Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, st. 72/93), 6/94 - odločba US, RS st. U-1- 13/94-95,  45/94 -odločba US, RS  st.  U-l-144/94-18,  Ur. list RS, st. 57/94 in 14/95) je mestni svet Mestne občine Maribor na seji dne 16. novembra 1995 sprejel

S T A T U T

MESTNE OBČINE MARIBOR

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJE MESTNE OBČINE

1. člen

Mestna občina Maribor je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki obsega območja mesta Maribor in naslednjih naselij: Bohova , Bresternica, Celestrina, Čreta, Dobrovce, Dogoše, Dravski Dvor, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hotinja vas, Hočko Pohorje, Hrastje, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš , Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, MikJavž na Dravskem polju, Nebova, Orehova vas, Peke!, Pekre, Pivola, Polana, Počehova, Radizel, Razvanje, Ribniško selo, Rogoza, Rošpoh - del, Ruperče, Skoke, Slivnica pri Mariboru, Slivniško Pohorje, Spodnje Hoče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornje Hoče, Zgornji Slemen - del, Zrkovci.

2. člen

Osebe, ki imajo na območju Mestne občine Maribor stalno prebivališče so njene občanke/občani (v nadaljnjem besedilu: občani).

3. člen

Mestna občina Maribor (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) je pravna oseba, ki samostojno ureja zadeve prebivalk/prebivalcev (v nadaljnjem besedilu: prebivalci) mestne občine, ko to določajo ustava, zakoni in statut.

Mestna občina opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta.

Mestna občina lahko opravlja tudi posamezne naloge iz državne pristojnosti, če jih država nanjo prenese in če za to zagotovi tudi sredstva.

4. člen

Sedež Mestne občine Maribor je v Mariboru, Ulica heroja Staneta 1.

Mestna občina ima svoj grb - grb mesta Maribor. Grbu je osnova mestni pečatnik iz 14. stoletja.

Mestni svet Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: mestni svet) z odlokom, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino vseh članic/članov (v nadaljnjem besedilu: člani) mestnega sveta, določi praznik in zastavo mestne občine.

Pečat Mestne občine Maribor je okrogle oblike, v zunanjem krogu na zgornji polovici ima napis: "Mestna občina Maribor", v notranjem krogu pa naziv organa mestne občine. V sredini pečata je grb Mestne občine Maribor.

Mesto Maribor je univerzitetno mesto.

5. člen

Mestno občino predstavlja in zastopa županja/župan (v nadaljnjem besedilu: župan).

6. člen

Območje mestne občine je razdeljeno na mestne četrti in krajevne skupnosti na podlagi prostorskih, zgodovinskih, upravno -.gospodarskih in kulturnih razlogov ter interesov občanov za medsebojno sodelovanje za dosedanje skupnih ciljev in za opravljanje določenih nalog mestne pristojnosti.

Odlok o razdelitvi mestne občine na mestne četrti in krajevne skupnosti sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino vseh članov mestnega sveta.

Mestne četrti in krajevne skupnosti so pravne osebe.

Mestni svet mora predhodno dobiti mnenje organov mestne četrti ali krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese samo te skupnosti. V kolikor mestni svet ne dobi pozitivnega mnenja organov mestne četrti ali krajevne skupnosti, sprejme takšno odločitev z dvetretjinsko večino prisotnih članov mestnega sveta.

7. člen

Občani se lahko s pritožbami in pobudami obračajo na katerikoli organ mestne občine, ta pa jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

2. NALOGE MESTNE OBČINE

8. člen

Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev, ki so določene z zakonom ali jih določi s splošnim aktom občine in to zlasti:

9. člen

Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina opravlja še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta.

Mestna občina zlasti:

10. člen

Mestna občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge dohodke:

3.    ORGANI MESTNE OBČINE

3.1. Skupne določbe

11. člen

Organi mestne občine so mestni svet, župan in nadzorni odbor.

Organ mestne občine je mestna volilna komisija.

Organi mestne občine se volijo za štiri leta.

12. člen

Delo organov mestne občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine, z navzočnostjo občanov in predstavnic/predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) javnih občil na sejah organov mestne občine ter na druge načine, ki jih določa poslovnik mestnega sveta.

13. člen

Mestni svet in nadzorni odbor veljavno odločata, če je na njunih sejah navzoča večina njunih članov.

