Na podlagi 18. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 18. redni seji dne 11.10.2017 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU OBMOČJA L8 POSLOVNI KOMPLEKS BRNIK

I.              Splošne določbe

1. člen

(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1)           S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 – SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 – SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 – SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4; v nadaljevanju: OPN) sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta območja L8 Poslovni kompleks Brnik (Uradni list RS, št. 78/09, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 5/11-popravek in Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14-obvezna razlaga).

(2)           Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta območja L8 Poslovni kompleks Brnik (v nadaljevanju: OPPN) je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P 129660, v avgustu 2017.

(3)           Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-316/2016/3, z dne 8.12.2016, v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPPN postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker gre za plan, izdelan na podlagi plana, za katerega je bila že izvedena celovita presoja vplivov na okolje (OPN, potrjen z odločbo št. 35409-221/2011/33, z dne 10.9.2014).

(4)           Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu območja L8 Poslovni kompleks Brnik (Uradni list RS, št. 78/09, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 5/11-popravek in Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14-obvezna razlaga) se v celoti nadomesti s tem Odlokom.

2. člen

(vsebina in namen OPPN)

OPPN določa območje obravnave, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

3. člen

(sestava OPPN)

(1)           OPPN sestavlja tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2)           Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:

1.      Načrt namenske rabe prostora

1.1          Izsek iz kartografskega dela OPN občine Cerklje na Gorenjskem                                         M 1:2500

2.      Vplivi in povezave s sosednjimi območji

2.1          Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora                                                   M 1:5000

3.      Načrt območja z načrtom parcelacije

3.1          Geodetski načrt s prikazom območja OPPN                                                                              M 1:2000

3.2          Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra                                                        M 1:2000

4.      Načrt prostorske ureditve

4.1          Zazidalna situacija                                                                                                                           M 1:2000

4.2          Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav                                                                                    M 1:2000

4.3          Prometno tehnična situacija                                                                                                           M 1:2000

4.4          Ureditve, potrebne za varovanje okolja, naravnih virov,

·              ohranjanja naravne dediščine ter ureditve potrebne

·              za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami                                                    M 1:2000

(3)           OPPN ima naslednje priloge:

·       izvleček iz OPN Občine Cerklje na Gorenjskem,

·       prikaz stanja prostora,

·       strokovne podlage,

·       smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·       obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·       povzetek za javnost.

II.             Opis prostorske ureditve

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1)           Območje OPPN se nahaja severno od načrtovane prestavitve dela glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik, za katero je sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 glavna cesta GII–104 Kranj - Moste (odsek ob letališču) (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/05, Uradni list RS, št. 78/09-obvezna razlaga).

(2)           Z OPPN se načrtuje izgradnja Poslovnega kompleksa L8 Brnik, ki bo skladno z OPN namenjen umeščanju objektov za potrebe centralnih dejavnosti (logistična in proizvodna dejavnost ter druge centralne dejavnosti).

5. člen

(območje OPPN)

(1)           Območje OPPN obsega enoti urejanja prostora z oznako LT8 in LT19.

(2)           Območje OPPN obsega zemljišča oz. dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami (stanje GURS, avgust 2017):

·       katastrska občina Velesovo (2108): 1603/2, 1604/2, 1605, 1606/1, 1607/17, 1607/19, 1607/21, 1607/23, 1608/1, 1639/3, 1639/6, 1640/1, 1641, 1642, 1643/3, 1643/6, 1643/7, 1643/8, 1644/6, 1644/12, 1645/3, 1645/5, 1646/3, 1647, 1648/3, 1649/2, 1649/3, 1649/4, 1649/5, 1649/6, 1649/7, 1650/1, 1650/2, 1650/3, 1650/4, 1650/5, 1650/6, 1650/7, 1655/5, 1656/1, 1657/1, 1658/1, 1659/3, 1666/2, 1670/4, 1670/6, 1671/3, 1671/7, 1671/9, 1672/1, 1672/2, 1672/3, 1673/1, 1674/1, 1675, 1676/3, 1676/4, 1677/2, 1680/1, 1681/2, 1682/1, 1682/2, 1683, 1684, 1686, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690, 1691, 1692, 1693, 1696, 1697/1, 1699/1, 1700/4, 1700/5, 1743/2, 1749/6, 1749/9;

·       katastrska občina Cerklje (2118): 1154/5, 1155/5, 1156/3, 1157/1, 1158/3, 1162/3, 1292/8.

