Na
podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 –
UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 –
ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11, 92/13), 17., 26.,
202. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11
Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13 in 111/13),
Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in
108/13)
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Oplotnica (Uradni
list RS, št. 22/02, 80/12), 16. člena
Statuta Občine Oplotnica (Uradni
list RS, št. 35/12) je Občinski svet Občine Oplotnica na 19. redni seji
dne 20. 5. 2014 sprejel |
|
O
D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Oplotnica |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
(namen) |
Namen odloka je: |
–
zagotavljanje izvajanja javne službe, |
–
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na
varovanje voda, |
–
smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, |
–
zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in
nadzora izvajanja javne službe, |
–
varovanje okolja. |
|
2.
člen |
(splošne določbe) |
(1) S tem odlokom se ureja način izvajanja gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju
Občine Oplotnica (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki obsega:
|
–
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
–
obvezne storitve in naloge javne službe, |
–
javna pooblastila izvajalcu javne službe, |
–
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
|
–
načine izvajanja javne službe, |
–
pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov, |
–
vire financiranja javne službe, osnove za oblikovanje cen in obračun
storitev, |
–
nadzor. |
(2) Ta odlok določa tudi ukrepe za učinkovito izvajanje javne službe, in
sicer: |
–
vodenje upravnih postopkov in postopkov v skladu z javnimi pooblastili,
|
–
vodenje evidenc izvajalca javne službe. |
|
3.
člen |
(uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) |
(1) Vrste nalog in ukrepe, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne
opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode – v nadaljevanju: uredba. |
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot izrazi, ki jih
določa uredba. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
4.
člen |
(izvajalec javne službe) |
(1) Občina Oplotnica (v nadaljevanju: Občina) je lastnica objektov in
naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in
zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem
območju občine v obsegu in po pogojih, določenimi s tem odlokom.
|
(2) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine je
Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge zadeve
d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec). |
|
5.
člen |
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode) |
(1) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih v skladu z veljavno
zakonodajo in Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, ki ga v skladu z uredbo pripravi izvajalec in potrdi
občinski svet. Usklajen program izvajalec, v predpisanih rokih v uredbi,
posreduje na ministrstvo. |
(2) V programu odvajanja in čiščenja se opredelijo tudi območja, kjer se
za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim
motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata ni mogoč, javna služba ne izvaja. |
|
6.
člen |
(prostorsko zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne
vode) |
(1) Javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se
zagotavlja na območju celotne občine: |
a)
z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo
ali |
b)
s storitvami praznjenja obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih
komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: besedila MKČN).
|
(2) Čiščenje odpadne vode na območju občine se zagotavlja v:
|
–
v malih komunalnih čistilnih napravah, zmogljivosti do 2.000
populacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: PE) za komunalne odpadne
vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki
so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
|
–
v obstoječih greznicah, nepretočnih greznicah in MKČN do 50 PE za
odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu:
objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja
zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da
skupno MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s
strani vseh lastnikov MKČN. |
|
7.
člen |
(lokacija prevzema in ravnanje z blatom) |
(1) Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN ter
vsebine iz nepretočnih greznic, se do izgradnje komunalne čistilni
naprave Oplotnica, prostorsko zagotavlja na komunalni čistilni napravi
Slovenska Bistrica. |
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo za območja, ki ga
z javno službo pokriva izvajalec javne službe. |
|
III. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
8.
člen |
(storitve izvajalca javne službe) |
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe v
naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo,
zagotoviti: |
1.
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
2.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
3.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvajajo v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali
odvajanje v vodotok ni možno, |
4.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo iz utrjenih površin večjih od 100 m2, ki niso javne
površine, |
5.
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
6.
druge storitve, skladno s predpisi. |
(2) Storitve iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka izvajalec javne
službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot
posebno storitev javne službe z uporabo javne infrastrukture in v
soglasju z lastnikom infrastrukture ter po ceniku posebnih storitev.
|
(3) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati MKČN in
nepretočne greznice, ki jih je v skladu z uredbo dolžna zagotavljati
Občina. |
(4) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v
naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za
stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja,
zagotoviti: |
–
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine na ČN, |
–
prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta,
|
–
prevzem blata iz MKČN do 50 PE najmanj enkrat na tri leta, |
–
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene
obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in iz 3. točke tega
člena, v skladu z veljavnimi predpisi. |
–
evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
|
IV. JAVNO POOBLASTILO IZVAJALCU |
9.