Mestni svet in nadzorni odbor sprejemata odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če ni z zakonom ali statutom mestne občine določena drugačna večina.

Glasovanje je javno, razen če organ mestne občine sklene, da se glasuje tajno.

3.2. Mestni svet

14. člen

Mestni svet je najvišji organ odločanja v mestni občini o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Mestni svet ima 45 članov.

15. člen

Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo mestnega sveta skliče dotedanja predsednica/predsednik mestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik). Do izvolitve novega predsednika sveta vodi sejo najstarejši član mestnega sveta.

16. člen

Mestni svet v okviru svojih pristojnosti opravlja zadeve, določene v zakonu in v tem statutu, zlasti:

-  sprejema statut,

-  sprejema odloke in druge akte mestne občine,

-  sprejema poslovnik o svojem delu,

17. člen

Mestni svet odloča o vseh na mestno občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug mestni organ.

Mestni svet lahko del nalog iz svoje pristojnosti prenese na župana.

18. člen

Mestni svet prenese odločanje o pridobitvi in odtujitvi premoženja mestne občine na župana do zneska, določenega v odloku proračuna za tekoče leto.

19. člen

Župan, podžupani, člani nadzornega odbora, tajnik mestne uprave, sekretar mestnega sveta in zaposleni v mestni upravi ne morejo biti člani mestnega sveta.

Če je za funkcije iz prejšnjega odstavka izvoljen ali imenovan član mestnega sveta, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije člana mestnega sveta.

V tem času opravlja funkcijo člana mestnega sveta tista kandidatka/kandidat (v nadaljnjem besedilu: kandidat) z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član mestnega sveta iz prvega odstavka tega člena.

20. člen

Mestni svet ima predsednika in tri podpredsednike, ki jih izvoli izmed svojih članov z večino glasov vseh članov mestnega sveta.

Pri izvolitvi predsednika in podpredsednikov se upošteva zastopanost posameznih strank in list v mestnem svetu.

Predsednik sveta predstavlja mestni svet ter se sklicuje in vodi seje mestnega sveta.

Podpredsedniki mestnega sveta pomagajo predsedniku pri njegovem delu. Predsednika nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik,  ki ga pooblasti predsednik.

Podpredsedniki v skladu s pooblastilom predsednika opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

21. člen

Kandidata za predsednika mestnega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov mestnega sveta.

Predloge kandidatov iz prvega odstavka tega člena posreduje mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Četrtina članov mestnega sveta lahko predlaga razrešitev predsednika mestnega sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog glasuje večina vseh članov mestnega sveta.

Na enak način kot predsednik se volijo in razrešujejo tudi podpredsedniki mestnega sveta.

22. člen

Mestni svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik mestnega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo ene četrtine članov mestnega sveta, na zahtevo delovnih teles mestnega sveta ali nadzornega odbora pa, če je zahteva z njihovega delovnega področja.

Predsednik sveta mora sklicati sejo mestnega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.

Če predsednik mestnega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

Predsednik sklicuje sejo mestnega sveta praviloma enkrat mesečno.

23. člen

Članom mestnega sveta morajo biti dostopne vse informacije, ki so potrebne za opravljanje njihove funkcije.

Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno. Za opravljanje funkcije imajo člani mestnega sveta pravico do nadomestila.

24. člen

Člani mestnega sveta z iste volilne lite imajo pravico, da ustanovijo klub svetnic/svetnikov (v nadaljnjem besedilu: svetniki) te liste in imenujejo vodjo kluba.

Delovanje klubov v mestnem svetu se določi v poslovniku mestnega sveta.

25. člen

Služba mestnega sveta opravlja strokovne, organizacijske, informacijske in druge administrativno-tehnične zadeve za delovanje mestnega sveta, njegovih delovnih teles in nadzornega odbora ter strokovna opravila s področja volitev. Služba mestnega sveta je sestavni del organizacije mestne uprave.

Službo mestnega sveta vodi sekretar mestnega sveta, ki ga na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje in razrešuje mestni svet Funkcija sekretarja je poklicna.

Četrtina članov mestnega sveta lahko predlaga razrešitev sekretarja mestnega sveta.

26. člen

Mestni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopke odločanja in razmerja do drugih organov mestne občine.

Mestni svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

3.2.1. Delovna telesa mestnega sveta

27. člen

Delovna telesa mestnega sveta so odbori in komisije mestnega sveta, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.