(3)           Površina območja OPPN meri cca. 36 ha.

(4)           Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg navedenih zemljišč v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

(5)           Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN.

III.            Umestitev načrtovane ureditve v prostor

1.            Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji         

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)           Načrtovani posegi, opredeljeni s tem odlokom, vplivajo tudi na ureditve ostalih območij (enot urejanja prostora) v neposredni bližini. Prostorska ureditev je namreč vpeta v širši kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na sosednja območja.

(2)           Lega v širšem območju določa urbanistični koncept, ki predvideva blage prehode dejavnosti cone preko robnih zelenih površin v obstoječe gozdne površine ter hkrati navezuje območje na obstoječe in predvidene programe območja ob letališču, ki se nahaja južno, neposredno ob načrtovani trasi prestavljene glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik.

(3)           Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja OPPN je potrebno zgraditi priključke do obstoječih omrežij komunalne, prometne, energetske in druge infrastrukture, ki se nahaja izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so prikazani v grafičnem delu OPPN.

(4)           Navezava območja OPPN na državno cesto je predvidena preko krožnega križišča K1, na prestavljenem delu trase glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik, po projektu PGD/PZI, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo (projektant: PNZ d.o.o.; št. projekta: 12-1171; datum: junij 2007, januar 2016 - dopolnitev).

(5)           Z umestitvijo predvidene prostorske ureditve se na območju prekinjajo obstoječe gozdne poti, ki omogočajo dostope do gozdnih zemljišč na širšem območju. Ukinjene prometne navezave je, kjer drugi dostopi do zemljišč niso možni, potrebno nadomestiti z novimi.

(6)           Preko območja OPPN je načrtovana trasa primarnega vodovoda od naselja Praprotna Polica do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

(7)           Območje OPPN je na skrajnem jugozahodnem vogalu prekinjeno z območjem Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R297B Šenčur–Cerklje na Gorenjskem (Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur–Cerklje na Gorenjskem, Uradni list RS, št. 66/12).

(8)           Za območje Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je v pripravi državni prostorski načrt, ki med drugim preverja tudi možnosti zagotavljanja železniške povezave do letališča. Trasa izvennivojske železnice, kot jo določa OPN, poteka preko južnega dela funkcionalnih enot F1 in F2 ter je prikazana v grafičnem delu OPPN.

(9)           Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OPPN.

2.            Rešitve načrtovanih objektov in površin  

7. člen

(delitev območja OPPN)

(1)           Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na šest (6) funkcionalnih enot (F1 do F6), ki so z izjemo F6 namenjene gradnji objektov za s tem odlokom dopustne dejavnosti, ter na funkcionalno enoto FC, ki je namenjena gradnji prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture. Funkcionalna enota F6 je namenjena umestitvi objektov za oglaševanje.

(2)           Delitev območja na funkcionalne enote je prikazana v grafičnem delu OPPN.

8. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:

·       gradnja novih objektov (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet in gabaritov),

·       rekonstrukcija objektov,

·       vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,

·       odstranitve objektov,

·       sanacija in izravnava zemljišč,

·       spremembe namembnosti v okviru z OPPN dopustnih dejavnosti,

·       postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,

·       gradnja nove ter rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture.

9. člen

(vrste dopustnih objektov in dejavnosti)

(1)           Območje OPPN je skladno z OPN namenjeno umeščanju centralnih dejavnosti.

(2)           Dopustno je umeščanje naslednjih vrst objektov (po enotni klasifikaciji CC-SI):

121  Gostinske stavbe

122  Poslovne in upravne stavbe

123      Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti

124      Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij

125  Industrijske stavbe in skladišča

126  Stavbe splošnega družbenega pomena

1274   Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje

(3)           Na celotnem območju OPPN je dopustno urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin in gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture. Dopustno je umeščanje naslednjih vrst objektov (po enotni klasifikaciji CC-SI):

211  Ceste

212  Železniške proge

214  Mostovi, viadukti, predori in podhodi

222  Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja

23020    Elektrarne in drugi energetski objekti (samo individualne ali centralne kotlovnice v objektih ter sončne in druge elektrarne za proizvodnjo obnovljivih virov energije)

241  Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

10. člen

(rešitve načrtovanih objektov in površin)

(1)           Območje OPPN je s sistemom notranjega prometnega omrežja razdeljeno na več funkcionalnih enot.

