REPUBLIKA
SLOVENIJA |
USTAVNO
SODIŠČE |
|
Številka:
U-I-343/02-15 |
Datum:
18. 3. 2004 |
ODLOČBA
|
Ustavno
sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na
pobudi družbe Telekom Slovenija, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa
predsednik uprave, na seji dne 18. marca 2004 |
|
odločilo:
|
|
1. V neskladju z
Zakonom so bili: |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Železniki (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 35/99), |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine
Preddvor, št. 14/01) Občine Preddvor, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 2/2000,
112/2000, 23/01, 117/02 in 29/03) Občine Sveti Andraž, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 37/2000
in 18/02) Občine Podlehnik, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 14/2000,
118/2000 in 110/01) Občine Hajdina, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 93/99)
Občine Cerkvenjak, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 6/2000
in 76/2000) Občine Žetale, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 76/99 in
109/01) Občine Majšperk, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenart (Uradni list
RS, št. 65/99), |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 93/99)
Občine Sveta Ana, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Hoče - Slivnica
(Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 4/01, 13/01 in
30/01), |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 82/99 in
99/01) Občine Benedikt, |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radovljica (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 3/98 in Uradne objave Občine Radovljica, št.
5/2000 in 13/01), |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 39/97 in
74/02) Občine Kungota in |
– Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ormož (Uradni
vestnik Občine Ormož, št. 7/99 in 2/02) |
|
v delih, ki so
nalagali plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od
zemljišč, ki pripadajo posameznim objektom oziroma napeljavam
telekomunikacijskega omrežja ali so potrebna za njihovo redno rabo in
vzdrževanje. Ta ugotovitev ima učinek odprave. |
|
2. Pobuda za
začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določb: |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer (Uradni
list RS, št. 110/2000, 68/01, 109/01 in 33/02), |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št.
123/2000) Občine Cankova, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 56/2000 in 52/01), |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št.
113/2000) Občine Tišina, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 44/01 in
11/03) Občine Šalovci, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št.
100/2000) Občine Puconci, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 91/2000,
101/01 in 26/03) Občine Gornja Radgona, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci (Uradne
objave v časopisu Prepih, št. 14/01), |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 75/99 in
101/2000) Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 40/01)
Občine Kuzma, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 56/01 in
101/01) Občine Grad, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 77/2000,
108/2000 in 99/01) Občine Beltinci, |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 23/01)
Občine Hodoš in |
– Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 59/02)
Občine Lendava |
|
se, kolikor so
do 30. 6. 2003 urejale plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča od zemljišč, ki pripadajo posameznim objektom oziroma
napeljavam telekomunikacijskega omrežja ali so potrebna za njihovo redno
rabo in vzdrževanje, zavrže. |
|
Obrazložitev
|
|
A. |
|
1. Pobudnica kot
zavezanka za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju nadomestilo) v dveh vlogah izpodbija določbe odlokov zgoraj
navedenih lokalnih skupnosti, kolikor predpisujejo plačevanje
nadomestila od zemljišč, na katerih je telekomunikacijsko omrežje. V
vlogi z dne 3. 10. 2002 izpodbija navedene določbe odlokov naslednjih
lokalnih skupnosti: Občine Železniki, Občine Preddvor, Občine Cankova,
Mestne občine Murska Sobota, Občine Tišina, Občine Šalovci, Občine
Puconci, Občine Gornja Radgona, Občine Radenci, Občine Ljutomer, Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici, Občine Kuzma, Občine Grad, Občine Beltinci in
Občine Hodoš. V vlogi z dne 28. 11. 2002 izpodbija enake določbe odlokov
Občine Lendava, Občine Sveti Andraž, Občine Podlehnik, Občine Hajdina,
Občine Sveta Ana, Občine Žetale, Občine Majšperk, Občine Lenart, Občine
Cerkvenjak, Občine Hoče - Slivnica, Občine Benedikt, Občine
Radovljica, Občine Kungota in Občine Ormož. Navaja, da so izpodbijane
določbe odlokov v neskladju s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZSZ84), po katerem
plačevanje nadomestila od zemljišč, namenjenih izvajanju gospodarskih
javnih služb s področja prometa in zvez, ni predvideno. Po 3. in 4.
členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v
nadaljevanju ZSZ97) naj bi sporna zemljišča služila objektom in omrežju
javne infrastrukture, zato so javno dobro. Po 147. členu Ustave naj bi
bil za uvedbo dajatve od zemljišč, ki so javno dobro, pristojen le
Državni zbor, zato so izpodbijane določbe odlokov v neskladju s citirano
določbo Ustave. |
|
2. Odgovorile
so: Občina Ormož, Občina Preddvor, Občina Grad, Občina Kuzma, Občina
Ljutomer, Občina Hoče - Slivnica, Občina Cerkvenjak, Občina Lendava,
Občina Sveti Andraž in Občina Majšperk. Občina Kuzma pojasnjuje, da
nadomestila od spornih zemljišč ni odmerila, ker za to ni imela
podatkov. Občina Ljutomer navaja, da so izpodbijane določbe njenega
odloka prenehale veljati, ker je sprejela spremembe tega akta, po
katerih se nadomestilo od spornih zemljišč ne plačuje. Druge nasprotne
udeleženke navajajo, da izpodbijane določbe odlokov temeljijo na
določbah VI. poglavja ZSZ84. Zemljišča, na katerih je telekomunikacijsko
omrežje, naj bi bila zazidana stavbna zemljišča oziroma poslovne
površine, namenjene poslovni dejavnosti, ker je za gradnjo tega omrežja
investitor pridobil gradbeno dovoljenje. Pobudnica naj bi zemljišča
uporabljala za svojo dejavnost, to je prenos telekomunikacijskih
storitev. Občina Sveti Andraž navaja, da pobudnici na njenem območju ni
bilo izdano soglasje za gradnjo telekomunikacijskega omrežja in v
zemljiški knjigi nima vpisane služnostne pravice na zemljiščih, na
katerih je to omrežje. Zemljišča, na katerih je telekomunikacijsko
omrežje, naj sicer res ne bi imela komunalne opreme, vendar je komunalna
oprema dostopna na območju. Po stališču nasprotnih udeleženk
telekomunikacijsko omrežje na zemljiščih omejuje opravljanje drugih
dejavnosti in ovira prostorski razvoj, ker so že v prostorskih planih
določeni koridorji in varstveni pasovi za njegovo gradnjo. Občane naj bi
to omrežje motilo, ker vpliva na sprejem televizijskih in radijskih
signalov ter na zdravo življenjsko okolje. Po 3. členu ZSZ97 naj bi bilo
to omrežje objekt javne infrastrukture, čeprav je njegov uporabnik
določljiv. To naj bi pomenilo, da to omrežje ni namenjeno vsem in zato
ni javno dobro. V zvezi z vrednotenjem zemljišč po kriteriju
pridobivanja dohodka nasprotne udeleženke menijo, da pobudnica izvaja
gospodarsko javno službo, vendar tržne zakonitosti zanjo še ne veljajo,
zato lahko primerno nadomestilo vključi v ceno storitev. Nasprotne
udeleženke pojasnjujejo, da je nadomestilo njihov največji lastni vir
prihodkov, zato bi morebitna odprava izpodbijanih določb odlokov
onemogočila izvajanje njihovih nalog. |
|
3. Na poziv
Ustavnega sodišča je pobudnica pojasnila, da vztraja pri pobudi za
oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb odlokov o
nadomestilu ne glede na 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni
list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZGO-1), ki je na novo določil
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, od katerih se odmerja
nadomestilo. Meni, da ta določba ZGO-1 ni odpravila zatrjevanega
neskladja izpodbijanih določb odlokov. Predlaga, naj Ustavno sodišče
izpodbijane določbe odlokov odpravi. Pojasnjuje, da ji po izpodbijanih
določbah odlokov nadomestila še niso odmerile naslednje lokalne
skupnosti: Občina Ljutomer, Občina Cankova, Mestna občina Murska Sobota,
Občina Tišina, Občina Šalovci, Občina Puconci, Občina Gornja Radgona,
Občina Radenci, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Občina Kuzma, Občina
Grad, Občina Beltinci, Občina Hodoš in Občina Lendava. Druge lokalne
skupnosti naj bi ji na podlagi izpodbijanih določb odlokov izdale
odločbe o odmeri nadomestila. Ker so se te odločbe izdajale letno, vse
pritožbe zoper njih še niso rešene. |
|
B. – I. |
|
4. Ustavno
sodišče je pobudi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo. |
|
5. Izpodbijane
določbe odlokov o nadomestilu iz 1. točke izreka odločbe naj bi bile v
neskladju s VI. poglavjem ZSZ84, ker je pobudnica na njihovi podlagi
plačala nadomestilo od zemljišč, na katerih je telekomunikacijsko
omrežje. |
|
6. Ustavno
sodišče je že v odločbi št. U-I-347/02 z dne 11. 3. 2004 odločilo, da se
po 218. členu ZGO-1
nadomestilo od 1. 7. 2003 dalje ne sme odmerjati od zazidanih stavbnih
zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture.