Pri sestavi delovnih teles in funkcij v njih se mora upoštevati proporcionalna zastopanost strank oz. list v mestnem svetu.

28. člen

Predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Predsednik, podpredsednik in še najmanj trije člani delovnega telesa morajo biti člani mestnega sveta.

Vsi člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja morajo biti člani mestnega sveta.

Predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles lahko razreši mestni svet na predlog četrtine članov mestnega sveta.

29. člen

Mestni svet ima naslednje odbore:

Odbori imajo predsednika, podpredsednika in 5 članov.

30. člen

Odbor za komunalne in gospodarske javne službe obravnava:

31. člen

Odbor za gospodarstvo obravnava:

32. člen

Odbor za finance obravnava:

33. člen

Odbor za kulturo, šolstvo in šport obravnava:

34. člen

Odbor za socialo, zdravstvo in mladino obravnava:

35. člen

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo obravnava:

36. člen

Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja obravnava:

37. člen

Odbor za lokalno samoupravo in splošne zadeve obravnava:

38. člen

Komisije mestnega sveta so:

1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

2. statutarno-pravna komisija.

3. komisija za priznanja in nagrade.

Komisije imajo predsednika, podpredsednika in 5 članov.

39. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:

40. člen

Statutarno-pravna komisija:

41. člen

Komisija za priznanje in nagrade:

42. člen

Mestni svet lahko kot svoja delovna telesa imenuje tudi druge komisije.

Ustanovitev komisije lahko predlaga vsak član mestnega sveta. Predlog mora biti podan pisno in mora biti ustrezno obrazložen.

3.3. Župan

43. člen

Župan predstavlja in zastopa mestno občino, skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta, vodi, nadzoruje in usmerja delo mestne uprave, izdaja odredbe, sklepe in navodila ter opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.

Župan opravlja svojo funkcijo poklicno.

44. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

45. člen

Župan lahko ustanavlja in imenuje komisije za določena področja iz svoje pristojnosti.

Z aktom o ustanovitvi določi delovno področje in pristojnosti komisije.

46. člen

Mestni svet na predlog župana imenuje in razrešuje podžupane z večino glasov vseh članov mestnega sveta.

Župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča podžupan, ki ga določi župan.

Podžupan:

Podžupan opravlja svojo funkcijo praviloma poklicno.

47. člen

Četrtina članov mestnega sveta lahko predlaga razrešitev podžupana. Podžupan je razrešen, če za predlog glasuje večina vseh članov mestnega sveta.

3.4. Nadzorni odbor

48. člen

Nadzorni odbor ima sedem članov in v skladu z zakonom:

Nadzorni odbor najmanj enkrat na leto poroča mestnemu svetu o svojih ugotovitvah in zapažanjih,.

Nadzorni odbor lahko predlaga mestnemu svetu zahtevo za revizijo finančnega poslovanja pri uporabnikih proračunskih sredstev.

49. člen

Nadzorni odbor s soglasjem mestnega sveta sprejme poslovnik o svojem delu.

50. člen

Predsednika, podpredsednika in člane nadzornega odbora imenuje mestni svet z večino glasov vseh članov mestnega sveta izmed občanov, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje nalog iz pristojnosti odbora.

Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu z zakonom.

51. člen

Četrtina članov mestnega sveta lahko predlaga razrešitev celotnega nadzornega odbora ali njegovega posameznega člana.

Odbor ali posamezni član odbora je razrešen če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov mestnega sveta.

3.5. Mestna volilna komisija

52. člen

Mestni svet imenuje volilno komisijo, ki opravlja naloge po zakonu o lokalnih volitvah. Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihove namestnice/namestniki (v nadaljnjem besedilu: namestniki). Predsednik in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnic/sodnikov (v nadaljnjem besedilu: sodniki).

Volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje izmed delavk/delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavci) mestne uprave.

4. Mestne četrti in krajevne skupnosti

53. člen

Naloge mestne četrti in krajevne skupnosti so:

Druge naloge mestne četrti in krajevne skupnosti se opredelijo v statutih mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti.

Statut mestne četrti oziroma krajevne skupnosti začne veljati, ko mestni svet da nanj soglasje.

54. člen

Mestni svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz mestne pristojnosti v upravljanje mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Za ta namen določi mestni svet tudi ustrezna sredstva.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih je na mestno četrt oziroma krajevno skupnost prenesel mestni svet.