(2)           Z določitvijo koridorjev notranjega prometnega omrežja, funkcionalnih enot, gradbenih mej ter obveznega robnega zelenega pasu se v prostoru OPPN vzpostavlja prostorski red.

(3)           Koridorji primarnih in sekundarnih prometnic potekajo izven območij funkcionalnih enot za gradnjo stavb, med tem ko sta koridorja terciarnih prometnic predvidena znotraj območij funkcionalnih enot in se lahko ukinjata, kadar zaradi združevanja parcel za gradnjo znotraj funkcionalnih enot nista več nujno potrebna za zagotavljanje dostopov do zemljišč.

(4)           Znotraj posamezne funkcionalne enote se lahko določi ena ali več parcel za gradnjo. Parcela, namenjena gradnji, mora biti določena tako, da poleg gradnje stavbe oz. objekta omogoča tudi njegovo nemoteno uporabo in vzdrževanje ter zagotavljanje površin za manipulacijo, mirujoči promet in zelene površine.

(5)           Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji stavb, ne sme preseči 65 %.

(6)           Znotraj funkcionalnih enot za gradnjo stavb (F1 do F5) so z gradbenimi mejami določene površine, znotraj katerih se lahko umešča eno ali več stavb, v kolikor so med njimi zagotovljeni zadostni požarni odmiki in interventne poti ter odmiki od sosednjih zemljišč. Stavbe morajo biti praviloma orientirane vzporedno z mrežo notranjega prometnega omrežja.

(7)           Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišč.

(8)           V okviru državnega prometnega omrežja se preverja možnost zagotavljanja železniške povezave Letališča Jožeta Pučnika z državnim središčem. Natančen potek železniške povezave do letališča bo določen v državnem prostorskem načrtu za letališče, ki je trenutno v začetni fazi priprave. Do dokončne umestitve trase železnice se na južnem delu funkcionalnih enot F1 in F2 varuje v grafičnem delu OPPN prikazana trasa izven nivojske železnice, kot jo določa OPN. Na območju označene trase je dopustna gradnja objektov (stavb in gradbeno inženirskih objektov), ki bodo omogočali morebitno kasnejšo umestitev izven nivojske železnice.

(9)           Na območju funkcionalne enote F6 je dopustna le postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje (npr. jumbo pano, totem, ipd.). Objekti za obveščanje in oglaševanje morajo biti umeščeni izven varovalnega pasu državne ceste.  Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja ni dovoljeno.

(10)        Funkcionalna enota z oznako FC je namenjena gradnji prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.

(11)        V grafičnem delu OPPN je določen obvezni zeleni pas ob robovih ureditvenega območja OPPN. Na zahodnem in severnem robu je namenjen ureditvi postopnega prehoda v obstoječe robne gozdne površine, na južnem delu pa ima poleg funkcije zelenega pasu določen še koridor za morebitno potrebno širitev prestavljene trase glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik.

(12)        V grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območij funkcionalnih enot in območij, znotraj katerih se lahko umeščajo stavbe (omejena so z gradbenimi mejami), prikazana tudi ena izmed možnih variant pozidave območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov po posameznih funkcionalnih enotah se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi.

3.            Pogoji za projektiranje in gradnjo              

11. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1)           Vse stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo.

(2)           Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo funkcionalnih enot, gradbenimi mejami, dopustnim faktorjem zazidanosti parcele, z zahtevanim deležem zelenih površin ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo.

(3)           Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju so omejeni z vodoravno omejitveno ravnino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se na območju OPPN nahaja na nadmorski višini 408 metrov (omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta). Znotraj dopustnih višin stavb je dopustna izvedba poljubnega števila etaž.

(4)           Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je na celotnem območju dovoljena gradnja več kletnih etaž.

(5)           Kjer odmiki od sosednjih zemljišč niso določeni z gradbenimi mejami, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem overjenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(6)           Ograje se lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograja se lahko gradi tudi na meji parcel, če lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, s tem soglašajo (pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).