člen |
(upravni postopki in javna pooblastila) |
(1) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na
območju občine na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v
zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku: |
–
vodi kataster javne kanalizacije, |
–
izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
|
–
izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
–
izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora ter
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, |
–
izdaja soglasja k projektnim rešitvam, |
–
izda soglasje za izvedbo kanalizacijskega priključka. |
(2) Izvajalec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na
podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v
predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, zakonodaji s
področja okolja ter navodilih izvajalca. |
K
vlogi projektnih pogojev oziroma soglasij mora biti priloženo tudi:
|
–
v primeru priključitve na javno kanalizacijo načrt izvedbe priključitve
na javno kanalizacijo z oznako dimenzij cevovoda, materiala, koto
priključitve, lokacijo in oznako priključnih jaškov javne kanalizacije,
|
–
v primeru vgradnje male komunalne čistilne naprave načrt z vrisano
lokacijo čistilne naprave, kapaciteto, predvideno porabo pitne vode,
lokacijo iztoka in iztočnega jaška, |
–
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
|
–
načrt ponikovalnice, z navedbo lokacije, kolikor je predvideno ponikanje
meteorne vode, |
–
overjeno pogodbo o služnosti z lastnikom parcele, po kateri bo potekal
kanalizacijski priključek, |
–
opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja
in morebitnega predčiščenja odpadne vode, |
–
gradbeno dovoljenje o odstranitvi objekta ali spremembi namembnosti
stavbe, kolikor gre za odstranitev priključka. |
(3) Izvajalec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji,
rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja ter tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.
|
(4) Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil
izvajalec in Občina uredita v Pogodbi o poslovnem najemu infrastrukture
in izvajanjem gospodarskih javnih služb. |
(5) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz
katastra, ki niso predmet storitev javnega pooblastila oziroma javne
službe, fotokopije dokumentacije, fotokopiranje manjkajočih prilog k
vlogam, izvajalec javne službe zaračuna materialne stroške po merilih in
tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku izvajalca javne
službe. |
|
10. člen |
(kataster) |
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s
predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture. Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki
je Občini neprekinjeno dostopna. |
11. člen |
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec
javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem
naročanju pisno naroči tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta
dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne
službe. |
(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je Občina. |
(3) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne
službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti
strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec
del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
|
(4) V primeru novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije so
priključki izvedeni v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška
namenjenega priključevanju objektov na parcelni meji cestnega telesa
oziroma zemljišča, kjer poteka kanalizacija, strošek investicije in se
financira iz javnih sredstev. Uporabnik krije stroške izvedbe
kanalizacije do revizijskega jaška javne kanalizacije, kjer je skladu s
prejetimi navodili ali pogoji in soglasji izvajalca možna priključitev. |
|
V.
VRSTA IN OBSEG OBJKETOV TER NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
12. člen |
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije) |
(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so: |
–
kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in
padavinske odpadne vode, |
–
črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
|
–
objekti in naprave podtlačne kanalizacije, |
–
MKČN velikosti najmanj 50 PE, |
–
komunalne čistilne naprave, |
–
razbremenilniki visokih vod, |
–
sprejemnice za odpadne vode, |
–
zadrževalni in pretočni bazeni, |
–
drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
|
(2) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine. |
|
13. člen |
(1) V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati drenažnih
vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali
odvajanja v bližnji vodotok. |
V
ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod, pa ni dovoljeno odvajati
komunalno in industrijsko odpadno vodo. |
(2) Lastnik ali upravljalec objekta na območju, kjer je zgrajena fekalna
kanalizacija, mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta,
zagotoviti odvajanje neposredno v vodotok ali ponikanje v tla. Lastnik
ali upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska
voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode,
mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti
oziroma ravnati v skladu z uredbo. |
(3) V strjenih naseljih padavinskih vod ni dovoljeno odvajati po
zemljišču na način, ki bi povzročal škodo na sosednjih zemljiščih.