55. člen

Organ mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je svet mestne četrti oz. krajevne skupnosti.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti volijo volivke/volivci (v nadaljnjem besedilu: volivci) s stalnim prebivališčem v mestni četrti oziroma krajevni skupnosti za štiri leta.

56. člen

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge iz pristojnosti mestne četrti oz. krajevne skupnosti.

57. člen

Pri delu sveta mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela mestnega sveta.

Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

5. Neposredne oblike odločanja občanov

58. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

59. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino ali pa za eno ali več mestnih četrti ali krajevnih skupnosti.

60. člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini, zbor občanov mestne četrti in krajevne skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v teh skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

61. člen

Mestni svet lahko o kakršnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v mestni občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Odločanje mestnega sveta je vezano na izid referenduma.

62. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Za glasovanje na referendumu in druga vprašanja, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

63. člen

Mestni svet lahko razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Posvetovalni referendum se lahko razpiše za vso mesno občino ali za njej del.

Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini oziroma mestni četrti ali krajevni skupnosti.

Posvetovalni referendum za mestne organe ni obvezujoč.

64. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva sprejem ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih mestnih organov.

Organ, na katerega je naslovljena zahteva, mora obravnavo te zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sej, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Za postopek vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

6. MESTNA UPRAVA

6.1. Splošne določbe

65. člen

Mestna uprava izvršuje svoje naloge na podlagi ustave, zakona, statuta in drugih predpisov. Mestna uprava samostojno opravlja upravne, strokovne in druge naloge na področjih, za katera je ustanovljena. Tako mestna uprava zagotavlja opravljanje javnih služb iz pristojnosti mestne občine oziroma javnih služb na podlagi zakona, nadzorstvo nad zakonitostjo dela javnih zavodov in javnih podjetij ter inšpekcijsko nadzorstvo iz pristojnosti mestne občine.

66. člen

Mestno upravo vodi tajnik mestne uprave, ki ga na županov predlog imenuje in razrešuje mestni svet. Tajnik mestne uprave je za svoje delo odgovoren županu.

Tajnik mestne uprave je odgovoren za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku ter drugih zakonov in predpisov.

Četrtina članov mestnega sveta lahko predlaga razrešitev tajnika mestne uprave.

67. člen

Upravne in druge naloge mestne uprave se izvajajo v skladu z zakoni, statutom mestne občine, odloki mestne občine in pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest mestne uprave mestne občine Maribor.

Sistemizacijo delovnih mest v upravi določi župan. Položaj zaposlenih v mestni upravi ureja zakon.

68. člen

Organizacijo in delovno področje mestne uprave na predlog župana določi mestni svet z odlokom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov mestnega sveta.

Organi v mestni upravi se organizirajo za področje financ, predšolske vzgoje, šolstva,, raziskovanja kulture, zdravstva, socialnega varstva, športa, gospodarstva, podjetništva, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, prehrane, komunalnega in cestnega gospodarstva, gospodarjenja s poslovnim prostorom, stanovanjskega gospodarstva, prostorskega načrtovanja, varstva okolja, splošnih in premoženjsko pravnih zadev, nadzora nad izvajanjem predpisov mestne občine, zaščite in reševanja.

69. člen

Organi v mestni upravi so organizirani kod:

Vodje organov v mestni upravi odgovarjajo za delo organov, ki jih vodijo.

Notranje organizacijske enote mestne uprave, ki jih vodijo vodje, so odseki, referati in službe.

Notranja organiziranost in vodenje organov mestne uprave sta podrobno urejena s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma splošnimi akti mestne uprave, ki urejajo delovna razmerja ter pravice iz delovnih razmerij zaposlenih v mestni upravi in izplačila plač v skladu z zakonom, sklepi vlade republike Slovenije in proračunom mestne občine.

70. člen

O pritožbah zoper posamezne akte iz izvirne pristojnosti mestne uprave odloča župan. Zoper njegovo odločitev je dopusten upravni spor.

Nadzor nad zakonitostjo dela mestne uprave določa zakon.

71. člen

Mestni svet lahko sklene, da mestna uprava ali njen del opravlja določene naloge tudi za druge občine iz njene pristojnosti.

72. člen

Mestna uprava in njeni upravni organi, upravne organizacije, inšpektorat, zavodi in službe uporabljajo za svoje delovanje okrogel pečat z naslednjo vsebino: Mestna občina Maribor, Mestna uprava in naziv organa v sestavi mestne uprave.