(7)           Ograje morajo biti od cestišča lokalnih cest in javnih poti praviloma oddaljene najmanj 1,5 m, od roba pločnika pa praviloma najmanj 0,8 m. Izjemoma so lahko odmiki tudi drugačni, če z njimi soglaša upravljavec ceste.

(8)           Morebitno postavitev ograj, zasaditev ipd. v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti njegovo soglasje. Pri načrtovanju je med drugim treba upoštevati, da morajo biti ograje, zasaditev ipd. ob državni cesti postavljene izven pasu za postavitev prometne signalizacije in opreme ter izven pregledne berme in preglednostnih trikotnikov. Posegi na parceli državne ceste niso dopustni.

(9)           Ograje je treba načrtovati tako, da ne ovirajo preglednosti na cestah in vzdrževanja cest. Za postavitev ograj in morebitnih drugih objektov v varovalnem pasu javnih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev.

(10)        Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

(11)        Odmik novih stavb od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rabe prostora (povprečna višina odraslih dreves gozda v neposredni bližini lokacije). Če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

12. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1)           Objekti morajo biti oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti.

(2)           Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali.

(3)           Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju fasad objektov, ki mejijo na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik ter na primarno prometnico znotraj območja OPPN.

(4)           Za objekt v funkcionalni enoti F1 (na zemljišču F1/1), ki bo lociran ob uvozu na območje OPPN, se na jugovzhodnem vogalu objekta dopušča preseganje gradbene meje in izvedba arhitekturnega poudarka, pri čemer se arhitekturni poudarek lahko izvede tudi ločeno od osnovnega objekta

(5)           Dovoljena je masivna in montažna gradnja.

(6)           Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na fasade umeščati diskretno.

(7)           Nakloni strešin so načeloma ravni oz. v minimalnih naklonih, pogojenih z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje padavinske vode s streh. Izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh.

(8)           Strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad, dovoljujejo se poudarki in nadstreški ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo predvidene stavbe in okolice.

(9)           Na strehah objektov je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika), vendar naj bodo ti umeščeni zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo območja in širše okolice.

(10)        Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti po možnosti členjene na manjše gradbene mase oziroma je treba ustrezno načrtovati krajinsko ureditev okolice z visokoraslo drevnino na vizualno izpostavljenih delih.

13. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1)           Območje OPPN na vzhodni, severni in zahodni strani obdaja gozd s poudarjeno higiensko zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in obrambno funkcijo, zato se na robovih v čim večji možni meri ohranja kvalitetno drevesno vegetacijo.

(2)           Na celotnem robu območja OPPN se ohranja robni nepozidan pas, ki se ga zazeleni in zasadi z avtohtono vegetacijo. Zasaditve na vzhodnem, severnem in zahodnem robu OPPN morajo biti izvedene tako, da se ustvari postopen prehod v obstoječe gozdne površine.

(3)           Ureditev zelenega pasu v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa, in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme.

(4)           V okviru parcel, namenjenih gradnji stavb, je potrebno zagotoviti najmanj 5 % zelenih površin.

(5)           Na prostih površinah znotraj območja urejanja se zasadi visokoraslo drevnino, ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune.

(6)           Vzdolž primarnih in sekundarnih prometnic znotraj območja se linijsko zasadi avtohtono drevesno vegetacijo, ki se smiselno nadaljuje, kjer je to možno, v izteke robnih zelenih cezur območja.

(7)           Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabi lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste.

(8)           Višinske kote zunanjih ureditev objektov morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest v območju in kotam okoliškega terena.

(9)           Izravnava zemeljskih mas se izvede tako, da se brežine oblikujejo v naravnih naklonih. Škarpe in podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, kar mora biti obrazloženo in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Škarpe in podporni zidovi so praviloma dovoljeni do višine 1,5 m.

(10)        Podporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani in obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni.

(11)        Manipulativne in parkirne površine na parcelah, namenjenih gradnji, morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic.

(12)        Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je na zemljišču potrebno zagotoviti vsaj eno drevo. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad garažnimi kletmi.

(13)        Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih enake barve. Višina ograj je lahko največ 2,50 m. Ob ograjah so z notranje strani dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst.

(14)        Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Na območjih uvozov na gradbene parcele morajo biti ograje odmaknjene od cestnega telesa minimalno 5 m. Odstopanje je dopustno ob soglasju upravljavca cest. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.

