

– v II. območju                                   8,80

– v III. območju                                  6,60 

D) peskokopi, glinokopi, kamnolomi,

za vsa tri območja                              11,00 

E) nepokrita skladišča, parkirišča,

delavnice na prostem, gostinski vrtovi,

– I. območje                                       6,60

– II. območje                                      5,50

– III. območje                                     4,40 

F) javne površine namenjene trajni ali začasni

pridobitni dejavnosti

– I. območje                                      22,00

– II. območje                                     16,50

– III. območje                                    11,00 

Minimalni znesek, ki se obračuna je v višini mesečnega nadomestila.

Plačilo tržnine izključuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

2. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za nezazidana stavbna zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih naslednja:

I. območje                                          3

II. območje                                         2

III. območje                                        1

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se upošteva celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo zmanjšana za objekte gospodarske javne infrastrukture.

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

 

1. Višina mesečnega nadomestila v EUR/m2 je za zazidana stavbna zemljišča z ozirom na namembnost prostora po posameznih območjih naslednja:

A. stanovanjski prostori

• v I. območju                                    0,0252 €/m2

• v II. območju                                   0,0201 €/m2

• v III. območju                                  0,0151 €/m2

B. poslovni prostori

• v I. območju                                    0,0550 €/m2

• v II. območju                                   0,0440 €/m2

• v III. območju                                  0,0330 €/m2

C. poslovni prostori za družbene dejavnosti:

• v I. območju                                    0,0459 €/m2

• v II. območju                                   0,0367 €/m2

• v III. območju                                  0,0275 €/m2

D. peskokopi, glinokopi, kamnolomi:

za vsa tri območja                                0,0459 €/m2

E. nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi

• v I. območju                                    0,0275 €/m2

• v II. območju                                   0,0229 €/m2

• v III. območju                                  0,0184 €/m2

F. javne površine namenjene trajni ali začasni

Pridobitni dejavnosti

• v I. območju                                    0,0918 €/m2

• v II. območju                                   0,0688 €/m2

• v III. območju                                  0,0459 €/m2

2. Višina mesečnega nadomestila v EUR/m2 je za nezazidana stavbna zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih naslednja:

• v I. območju                                    0,0125 €/m2

• v II. območju                                   0,0083 €/m2

• v III. območju                                  0,0041 €/m2.

 
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA IN OBVEZNOST PLAČILA
 
 
11. člen
 
Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se vrednost iz 10. člena tega odloka pomnoži s površino v m2.
 
12. člen
 
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence.
 
 
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Majšperk potrebne podatke za odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in prijaviti vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila. Nastanek, sprememba in prenehanje obveznosti plačevanja nadomestila se pri odmeri upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.
 
 
Nadomestilo plačujejo neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb.
 
 
Zavezanec za plačilo, ki podatkov občinski upravi ne sporočijo, lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
 
 
Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
 
13. člen
 
Zavezanci o odmeri nadomestila prejmejo odločbo, ki jo izda Davčni urad Republike Slovenije – izpostava Ptuj.
 
14. člen
 
Izhodiščna vrednost za izračun nadomestila na območju Občine Majšperk iz 10. člena se letno valorizira v mesecu februarju na podlagi indeksa odloka rasti cen na drobno v preteklem letu, ki ga objavi Zavod za statistiko Republike Slovenije.
 
VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
 
 
15. člen
 
Plačevanje nadomestila je oproščen:
 
 
– za dobo 5 let od dneva vselitve zavezanec, ki kupi novo stanovanje ali zgradi stanovanjsko hišo pod pogojem, da je v ceni stanovanja oziroma pri nakupu stavbne parcele plačal stroške komunalne ureditve zemljišča oziroma združena sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
 
 
Za določen čas so lahko plačila nadomestila oproščeni zavezanci v naslednjih primerih:
 
 
– če zavezanec in družinski člani nimajo stalnih virov za preživljanje,
 
 
– če zavezanca prizadene elementarna nesreča na stavbnem zemljišču (potres, plaz, požar), dokler se posledice ne odpravijo,
 
 
– če ima zavezanec, ki opravlja proizvodno dejavnost površine večje od 500 m2 izven funkcije,
 
 
– v drugih primerih po odločbi upravnega organa.
 
 
Za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti na občini pismeni zahtevek do 31. januarja za tekoče leto. O oprostitvi (delni ali popolni) odloča občinska uprava.
 
 
Plačila so oproščeni zavezanci v naseljih, ki niso opremljena vsaj z električnim in vodovodnim omrežjem.
 
VII. KAZENSKE DOLOČBE
 
16. člen
 
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
 
 
– ne prijavi svoje obveznosti za odmero nadomestila,
 
 
– prijavi netočne podatke za odmero nadomestila.
 
 
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
 
  Z globo 1000 € se kaznuje za prekršek pravno osebo, ki:  
  - ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,  
  - ne prijavi spremembe v 15. dneh od dneva nastanka.  
 

Z globo 300 € se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 
 

Z globo 900 € se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

 
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
 
 
17. člen
 
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati za Občino Majšperk odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/77, 1/78, 15/83, 7/86, 9/88, 7/89, 4/90, 14/91, 28/91, 5/92, 32/92, 10/93, 27/93, 8/94 in 21/94).
 
 
Za vsa na novo uvedena naselja v Občini Majšperk se določila tega odloka začnejo izvajati najkasneje v roku 6 mesecev po veljavnosti odloka.
 

 

17.a člen

 
 

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki določa plačilo nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč se ne izvaja v letu 2004.

 
18. člen
 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2000.
 
 
Št. 423-06-0001/98
Majšperk, dne 7. septembra 1999.
Župan
Občine Majšperk
Franc Bezjak l. r.
 
 
 
 

Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Majšperk (Uradni list Republike Slovenije, št. 109/2001) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

 
3. člen
 

Vsa ostala določila v odloku ostanejo nespremenjena.

 
4. člen
 
Te spremembe odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. 1. 2002 dalje.
 
 
 
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 120/2003) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
8. člen
 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 1. januarjem 2004.
 
 
 
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 134/2004) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
3. člen
 

Te spremembe odloka se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati naslednji dan po objavi.

 
     
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2006) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
2. člen
 
 

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.

 
 
 

Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 111/2007) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
3. člen
 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2008.