Določbe odlokov, sprejetih do 30. 6. 2003, ki so takšno odmero
nadomestila predpisovale, se po 218. členu ZGO-1 od 1. 7. 2003 dalje ne
uporabljajo. Pobudnica
na podlagi 65. in 152. člena Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS,
št. 30/01 in nasl. – v nadaljevanju ZTel-1) uporablja objekte in
napeljave telekomunikacijskega omrežja kot operater javnih
telekomunikacijskih storitev. Po 52. členu ZTel-1 so gradnja,
postavitev, obratovanje in vzdrževanje javnih telekomunikacijskih
omrežij v skladu s predpisi v javno korist. To omrežje torej predstavlja
omrežje, ki je v javno korist in je zato po
20. točki 2. člena
Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZUreP-1)
in po 1.6 točki 2. člena ZGO-1
objekt gospodarske javne infrastrukture. Izpodbijane določbe odlokov, ki
so bile sprejete še na podlagi VI. poglavja ZSZ84 in prve alineje 56.
člena ZSZ97, se zato
od 1. 7. 2003 dalje ne
smejo uporabljati za zemljišča, na katerih je telekomunikacijsko
omrežje.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-347/02 odločilo, da takšne
predpise, sprejete do 30. 6. 2003, presoja za čas do 30. 6. 2003 še po
predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo 218. člena ZGO-1, če
pobudnica za to izkazuje pravni interes. Ker so bile pobudnici na
njihovi podlagi izdane odločbe o odmeri nadomestila, izkazuje pravni
interes za njihovo oceno. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu sprejelo
in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o
Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS)
nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. |
|
7. Izpodbijane
določbe obravnavanih odlokov so sicer različno urejale odmero
nadomestila od zazidanih stavbnih zemljišč, na katerih je
telekomunikacijsko omrežje. Vendar so z njimi vse lokalne skupnosti
opredelile kot zazidana stavbna zemljišča oziroma poslovne površine, od
katerih se odmerja nadomestilo, tudi površine, na katerih je
telekomunikacijsko omrežje. Posamezne lokalne skupnosti kot sestavne
dele tega omrežja poleg napeljav oziroma "vodov" navajajo še npr.:
razdelilne postaje, telekomunikacijske centrale, bazne postaje mobilne
telefonije in podobno. Pri tem izpodbijane določbe odlokov določajo tudi
velikosti teh zemljišč (v kvadratnih metrih), ki pripadajo posameznim
objektom oziroma napeljavam telekomunikacijskega omrežja ali so potrebne
za njihovo redno rabo in vzdrževanje. |
|
8. V času
veljavnosti izpodbijanih določb odlokov je na podlagi prve alineje 56.
člena ZSZ97 veljala ureditev plačevanja nadomestila, kot izhaja iz VI.