(15)        Na celotnem območju OPPN, razen v varovalnem pasu državne ceste (zunaj naselja), je dopustno umeščanje objektov za oglaševanje. Oglaševanje naj se izvaja na osnovi enotnega koncepta.

(16)        Višina samostojnih objektov za oglaševanje je lahko največ 12 m nad terenom pod pogojem, da hkrati ne presega nadmorske višine 408 m.

(17)        Urbana oprema in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(18)        Začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja.

(19)        Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj funkcionalnih enot je treba urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.

(20)        Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

14. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1)           Na celotnem območju OPPN, razen na površinah namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postavljati ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

·       majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, vetrolov in podobni objekti),

·       pomožni objekt v javni rabi,

·       ograja in podporni zid,

·       rezervoar,

·       vodnjak in vodomet,

·       priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·       samostojno parkirišče,

·       kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,

·       športno igrišče na prostem,

·       vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,

·       objekt za oglaševanje,

·       pomožni komunalni objekt,

·       pomožni letališki objekt,

·       pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

·       začasni objekt (proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če so ti povezani s tlemi in niso namenjeni prebivanju).

(2)           Umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustno pod pogojem, da na zemljišču ni presežen dovoljen faktor zazidanosti parcele.

(3)           Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni (glede materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti) z objekti, h katerim pripadajo.

(4)           Objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v območju OPPN oblikovani enotno in usklajeni s predvideno namembnostjo območja. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov ter vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.

IV.           Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

15. člen

(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)

(1)           Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(2)           Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sisteme komunalne in druge infrastrukture.

(3)           Praviloma se nova infrastrukturna omrežja umešča v koridorje javnih prometnic. Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse električne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(4)           Dovoljujejo se tudi posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), ki so potrebni za opremljanje območja OPPN.

(5)           Načrtovana komunalna oprema območja obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, fekalno in padavinsko kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telekomunikacijsko omrežje.

(6)           Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse parcele, namenjene gradnji, pa morajo imeti zagotovljeno priključevanje na javno cesto.

(7)           Kot energetski vir je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov.

16. člen

(prometno priključevanje območja)

(1)           Območje OPPN se prometno navezuje na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik (odsek ob letališču), za katero je izdelan in sprejet lokacijski načrt, ki predvideva prestavitev dela trase ceste ob severni rob novo načrtovanega območja Ob letališču.

(2)           Priključek OPPN na glavno cesto je predviden preko severnega kraka na zahodnem krožnem križišču z oznako K1.

(3)           Dostop do območja funkcionalne enote F6, ki je z območjem Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R297B Šenčur–Cerklje na Gorenjskem (DPN) ločena od preostalega dela OPPN, je predviden preko priključka na glavno cesto, ki je predviden tik pred zahodno mejo območja OPPN in je namenjen navezavi obstoječih gozdnih poti ter dostopu do z DPN predvidene merilno regulacijske postaje. Dostop do drugih funkcionalnih enot v območju OPPN preko tega priključka ni dopusten.

(4)           Oba priključka bosta izvedena skladno s projektom PGD/PZI, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo (št. 12-1171, junij 2007, dopolnitev PZI, januar 2016, PNZ, Ljubljana).

(5)           Prestavitev glavne ceste, vključno s krožnim križiščem K1 in priključki za območje OPPN, je že v fazi gradnje.

(6)           Za vse posege v varovalni pas državne ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

17. člen

(prometno urejanje območja)

(1)           Območje OPPN je prometno vpeto in soodvisno od več prometnih sistemov. Ključna je cestnoprometna navezava, urejanje območja pa je povezano tudi z urejanjem zračnega prometa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, do katerega se dolgoročno načrtuje tudi ureditev železniške povezave.

Cestni promet

(2)           Cestnoprometno omrežje funkcionira preko primarne vstopne prometnice, ki se v južnem delu navezuje na krožno križišče K1 na rekonstruiranem delu glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik, v območju OPPN pa poteka vzporedno s severnim robom območja.

(3)           Na primarno prometnico se priklaplja sistem sekundarnega in terciarnega cestnega omrežja, ki omogoča tudi izvedbo povezav s sosednjimi območji.

(4)           Prometnice v območju OPPN imajo določene cestne koridorje (cestni svet). Koridor primarne ceste je širok 19 m, koridorji sekundarnih cest 12 m, koridorji terciarnih cest pa 10 m.