Mestne četrti in krajevne skupnosti na območju mestne občine Maribor uporabljajo za svoje poslovanje okrogel pečat z naslednjo vsebino: Mestna občina Maribor in naziv mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.

Javne gospodarske službe in javne službe na področju družbenih dejavnosti uporabljajo za svoje poslovanje okrogel pečat z naslednjo vsebino: Mestna občina Maribor in naziv javne službe.

7. MESTNE JAVNE SLUŽBE

73. člen

Gospodarske javne službe, javne službe na področju družbenih dejavnosti in na drugih področjih se lahko izvajajo v vseh oblikah, ki jih določa zakon.

74. člen

Mestna občina zagotavlja naslednje javne službe:

1. Na gospodarskem področju:

2. Na drugih področjih:

Mestni svet lahko izjemoma z odlokom določi javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotoviti na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj za izvrševanje nalog občine.

8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE

8.1. Premoženje mestne občine

75. člen

Premoženje mestne občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice.

Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Odsvojitev delov premoženja mestne občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podeli za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.

Odločitev o odsvojitvi premoženja mestne občine sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.

Vrednost premoženja izkazuje mestna občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom

8.2. Financiranje mestne občine

76. člen

Zadeve javnega pomena financira mestna občina iz lastnih virov, sredstev države in zadolžitev.

77. člen

Lastni viri mestne občine so:

1. prihodki od davkov in drugih dajatev,

2. dohodki od premoženja mestne občine.

Prihodki od davkov in drugih dajatev za financiranje zagotovljene porabe mestne občine so:

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitke od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- upravne takse,

- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi, oz. jih mestna občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada mestni občini del dohodnine v višini, določeni z zakonom.

Prihodki mestne občine za financiranje drugih naslov so:

- davek od premoženja,

- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

- krajevne takse,

- turistične takse,

- komunalne takse,

- pristojbine,

- odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda,

- odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

- prihodki uprave,

- prihodki, določeni z drugimi akti.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Dohodki od premoženja mestne občine so zlasti:

- dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so last mestne občine Maribor,

- dohodki od vlaganj kapitala,

- dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je mestna občina kupila,

- dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij.

Mestna občina lahko določi, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.

78. člen

Sredstva države predstavljajo finančno izravnavo, s katero država zagotavlja mestni občini javno porabo na prebivalca najmanj v višini 90-odstotne povprečne zagotovljene porabe na prebivalca v vseh občinah Republike Slovenije.

79. člen

Mestna občine se lahko zadolži pod pogoji določenimi z zakonom.

8.2.1. Proračun mestne občine

80. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe mestne občine morajo biti zajeti v proračunu mestne občine, ki mora biti sprejet v skladu z zakonom.

81. člen

Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

Proračun mestne občine se sprejme z odlokom, ki ga predlaga župan.

V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani načrtovani prihodki iz 75., 77., 78. in 79. člena tega statuta ter dohodki od odtujenega premoženja mestne občine in načrtovani odhodki.

V računu financiranja je izkazano odplačevanja dolgov in zadolževanja mestne občine.

82. člen

V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihodki mestne občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po posameznih namenih.

Odhodki so v posebnem delu proračuna razporejeni po natančnejših namenih.

83. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu mestne občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvideni za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Mestna občina lahko razpolaga samo s tistimi dohodki, so bili vplačani v proračun do konca proračunskega leta.

Proračun mestne občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskih letom za državni proračun.

Če proračun mestne občine ni pravočasno sprejet, se javna poraba mestne občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto.

84. člen

Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.

O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan mestne občine, ki je o tem dolžan poročati mestnemu svetu.

85. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine, ki mora o izvajanju proračuna poročati vsakih 6 mesecev.

86. člen

Če se izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, se lahko za začasno kritje odhodkov:

- uporabljajo sredstva rezerv mestne občine,

- najame posojilo največ do 5 odstotkov sprejetega proračuna in mora biti odplačano do konca

  proračunskega leta.

O najetju posojila iz tega člena odloča župan na osnovi predloga predstojnika oddelka za finance.

8.2.2. Rezerve mestne občine

87. člen

Mestna občina oblikuje svoje rezerve.

V rezerve se izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 odstotka prihodkov.

Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsaki mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve mestne občine 2 odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

88. člen

Rezerve se uporabljajo:

1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč;

2. za zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev rezerv odloča župan mestne občine.