poglavja ZSZ84. Navedeno velja tudi za spremembe odloka o nadomestilu,
ki jih je do 30. 6. 2003 sprejela Občina Sveti Andraž (enako Ustavno
sodišče v odločbi št. U-I-347/02). V tem poglavju ZSZ84 v 58. členu
določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo na
območjih, ki so našteta v nadaljevanju, in na drugih območjih, ki so
opremljena vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Takšna območja v
lokalni skupnosti določi občina z odlokom o nadomestilu. Pojma zazidano
in nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se na teh območjih plačuje
nadomestilo, opredeljuje 60. člen ZSZ84. Pri tem dopušča, da so takšne
površine tudi poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni
dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem
in podobno. Po 61. členu ZSZ84 lokalne skupnosti pri določanju
nadomestila upoštevajo med drugim: opremljenost stavbnih zemljišč s
komunalnimi ter drugimi objekti in napravami, možnost priključitve na te
objekte in naprave. |
|
9. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-347/02 navedlo, da so
nekatere lokalne skupnosti neutemeljeno opredelile zazidana stavbna
zemljišča, na katerih so objekti, naprave in omrežje za prenos in
distribucijo električne energije, kot poslovne površine, namenjene
poslovni dejavnosti. Tudi v obravnavanem primeru je tako. Nadomestilo
predstavlja odmeno za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki je
komunalno opremljeno. Zemljišča, na katerih je telekomunikacijsko
omrežje, imajo posebno naravo, ki jo terja pomen tega omrežja. To
omrežje namreč zagotavlja dostopnost telekomunikacijskih storitev. ZTel
je v 2. točki 2. člena enotno opredelil pojem javnega
telekomunikacijskega omrežja. Ta pojem po citirani določbi ZTel obsega
javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med
določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žicah, z mikrovalovi, po
optičnih nosilcih in z drugimi elektromagnetnimi sredstvi. Tudi po 25.
točki 3. člena ZTel-1 je pojem telekomunikacijskega omrežja enoten.
Predstavljajo ga prenosni sistemi, lahko tudi centrale in druga oprema,
ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami
po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih,
kamor med drugim spadajo satelitska omrežja, fiksna in mobilna, govorna
in podatkovna prizemna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko
radiodifuzijo ter omrežja za kabelsko televizijo. ZSZ84 upošteva
opremljenost stavbnih zemljišč s to infrastrukturo. Po 61. členu ZSZ84
lahko lokalne skupnosti vrednotijo zemljišča med drugim tudi glede na
njihovo opremljenost s telekomunikacijskim omrežjem. Takšno vrednotenje
stavbnih zemljišč vpliva na višino odmerjenega nadomestila tako, da
uporabniki stavbnih zemljišč že v okviru nadomestila plačajo njihovo
opremljenost s to infrastrukturo. Zato so izpodbijane določbe odlokov,
ki uvrščajo zemljišča, ki pripadajo posameznim objektom oziroma
napeljavam telekomunikacijskega omrežja ali so potrebna za njihovo redno
rabo in vzdrževanje, med poslovne površine, namenjene poslovni
dejavnosti, v neskladju s 60. členom ZSZ84. Lokalne skupnosti so imele
po navedenem pravico do nadomestila le od poslovnih površin stavb
pobudnice. |
|
10. Pobudnica je
predlagala odpravo izpodbijanih določb odlokov. Ker so nekateri postopki
za odmero nadomestila po izpodbijanih določbah odlokov pravnomočno
končani, je bilo treba ugotovitvi neskladnosti izpodbijanih določb
Odlokov dati učinek odprave. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo
neskladnost izpodbijanih določb predpisov že zaradi zgoraj navedenih
razlogov, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnice. |
|
B. – II. |
|
11. Pobudnica
izpodbijanim določbam iz 2. točke izreka odločbe očita, da so bile v
neskladju s VI. poglavjem ZSZ84, ker so predpisovale nadomestilo od
zemljišč, na katerih ima telekomunikacijsko omrežje. Pri tem pojasnjuje,
da ji na njihovi podlagi do 30. 6. 2003 nadomestilo ni bilo odmerjeno.
Ker gre za določbe predpisov, ki se ne uporabljajo več, lahko Ustavno
sodišče o njihovi ustavnosti in zakonitosti odloča ob izpolnjenih
pogojih iz 47. člena ZUstS. Eden izmed pogojev je pravovarstvena potreba
pobudnice. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne neustavnosti
oziroma nezakonitosti izpodbijanih določb predpisov pobudničin pravni
položaj izboljšal. Ker pobudnici nadomestilo na njihovi podlagi ni bilo
odmerjeno, niso izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Ustavno sodišče je
zato pobudo v delu, ki se nanaša na izpodbijane določbe odlokov iz 2.
točke izreka odločbe, zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. |
|
C. |
|
12. Ustavno
sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 25. člena in drugega odstavka
45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter
sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag.
Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr.
Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Točko 1 izreka odločbe je sprejelo z osmimi
glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič. Točko 2 izreka
odločbe je sprejelo soglasno. |
|
Predsednica |
dr. Dragica
Wedam Lukić
|