(5)           V območju koridorjev sekundarnih cest je ob meji OPPN določena rezervacija za predvideni prometnici (območji C 2/2 in C 3/2 ), ki bosta zgrajeni v primeru širitve stavbnih zemljišč zahodno in jugozahodno od Poslovnega kompleksa Brnik.

(6)           Na zaključkih slepih odsekov cest je potrebno urediti ustrezna obračališča. 

(7)           Preko območja OPPN poteka obstoječ dostop do naselja Praprotna Polica. Povezavo med severnim krakom krožnega križišča na glavni cesti in obstoječo traso javne poti z oznako JP540813, ki se severno od območja nadaljuje do naselja Praprotna Polica, je potrebno zagotavljati v vseh fazah izvajanja OPPN. Od odcepa primarne ceste do severne meje območja OPPN se javna pot razširi in rekonstruira.

(8)           Predvideni normalni prečni profil cest na območju so določeni v grafičnem delu OPPN.

(9)           Za potrebe ohranjanja dostopov do obstoječih gozdnih in poljskih poti je na robu funkcionalnih enot F3 in F4 predvidena trasa povezovalne poti, ki je navezana na notranje prometno omrežje. Izvedena mora biti v enaki izvedbi kot obstoječe gozdne poti izven območja OPPN, na katere se navezuje. Strošek izvedbe povezovalne poti je del stroška komunalnega opremljanja območja.

(10)        Za dostope do posameznih stavb oziroma objektov je potrebno predvideti dovoze ustreznih širin in radijev. Pozicije in število uvozov se lahko prilagajajo projektnim rešitvam, pod pogojem, da so rešitve usklajene z upravljavcem cestnega omrežja. Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši lahko tudi preko ugreznjenih robnikov.

(11)        Okoli posameznih objektov morajo biti zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in intervencijska vozila.

(12)        Glede na to, da gre za preplet dejavnosti, morajo biti hitrosti vozil glede na prioritete prometnic ustrezno omejene. Večina cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v križiščih.

(13)        Radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki).

(14)        Niveleta cestnega omrežja mora biti prilagojena priključevanju na krožišče na državni cesti.

(15)        Utrjene površine vozišč in parkirišč se praviloma izvede v asfaltni izvedbi, površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane.

(16)        Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji, naj bodo urejene, zasajene z ustrezno vegetacijo in zatravljene.

(17)        Za varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna ter horizontalna cestno prometna signalizacija.

(18)        Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(19)        Pri izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative, ki so določeni v OPN.

(20)        Vse površine, namenjene pešcem, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov. Tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom.

(21)        Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike.

Zračni promet

(22)        S stališča zagotavljanja varnosti zračne plovbe na letališču je bistvenega pomena upoštevanje omejitev, ki jih glede višin predvidenih ureditev na območju OPPN narekujejo omejitvene ravnine letališča.

(23)        Območje OPPN se nahaja pod vodoravno ravnino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila Zakona o letalstvu posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo.

(24)        Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije k lokaciji oziroma k izgradnji objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

Železniški promet

(25)        Za območje Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je v pripravi državni prostorski načrt, s katerim bo preverjena in določena tudi umestitev izven nivojske železniške povezave letališča z Ljubljano. Ker v fazi priprave OPPN natančen potek trase železniške povezave še ni bil določen, je v OPPN prikazan potek trase, kot ga določa OPN in ki poteka preko južnega dela območja funkcionalnih enot F1 in F2.

18. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1)           V območju OPPN se odpadne komunalne in padavinske vode odvajajo organizirano.

(2)           Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna kanalizacija znotraj parcel, namenjenih gradnji).

Fekalna kanalizacija

(3)           Sistem odvajanja odpadnih komunalnih voda na območju OPPN je ločen od sistema odvajanja padavinskih voda.

(4)           Pri določanju lokacij posameznih kanalov, črpališč in objektov znotraj OPPN je potrebno upoštevati obstoječe in predvideno stanje kanalizacijskega omrežja ter konfiguracijo terena in lokacije objektov, ki se priključujejo na kanalizacijo.

(5)           Za potrebe organiziranega odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda je potrebno zgraditi povezovalni kanal do obstoječega kanalizacijskega omrežja, ki se nahaja na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in je povezano s čistilno napravo v Domžalah.