O svoji odločitvi obvešča mestni svet.

8.2.3. Zadolževanje mestne občine

89. člen

Pod zadolževanje mestne občine spada najem posojil oziroma izdaja vrednostnih papirjev, katerih rok vračanja je daljši od proračunskega leta za tekoče leto.

Mestna občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Mestna občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

90. člen

Mestna občina se lahko zadolži le za financiranje naložb v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.

O zadolžitvi iz prejšnjega odstavka odloča mestni svet z odlokom.

O zadolžitvi obvesti mestna občina ministrstvo, pristojno za finance.

91. člen

Mestna občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10 odstotkov zagotovljene porabe mestne občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5 odstotkov zagotovljene porabe.

92. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanoviteljice.

O soglasju iz prejšnjega odstavka odloča mestni svet.

93. člen

Mestna občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem daje poroštvo.

Odločitev o dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka sprejme mestni svet z odlokom.

8.2.4. Financiranje nalog mestne občine

94. člen

Odhodki mestne občine za financiranje nujnih nalog so:

Med odhodke iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi nujne naložbe, ki se vsako proračunsko leto ugotavljajo v skladu z merili, ki jih določijo pristojna ministrstva.

95. člen

Za financiranje ostalih nalog, ki niso navedene v 94. členu tega statuta, oziroma za katere določajo pristojna ministrstva kriterije nujne javne porabe, mestna občina nameni razliko prihodkov do potrjenih prihodkov proračuna mestne občine. razliko predstavljajo predvsem prihodki in dohodki od gospodarjenja s premoženjem mestne občine.

96. člen

Financiranje ostalih nalog javne porabe mestne občine:

- fakultativni in neobvezni programi v izvajalskih zavodih in podjetjih,

- projektne naloge in razvojni projekti,

- investicijsko vzdrževanje uporabnikov javne porabe mestne občine,

- investicijsko vlaganje uporabnikov javne porabe mestne občine,

- naloge mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti,

- ostale naloge.

Za vključitev nalog iz prejšnjega odstavka v financiranje mestne občine oz. v mestni proračun mora obstajati podlaga v zakonih ali v odlokih mestne občine.

9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE OBČINE

9.1. Splošni akti mestne občine

97. člen

Mestni svet sprejme statut mestne občine in poslovnik o delu mestnega sveta.

Mestni svet razpravlja in odloča o predlogu statuta mestne občine in poslovnika mestnega sveta ter o njunih spremembah na dveh obravnavah.

Mestna občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki, navodili in sklepi.

Mestni svet sprejema prostorske in druge plane razvoja mestne občine, prostorske izvedbene akte, mestni proračun in zaključni račun.

98. člen

Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.

99. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta in njegovih delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.

100. člen

Z odlokom ureja mestna občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave, določa način njihovega dela in ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

101. člen

Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

102. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

103. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

104. člen

S proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini.

Mestni proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov mestnega sveta.

9.2. Postopek za sprejem odloka

105. člen

Odlok lahko predlagajo vsak član mestnega sveta, župan, delovno telo mestnega sveta, ali najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini.

Predlagatelj pošlje predlog odloka predsedniku mestnega sveta.

Članom mestnega sveta so dolžne pri oblikovanju predloga odloka pomagati služba mestnega sveta in pristojni organi mestne uprave.

106. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.

Obrazložitev vsebuje razloge za sprejem odloka, oceno razmer, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

107. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta, tudi kadar ni predlagatelj.

108. člen

Predsednik mestnega sveta pošlje predlog odloka članom mestnega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Mestni svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

109. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predloga odloka ter načelno o posameznih členih.

V drugi obravnavi mestni svet razpravlja in odloča o vsakem morebitnem amandmaju in nato o odloku v celoti.

110. člen

Amandmaje ki odloku lahko predlagajo člani mestnega sveta in delovna telesa mestnega sveta.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti poslan članom mestnega sveta pet dni pred dnem, določenim za sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlagata amandma najmanj ena četrtina članov mestnega sveta in predlagatelj odloka.

111. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe mestne občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko mestni svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se prva in druga obravnava predloga odloka združita na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči mestni svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda ali med obravnavo.

Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka, ki mora predlog obrazložiti.

112. člen

O predlogih drugih splošnih aktov razpravlja in odloča mestni svet na eni obravnavi.