Prelivi iz zbiralnikov padavinskih vod morajo biti speljani v
kanalizacijo, vodotoke oziroma na način, da z odvajanjem padavinske vode
ne povzročajo škode na sosednjih zemljiščih. |
|
VI. STORITVE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI JE OPREMLJENO Z
JAVNO KANALIZACIJO |
14. člen |
(opredelitev naprav in objektov uporabnika) |
(1) Naprave in objekti uporabnika so: |
–
interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije
do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo,
|
–
začasna naprave in objekti za predčiščenje odpadnih vod (male komunalne
čistilne naprave, obstoječe greznice, greznice brez iztoka) za čas do
priključitve na javno kanalizacijo, |
–
objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci
olj, merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na
vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav, |
–
interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski
stavbi oziroma objektu, |
–
nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE. |
(2) Naprave in objekte iz tega člena tega odloka, upravlja in vzdržuje
uporabnik na svoje stroške. |
(3) Uporabnik je dolžan z napravami v njegovi lasti gospodariti tako, da
je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode ter
zagotavljati, da odpadna voda pred iztekom v javno kanalizacijo
izpolnjuje zahtevane pogoje. |
|
15. člen |
(kanalizacijski priključek) |
(1) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih
naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta.
Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe uporabnika in je zato v
zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na
objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije.
Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena
kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo
odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno
kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost
poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega
nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala.
Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna
kanalizacija. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z
elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz
kanalizacijskega priključka v interno črpališče. |
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki
izvajalcu javne službe služi za preverjanje razmer v priključni cevi in
preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in
čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na
takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec javne
službe in uporabnik. |
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ali interne kanalizacije v celoti
ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora
lastnik objekta, za katerega je predvidena priključitev, izvajalcu javne
službe predložiti notarsko overjeno služnostno pogodbo na katerem je
možno postaviti revizijski jašek oziroma interno kanalizacijo.
|
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe,
je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo
kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati odpadne vode. |
|
16. člen |
(število priključkov na javno kanalizacijo) |
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti
enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca javne
službe, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov. |
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko
svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka
ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih izvajalca javne
službe dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega
revizijskega jaška in kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo
soglašati vsi lastniki takšnega priključka. V tem primeru je priključek
v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka. |
|
17. člen |
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se rekonstruira,
je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta
na javno kanalizacijo obvezna. |
(2) Kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno
kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne
odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
|
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja
opremljenega z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine
kanalizacijskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na
javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadne vode iz stavbe
pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. |
(4) Izvajalec javne službe mora v roku trideset dni, po prejemu
uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, obvestiti lastnike
objektov, da je priključitev njihovega objekta na javno kanalizacijo
obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno
kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca javne službe, opraviti v
roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
|
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna in padavinska odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške
obstoječo greznico ali MKČN opusti in izključi iz sistema odvajanje
odpadne vode ter upravljalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
|
(6) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma odvede več kot 4.000 m3 vode
na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti
merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. |
(7) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
|
–
voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta, |
–
v vsakem času, brez posebnega obvestila, dovoliti izvajalcu dostop do
merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
|
–
dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritev količine odpadne vode, |
–
izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
|
18. člen |
(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo) |
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi
pisne vloge investitorja ali lastnika objekta in predložitvi ter
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
–
pravnomočnega gradbenega dovoljena za objekt, ki se priključuje na javno
kanalizacijo ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
|
–
dokazila o ustanovljeni služnosti na zemljiščih po katerih bo potekal
kanalizacijski priključek, |
–
da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca javne službe,
|
–
dokazilo, da je uporabnik Občini poravnal komunalni prispevek oziroma
vse obveznosti do lastnika infrastrukture. |