(6)           Omrežje komunalne kanalizacije mora biti v celoti izvedeno iz vodo nepropustnih materialov in z odvodom na čistilno napravo.

(7)           Pri odvajanju industrijske odpadne vode je treba upoštevati določila 13. in 14. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Padavinska kanalizacija

(8)           Padavinske vode iz streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice.

(9)           Padavinske vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih površin morajo biti preko peskolovcev speljane v padavinsko kanalizacijo in v ponikovalnice. Očiščene morajo biti na način, kot to predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti lovilci olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s tehničnimi predpisi.

(10)        Padavinska voda s strešin objektov in utrjenih površin parcel, namenjenih gradnji, se mora ponikati na zemljiščih investitorjev.

(11)        Načeloma se določa, da se zgradijo centralni lovilci olj za posamezna območja, ker bo to omogočilo enostavnejšo in kvalitetnejšo kontrolo, vzdrževanje in čiščenje.

(12)        Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo.

(13)        Padavinska voda iz javnih površin (cest) se vodi v javno kanalizacijo z iztekom v ponikovalnice.

19. člen

(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)

(1)           Preko območja OPPN je načrtovana trasa primarnega vodovoda od naselja Praprotna Polica do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, na katero bo možno priključiti tudi vodovodno omrežje na območju OPPN.

(2)           Vsak odsek sekundarnega vodovoda mora biti zaključen s končnim hidrantom, ki bo namenjen praznjenju in čiščenju vodovoda. Na koncih slepih vodov naj se, kjer je to možno, predvidijo hišni priključki za objekte.

(3)           Vozlišča vodovoda se predvidijo v ustreznih armiranobetonskih jaških.

(4)           Ker se OPPN ne bo izvajal v eni etapi, mora biti zagotovljena možnost, da se deli vodovoda, ki ne bodo imeli zagotovljene pretočnosti, začasno izločijo iz obratovanja.

(5)           Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo, oziroma v območjih, ki ne zagotavlja zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene.

(6)           Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.

20. člen

(oskrba s plinom)

(1)  Skladno z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur–Cerklje na Gorenjskem, Uradni list RS, št. 66/12, je do jugozahodnega vogala območja OPPN predvidena izgradnja prenosnega plinovoda R297B Šenčur – Cerklje in gradnja merilno regulacijske postaje (MRP) Cerklje.

(2)  Ob južnem robu območja OPPN v trasi prestavljene glavne ceste poteka distribucijski plinovod. Distribucijski sistem zemeljskega plina je zgrajen tudi na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

(3)           Priključevanje območja OPPN na distribucijski sistem zemeljskega plina mora biti izvedeno skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.

(4)           Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda s tlakom nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/2010, 45/2011 in 17/2014-EZ-1).

(5)           Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002 in 17/2014-EZ-1).

(6)           V varovalnih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

(7)           Za vse posege in ureditve v varovalnem pasu prenosnega ali distribucijskega plinovoda je potrebno pridobiti soglasje operaterja prenosnega oz. distribucijskega sistema.

(8)           Do izgradnje distribucijskega sistema zemeljskega plina je dopustna oskrba z utekočinjenim naftnim plinom (UNP).

21. člen

(oskrba z električno energijo in javna razsvetljava)

(1)           Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Stavbe je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

(2)           Za širše območje letališča sta v pripravi naslednja projekta, ki ju je potrebno upoštevati pri načrtovanju elektroenergetske infrastrukture na območju OPPN:

·       Projektna dokumentacija PGD za ureditev povezovalnih cest med prestavljeno Glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik in letališčem Brnik - 1. faza;  4/1. Načrt električnih inštalacij in električne opreme - načrt kabelske kanalizacije EE vodov - 1. faza, 7187-5E1, izvod št. 5, Kranj, oktober 2016 in

·       Projektna dokumentacija PZI: Kabelska kanalizacija EE vodov na območju rekonstrukcije glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik, 7180/16, 7180-7E1, izvod št. 8, Kranj, november 2016.

(3)           Za napajanje novih stavb na obravnavanem območju se načrtuje več novih transformatorskih postaj, ki se bodo preko obstoječega 20 kV kabelskega omrežja vključile v RP Letališče Brnik.