113. člen

Statut, poslovnik, odloki, sklepi o razrešitvah in imenovanjih in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.

9.3. Posamični akti mestne občine

114. člen

Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.

S posamičnim aktom - sklepom ali odločbo - odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti in  na podlagi javnih pooblastil.

115. člen

Mestna uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku na prvi stopnji.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov mestnih občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

10. VARSTVO MESTNE OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠE LOKALNE SKUPNOSTI

116. člen

Mestni svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti ali zakonitosti državnih predpisov, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine oz. če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oz. soglasja mestne občine posega v njene pravice.

117. člen

Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

118. člen

Mestni svet ali župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.

119. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranski intervient, če bi lahko bile v teh postopkih oz. če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.

120. člen

Mestni svet oblikuje mnenje o pripravljajočih se predpisih, ki zadevajo koristi mestne občine in pokrajine.

11. POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

121. člen

Mestna občina Maribor se lahko z drugimi sosednjimi občinami zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva poveže v pokrajino.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov mestnega sveta.

O odločitvi mestnega sveta se v občini lahko izvede referendum.

S statutarnim sklepom o vključitvi mestne občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo mestna občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine mestni svet dokončno določi prenesene mestne pristojnosti pokrajine.

122. člen

Na pokrajino prenese lokalne zadeve širšega pomena, za katere mestna občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom, so:

- določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,

- gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,

- gradnja in financiranje medobčinskih cest,

- skrb za graditev in vzdrževanje objektov ter za funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti,

- prostorsko načrtovanje.

123. člen

Člane pokrajinskega sveta izvoli mestni svet izmed svojih članov in župana s tajnim glasovanjem. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

124. člen

Mestni svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezi dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za mestno občino. Če to zahteva večina navzočih članov mestnega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Mestna občina Maribor se povezuje z drugimi slovenskimi občinami v Stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije.

12. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA MESTNE OBČINE

125. člen

Pobudo za spremembo statuta ali dopolnitev statuta lahko da ena četrtina članov mestnega sveta, župan ali pet odstotkov volivcev.

O pobudi odloča mestni svet z večino glasov vseh članov mestnega sveta.

126. člen

Če mestni svet sprejme pobudo za spremembo statuta, naloži statutarno - pravni komisiji, da v skladu s sprejeto pobudo pripravi predlog sprememb statuta.

13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

127. člen

Do uskladitve s tem statutom se uporabljajo vsi predpisi, ki so veljati po 56. členu Statuta občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 16/90) in vsi splošni akti, ki so jih sprejeli organi občine Maribor do 31.12.1994, če niso v nasprotju s tem statutom.

Predpisi iz prejšnjega člena morajo biti usklajeni s statutom mestne občine Maribor v enem letu od pričetka veljavnosti statuta.

128. člen

Po sprejemu sistemizacije delovnih mest v mestni upravi in razporeditvi delavcev na sistemizirana delovna mesta se bodo morebitni presežki delavcev upravnih organov, upravnih organizacij, zavodov, služb in krajevnih skupnosti razreševali na podlagi prerazporejanja in zagotavljanja dela med občinami ter v javnih gospodarskih službah oziroma po zakonu.

129. člen

Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo delo do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih novih svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

Premoženje in delavce obstoječih krajevnih skupnosti prevzamejo nove mestne četrti in krajevne skupnosti.

V postopku izdelave premoženjske in delitvene bilance, se premoženje v upravljanju krajevnih skupnosti in premoženje, ki je bilo ustvarjeno s sredstvi krajevnih samoprispevkov prenese v last in posest teh mestnih četrti oz. krajevnih skupnosti, ki bodo iz njih nastale.

130. člen

V prehodnem obdobju do šest mesecev se na območju mestne občine Maribor ugotovi interes prebivalcev za mestne četrti.

131. člen

Najkasneje v enem letu po sprejemu statuta mestne občine Maribor morajo biti izvedene volitve v svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

132. člen

Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/95).

Sestava vodstva mestnega sveta, delovnih teles in funkcij v njih se morajo uskladiti s tem statutom v 60-tih dneh po njegovem sprejemu.

133. člen

Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

                                                                                   Predsednik

Štev.: 028-1/95                                                          mestnega sveta

Datum: 16. november 1995                              Borut Ambrožič, dipl.ing.agr.s.r.