(2) Investitor je dolžan vlogo podati najkasneje v petnajstih dneh pred
izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede
izvajalec javne službe. |
(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne
službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih
del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik
izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe
uporabniku na podlagi veljavnega cenika javne službe. |
|
19. člen |
(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) |
(1) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede
le v revizijski jašek, ki ga določi izvajalec. |
(2) Stroški izgradnje priključka bremenijo uporabnika. Izveden
kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki mora izvajalcu javne
službe obratovanja omogočiti dostop do priključka. |
(3) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni
dovoljena, če: |
–
je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega
odvajanja odpadnih vod, |
–
odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko
očistiti oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z
veljavnimi dopisi. |
(4) Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz
materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki
zagotavlja popolno tesnost. |
(5) Po končani montaži, uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski
priključek zgrajen v skladu s tehničnimi standardi in zahtevami
upravljalca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je
uporabnik dolžan odpraviti. |
|
VII. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE |
20. člen |
(obveznost izgradnje MKČN ali nepretočne greznice) |
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode,
je za investitorja obvezna izgradnja MKČN ali nepretočne greznice v
skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode
malih komunalnih čistilnih napravah. |
(2) Na območjih, kjer po program odvajanja in čiščenja ni predvidena
gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe
greznice v zakonsko predpisanih rokih navedenih v veljavni zakonodaji in
v programu odvajanja in čiščenja nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi
greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede
tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni
uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN do 50 PE s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za
upravljanje s temi objekti, pa morajo pooblastiti odgovornega
upravljavca naprav. |
(3) Na območjih, kjer po programu odvajanja in čiščenja ni predvidena
gradnja javne kanalizacije, se lahko komunalna odpadna voda iz
nestanovanjskih stavb odvaja v MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od
50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju
lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja
komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem
blata z uporabo storitev javne službe. |
|
21. člen |
(izvedba ocene obratovanja MKČN) |
(1) Skladno z uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec
zagotovi prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdela oceno
obratovanja za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, na zakonsko predpisan
način. |
(2) Lastnik MKČN do 50 PE je dolžan izvesti prijavo male MKČN izvajalcu
javne službe. Prijavo izvede na obrazcu prijave in vloge za izdelavo
ocene delovanja MKČN, ki jo pripravi izvajalec javne službe. K obrazcu
morajo biti priložene vse zahtevane priloge. |
(3) Izvajalec javne službe mora izvesti oceno obratovanja v 30 dneh od
prejete prijave MKČN, kolikor je oddana popolna vloga prijave, vendar ne
prej kot po 3 mesecih obratovanja MKČN. Kolikor vloga ni popolna,
izvajalec javne službe lastnika MKČN pozove k dopolnitvi vloge.
|
(4) Lastnik male komunalne čistilne naprave mora na iztoku iz MKČN
zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev
za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene
obratovanja male komunalne čistilne naprave. |
(5) V okviru izvedbe ocene obratovanja MKČN lahko izvajalec javne službe
odpadno vodo na dotoku in iztoku MKČN povzorči, pregleda vsebnost blata
v usedalniku in količino biomase v aeracijskem bazenu ter izvede analizo
odpadnih voda. Za lastno kontrolo ter kontrolo navedenih parametrov za
MKČN se za izvedbo ocene MKČN, lahko izvede analiza odpadne vode v
laboratoriju izvajalca javne službe. V primeru prijav o neustreznosti
delovanja MKČN ustreznim inšpekcijskim službam, pa mora biti izvedena
analiza akreditiranega laboratorija. Izvedba analiz za lastno kontrolo
se uporabnikom dodatno ne obračuna. |
(6) V primeru ugotovljene neustreznosti delovanja MKČN izvajalec na to
pisno opozori uporabnika. Uporabnik je dolžan v roku dveh mesecev od
odposlanega opozorila izvajalca, odpraviti pomanjkljivosti na MKČN in o
odpravi pisno seznaniti izvajalca, ki izvede ponovni ogled MKČN.
|
(7) Kolikor neustreznost v delovanju MKČN v roku 2 mesecev ni
odpravljena oziroma uporabnik o odpravi napake v predpisanem roku pisno
ne seznani izvajalca, prične izvajalec uporabniku obračunavati polno
cene okoljske dajatve v skladu s predpisom o okoljski dajatvi.
|
(8) Lastnik oziroma uporabnik MKČN do 50 PE je dolžan voditi dnevnik
MKČN, v skladu s prejetimi navodili MKČN ali navodili izvajalca javne
službe. |
|
22. člen |
(prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN) |
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz
obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz
nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih
določenih v 8. členu tega odloka in Programu odvajanja in čiščenja
odpadnih voda. |
|
23. člen |
(način prevzema blata iz greznic in MKČN) |
(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN
izvajalec javne službe na območju občine zagotavlja iz prostornine
usedalnika, merjenega v m3. |
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika
določi izvajalec v skladu z veljavno uredbo, standardi in navodili.
|
(3) Izvajalec javne službe, je dolžan lastniku nepretočne greznice, MKČN
zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
–
minimalna prostornina nepretočne greznice oziroma velikost MKČN mora
biti skladna z izdanim soglasjem, |
–
da so v nepretočno greznico oziroma MKČN speljane samo komunalne odpadne
vode iz gospodinjstva, |
–
da je greznica oziroma MKČN zgrajena v skladu s predpisi. |
Vse ugotovljene nepravilnosti mora izvajalec prijaviti na ustrezne
inšpekcijske službe, ki ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.
|
(4) V primeru, da lastnik obstoječe greznice, greznice brez iztoka ali
MKČN naroča odvoz pogosteje: |
–
kot je smiselno glede na porabo pitne vode in velikost greznice,
|
–
zaradi odvajanja padavinskih voda v greznico ali MKČN, |
–
kot je opredeljeno v navodilih o vzdrževanju MKČN ali pa je |
–
ugotovljena neustreznost gradnje, |
mora lastnik pogostejše izvedbe storitev plačati po trenutno veljavnem
ceniku izvajalca javne službe, prav tako pa se lastnika v primeru
neustreznosti gradnje prijavi na ustrezno inšpekcijsko službo. |
|
24. člen |
(storitve izvedene izven rednega delovnega časa) |
Storitve vezane na obstoječe greznice, nepretočne greznice in MKČN
naročene in na zahtevo stranke izvedene izven rednega delovnega časa
izvajalca, se uporabnikom obračunajo po veljavnem ceniku izvajalca javne
službe za storitve izvedene izven rednega delovnega časa. |
|
25. člen |
(obveščanje o prevzemu blata in izdelavi ocene obratovanja MKČN) |
(1) Izvajalec javne službe je dolžan o nameri prevzema blata iz
obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika
pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V
obvestilu mora biti naveden datum izvedbe storitve. |
(2) Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika obvestiti oziroma se
dogovoriti o datumu izvedbe ocene obratovanja MKČN, kar se lahko
dogovori telefonično ali preko elektronske pošte. V kolikor dogovora o
datumu izvedbe ocene na ta način ne doseže, uporabniku posreduje pisno
obvestilo vsaj petnajst dni pred predvidenim datumom izvedbe.
|
(3) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem javne službe pravico do
enkratne prestavitve najavljenega datuma storitve navedene pod točko 1
in točko 2, ki pa ne more biti daljši kot tri mesece. O takšni nameri
mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno
izvedbo storitve. |
|
26. člen |
(ravnanje z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu) |
(1) V primeru, da blato iz obstoječe greznice ali MKČN oziroma vsebina v
nepretočni greznici, nastaja na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali in
lastnik poda ustrezna dokazila in pisno izjavo, da bo blato oziroma
vsebina zmešana skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena
najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko
gospodarstvo izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja blata
iz obstoječih greznic ali MKČN oziroma vsebine iz nepretočnih greznic,
po m3 dobavljene pitne vode. |
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu javne
službe ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma ob vsakem prejemu
dopisa o rednem praznjenju greznice oziroma MKČN, dostaviti obrazec o
kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo
zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od
šest mesecev. |
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu javne službe v
predpisanem času ne dostavi ustreznega potrdila, mu izvajalec javne
službe začne zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda
oziroma storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi
greznicami ali MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od
dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe pa mu za nazaj ne sme
povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev
povezanih z greznicami ali MKČN, merjene po m3 dobavljene pitne vode.
|
(4) Kolikor se storitev praznjenja greznice oziroma MKČN na kmetijskem
gospodarstvu izvede, dokazilo pa se dostavi po izvedbi storitve, se
storitev praznjenje greznice/MKČN kmetijskemu gospodarstvu normalno
obračunava za obračunano obdobje, ki traja tri leta. |
|
VIII. GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS V UPRAVLJANJE |
27. člen |
(gradnja kanalizacije) |
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki
zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN)
na tem področju. |
|
28. člen |
(ureditev lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij) |
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena
kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija,
je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan
po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini. |
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz
prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
|
–
gradbeno dovoljenje, |
–
projekt izvedenih del, |
–
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
–
uporabno dovoljenje, |
–
garancijske izjave, |
–
okoljevarstveno dovoljenje, kolikor je potrebno. |
|
29. člen |
(ureditev lastništva obstoječih lokalnih kanalizacij) |
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi
objekti se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu javne službe
na podlagi fizičnega pregleda, pregleda kanala s TV kamero, pisnega
strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja.
Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v
drugem odstavku prejšnjega člena, do pridobitve upravnega akta o
legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu občine opravi izvajalec
javne službe. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke
zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko
omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo. Upravljalec obstoječega
lokalnega sistema mora podati tudi seznam vseh uporabnikov lokalnega
kanalizacijskega sistema. |
|
30. člen |
(gradnja novih kanalizacijskih omrežij) |
Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo
graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko: |
–
padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika
oziroma ni možnosti ponikanja, |
–
zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
|
–
je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v
vodotok ali ponikati. |
|
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV |
31. člen |
(pravice in obveznosti izvajalca) |
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec javne službe naslednje
pravice in obveznosti: |
–
zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, |
–
zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in
MKČN, |
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje vsebine iz nepretočnih greznic,
|
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede
na tip kanalizacije, če zmogljivost in tip kanalizacije to omogoča,
|
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja
v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ter odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo.
Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije in glede na tip kanalizacije, kot
posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, |
–
za območja opremljena z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice
komunalne in padavinske odpadne vode, zagotoviti izvedbo tehničnih
ukrepov za ustrezno zadrževanje čistilnega vala v napravah za
zadrževanje, |
–
zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta
zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom, |
–
izdelovati program odvajanja in čiščenja ter ga objavljati na svojih
spletnih straneh, |
–
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
|
–
izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi
ustrezne evidence o teh objektih, |
–
obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in
o času trajanja prekinitev, |
–
voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije, |
–
voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila v skladu z
veljavno zakonodajo, |
–
redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo
dolgovanih zneskov, |
–
izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov ter MKČN, |
–
izvajati redno vzdrževanje ter vzdrževalna dela v javno korist,
|
–
uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot
je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati, |
–
zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje
industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev
ustreznosti njihovega delovanja, |
–
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka na mestu priključitve na
javno kanalizacijo, |
–
izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja
kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave
za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav
izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja, |
–
voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov,
upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter
državnih organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje, |
–
izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
|
–
izvajati druge obveznosti tega odloka. |
|
32. člen |
(pravica dostopa) |
Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih
objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ter do
naprav v lasti uporabnikov, kjer mora izvajati obvezne storitve javne
službe ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča na katerem se
kanalizacijski objekti in ostale naprave nahajajo. Izvajalec mora po
opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati
morebiti nastalo škodo. |
|
33. člen |
(pravice in obveznosti uporabnika) |
(1) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti: |
–
morajo se priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne
odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena, |
–
na javno kanalizacijo se priključiti le s soglasjem izvajalca javne
službe, |
–
po izvedbi internega kanalizacijskega priključka do javne kanala
izključiti greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda, |
–
zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno
tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
|
–
vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave vgrajene vanjo, |
–
vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
|
–
vzdrževati greznice in MKČN, |
–
omogočati izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za
izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji,
|
–
omogočati izvajalcu javne službe neoviran dostop do greznice oziroma
MKČN in prevzem vsebine, |
–
omogočiti izvajalcu javne službe pregled MKČN in predati predpisano
dokumentacijo o ustreznosti MKČN, |
–
obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah količin in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
|
–
obveščati izvajalca javne službe o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv
na obratovanje javne kanalizacije, |
–
pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa
ta odlok, |
–
pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naziva, naslova,
lastništva objekta, številu oseb in spremembah na objektu, ki imajo
vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
|
–
plačevati stroške storitev javne službe, |
–
upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode. |
(2) V primeru, da uporabnik stavbo, inženirski objekt ali del stavbe ali
inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan
izvajalca javne službe pisno obvestiti in navesti začetek in konec
najemnega razmerja. |
(3) V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku,
tudi po prejetem opominu, se slednji prefakturira lastniku objekta in od
takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na
trajanje najemnega razmerja. Lastnika objekta se obvesti takoj po 1.
opominu. |
(4) V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po
stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in
dolžnosti, opredeljene v 2. točki tega člena, smiselno uporabljajo tudi
za upravnika večstanovanjske stavbe. |
(5) V večstanovanjskih stavbah, kjer ni upravnika, solastniki sporazumno
določijo plačnika storitev in o tem pisno obvestijo izvajalca javne
službe. V nasprotnem primeru je osnova za delitev plačila število
stanovanjskih enot in število stalno in začasno prijavljenih
stanovalcev. |
(6) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(7) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
34. člen |
(monitoring za industrijske odpadne vode) |
(1) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora
do 31. marca izvajalcu javne službe, v pisni ali elektronski obliki,
posredovati letno poročilo o emisijskem monitoringu odpadnih voda za
preteklo leto. |
(2) Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje izvajalca pred vsako
spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine industrijske odpadne vode,
do katerih je prišlo zaradi sprememb industrijskih postopkov, sprememb
obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja
odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov. |
|
X.
PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
35. člen |
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) |
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom
odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
|
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije
uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi
objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s
potrdilom pristojnih organov. |
(3) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem
obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar: |
–
je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi, |
–
je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca javne službe, |
–
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev
drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski
priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost, |
–
uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in
onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
|
–
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo
priključka, |
–
uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem
in čiščenjem odpadne vode, |
–
ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
–
kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
|
–
kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
–
uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
|
36. člen |
(prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del in zaradi
višje sile) |
(1) Izvajalec javne službe ima pravico, brez povračila stroškov,
prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih
vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih,
času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med
prekinitvijo, izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno
običajen način. |
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih
in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila
stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v
štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
|
(3) V primeru višje sile ima izvajalec javne službe pravico brez
povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne
vode v javno kanalizacijo. V tem primeru mora izvajalec postopati
skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ
pristojen za zaščito in okolje. Višja sila po tem odloku so: potres,
požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na
javni kanalizaciji. |
|
37. člen |
(odgovornost za škodo) |
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov
iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od
projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more
vplivati. |
|
XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN
STORITEV |
38. člen |
(financiranje javne službe) |
(1) Javna služba se financira iz: |
–
cene storitev javne službe, |
–
proračuna občin (subvencije), |
–
okoljskih dajatev in drugih virov. |
(2) Predlog cene oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa jih
pristojni občinski organ. |
|
39. člen |
(priprava elaborata in potrditev cene storitve) |
(1) Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in
cene vezane na storitev z obstoječimi greznicami, nepretočnimi
greznicami in MKČN se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o
oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
(2) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene
izvajanja storitev javne službe. Kolikor razlika med potrjeno ceno in
obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega
10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. 9. tekočega leta posreduje v
pregled občinski upravi. |
Občinska uprava elaborat pregleda in pisno posreduje morebitne zahteve
za njegovo dopolnitev, spremembo ali potrditev najkasneje 30 dni po
prejemu elaborata. |
(3) Dopolnitev oziroma spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh
od pisnega prejema pripomb, občinska uprava pa elaborat nato ponovno
pregleda v 10 dneh od prejema dopolnjenega elaborata. |
(4) Po pregledu s strani občinske uprave se elaborat do konca tekočega
leta obravnava in potrdi na občinskem svetu. |
|
40. člen |
(obračun cene) |
(1) Cena storitve odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske
odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na
dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) Cena storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih
greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter
obratovalnega monitoringa za MKČN se uporabnikom obračunava glede na
dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno
greznico, obstoječo greznico ali MKČN. |
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se
storitve obračunavajo skladno z veljavnimi predpisi na področju
oblikovanja cen. |
(4) Uporabnikom, ki za dobavo pitne vode nimajo ustreznih dovoljenj in
soglasij oziroma dobavo pitne vode nimajo urejeno v skladu z določili
Zakona o vodah, se storitev obračunava tako, da se upošteva normirana
poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno na podlagi števila stalno
ali začasno prijavljenih prebivalcev. |
(5) V stavbah namenjenih bivanju, kjer ni stalno ali začasno
prijavljenih stanovalcev, se v primeru naročila storitev vezanih na
obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN, storitev obračuna po
ceniku izvajalca javne službe. |
Kolikor se v stavbah namenjenih bivanju izvaja gospodarska dejavnost se
osnova za obračun določi enako kot za nestanovanjske stavbe.
|
(6) Za nestanovanjske stavbe, ki nimajo urejenega sistema meritve pitne
vode, je letna količina odpadnih komunalnih voda enaka eni tretjini
števila uporabnikov stavbe. Pri ugotavljanju števila uporabnikov
nestanovanjske stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (število
zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (število gostov in
drugih uporabnikov stavbe). Število uporabnikov nestanovanjske stavbe
mora javiti uporabnik. Pri obračunu se upošteva normirana poraba pitne
vode 150 litrov na osebo dnevno. |
(7) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi
odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska
zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne
vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene
pitne vode za gospodinjstvo in kmetijsko gospodarstvo, namenjene za
izvajanje kmetijske dejavnosti. Vgradnja merilca pretoka se izvede po
pogojih in nadzorom izvajalca javne službe. Kolikor merilec ni vgrajen,
se obračuna normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebno dnevno.
|
(8) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje, pri katerih iz porabljene pitne vode zaradi izvajanja
dejavnosti oziroma porabe v storitvi odpadna voda ne nastaja, niso
dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če
zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za del, kjer odpadna
voda ne nastaja. Vgradnja merilca pretoka se izvede po pogojih in
nadzorom izvajalca javne službe. Ta točka velja smiselno tudi za
uporabnike, ki koristijo storitve greznic oziroma MKČN. |
(9) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za
ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila odloka o oskrbi s
pitno vodo na območju občine. |
(10) Uporabnikom, ki odvajajo in čistijo industrijske odpadne vode, se
cene obračunavajo po ceniku posebnih storitev. |
(11) Izvajalec javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v
primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem
vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne
odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z
greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do
onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode.
Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje računa predložiti zapisnik o
ugotovljeni in odpravljeni okvari s strani upravljalca javnega vodovoda.
|
(12) Uporabnikom, katerim se storitev greznic/MKČN ne obračunava v
skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu, se izvedba ocene obratovanja obračuna v skladu z
veljavnim cenikom izvajalca ob izvedbi storitve. |
|
41. člen |
(plačilo storitve in vodenje evidenc o uporabnikih) |
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti
računa. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je
izvajalec javne službe uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v
primeru neplačila pa dolg sodno izterjati oziroma izvesti prekinitev
dobave pitne vode oziroma odvajanja odpadnih voda. |
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih
dni od izstavitve računa. |
(3) Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v
roku 15 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega
odgovora, se mu izda pisni opomin. |
(4) Izvajalec, si v primeru zamude plačila pridržuje pravico zaračunati
zakonsko zamudne obresti in stroške opomina. |
(5) Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov,
upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb,
ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o
gospodarskih javnih službah. |
(6) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca
javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih
spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o
vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter
skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
|
(7) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega ime, priimek in novi naslov dotedanjega
in novega odjemalca, listino o prenosu lastninske pravice, številko in
naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu
izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
|
(8) Upravljalci vodovodnih sistemov v občini ob vsakem popisu, oziroma
najmanj enkrat letno, izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih voda posredujejo podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev,
porabi pitne vode in obračunanih akontacijah. |
|
XII. INŠPEKCIJSKI NADZOR |
42. člen |
(opravljanje inšpekcijskega nadzora) |
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni
medobčinski inšpektorat in redarstvo. |
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem
odloku. |
|
43. člen |
(obseg inšpekcijskega nadzora) |
Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri
opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti: |
–
če se kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen
ter na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok, |
–
če so kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in
skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok, |
–
ali so priključki na javno kanalizacijo izvedeni na način in skladno s
pogoji kot jih predpisuje ta odlok, |
–
ali se na območju brez javne kanalizacije izvajajo storitve in ukrepi
kot jih predpisuje odlok. |
|
44. člen |
(globe za pravne in fizične osebe) |
(1) Kadar pravna oseba: |
–
ne izvede priključitve na javno kanalizacijo in ne uporablja javne
kanalizacije v skladu z določili tega odloka, |
–
ne izpolnjuje obveznosti oziroma določil navedenih v odloku,
|
–
ne posreduje podatkov potrebnih za obračun storitev, |
–
odvaja odpadno komunalno vodo v meteorni kanal ali padavinsko vodo v
fekalni kanal v primeru ločenega sistema, |
–
ne dovoli oziroma se ne odzove na obvestilo izvajalca na izvedbo
storitve vezane na nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN in
izvedbo ocene obratovanja MKČN, |
se
kaznuje z globo 1.000,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu,
ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko
družbo, se le-ta kaznuje z globo 2.500,00 EUR. |
(2) Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika oziroma posameznik, ki samostojno izvaja
dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR. |
|
45. člen |
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje upravljalec omrežja, ki:
|
–
ne izvaja javnih pooblastil iz tega odloka, |
–
dovoli priključek v nasprotju z določili odloka in predpisi,
|
–
ne izpolnjuje obveznosti, navedenih v odloku. |
(2) Z globo 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje točke kaznuje
odgovorna oseba upravljalca. |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
46. člen |
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za
izdajo soglasij) |
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za
kršitelja ta odlok milejši. |
(3) Če so bili projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka,
se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih. |
|
47. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine
Oplotnica (Uradni list RS, št. 72/08). |
|
48. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 26.19/2014 |
Oplotnica, dne 20. maja 2014 |
|
Župan
Občine
Oplotnica |
|
Matjaž Orter
l.r. |
|