(4)           Pri nadaljnjih postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od obstoječih tras kablovodov oziroma je potrebno predvideti prestavitev kablovodov ali transformatorskih postaj.

(5)           Moči transformatorjev v posameznih transformatorskih postajah se bodo določile v projektu transformatorskih postaj in priključnih kablovodov, ko bodo poznane obremenitve posameznih stavb.

(6)           V celotnem območju se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno obbetonirano kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški.

(7)           Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. Natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bo določeno v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo.

(8)           Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.

(9)           Na območju OPPN je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo.

(10)        Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Svetilnost in usmerjenost svetil mora biti skladna s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči oziroma naj se zmanjša moč svetilk, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.

(11)        Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bosta izvedena v kabelski kanalizaciji.

22. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)

(1)           V trasi prestavljene glavne ceste se predvideva izgradnja telekomunikacijskega omrežja z ustrezno kabelsko kanalizacijo, ki bo omogočala priključitev območja OPPN.

(2)           Za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.

(3)           Vse kabelske povezave znotraj območja morajo biti izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, tako, da bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji.

23. člen

(parcelacija in grajeno javno dobro)

(1)           Na območju OPPN je predvidena nova parcelacija oz. komasacija, ki je določena v grafičnem delu OPPN.

(2)           Mejne točke novih parcel in zakoličbeni elementi gradbenih mej so opredeljeni po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve Odloka.

(3)           Vsa zemljišča, ki so potrebna za gradnjo primarnih in sekundarnih prometnic, predstavljajo  predvidene občinske javne ceste in bodoče javno dobro.

24. člen

(roki za infrastrukturno opremljanje)

Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne etape OPPN.

V.            Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

25. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1)           V samem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, se pa območje OPPN nahaja v vplivnem območju enote Cerklje na Gorenjskem - Vaško jedro (EŠD 9449). Posebne dodatne rešitve in ukrepi pri načrtovanju in gradnji zaradi varstva kulturne dediščine niso potrebni. Za gradnjo in druge posege na podlagi tega odloka ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(2)           Ne glede na prejšnjo točko pa velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

(3)           Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

VI.           Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

26. člen

(varstvo tal)

(1)           Pri pripravi temeljnih tal je treba upoštevati navodila in ukrepe, ki jih določa Geološko-geomehansko poročilo o preiskavah tal na območju OPPN L8, Poslovni kompleks Brnik, ki ga je pod št. DN 2005913 v septembru 2016 izdelal Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Tla na lokaciji sestavljajo peščeni in meljasto peščeni prodi v debelini več kot 10 metrov. Nivo talne vode se nahaja na globini več kot 10 m pod obstoječim terenom.

(2)           Izvajanje posegov v območju OPPN bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas, zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.

(3)           Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.

(4)           Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

(5)           S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

(6)           Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.

(7)           Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice.

(8)           V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je potrebno upoštevati splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev.

27. člen

(varstvo gozdov in kmetijskih površin)

Rešitve in ukrepi na območju gozdov

(1)           Posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so opredeljeni kot površine, potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev.

(2)           Drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju potrebno posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj. Posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15. marcem.

(3)           Pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega območja OPPN, je priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka drevesni višini odraslega gozdnega sestoja. Pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar v tem primeru investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

(4)           Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda je po posegu z gradnjo prizadete robne gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti ter pri urejanju zelenih površin v največji možni meri zasaditi avtohtone lesnate vrste.

(5)           Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja OPPN, mora ostati neovirano. Do teh zemljišč je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo. Investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (dopustno je načrtovanje novih gozdnih prometnic ali deviacije obstoječih, tudi znotraj območja obveznega zelenega pasu ob robu območja OPPN).

(6)           Z gradnjo spremljajoče gospodarske javne infrastrukture, razen nujnih povezav, se ne sme posegati v gozdni prostor v okolici območja urejanja.

(7)           Odvečni odkopni in gradbeni material se ne sme odlagati v gozd.

(8)           Zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej enoti urejanja prostora potrebno skrčeno gozdno površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja in/ali dopolnjuje plašč gozdov okrog letališča in/ali gozdnate biokoridorje med Škofjeloškim hribovjem in Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od lokacije skrčenega gozda, je nadomestna površina lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven območij kmetijskih zemljišč, se s spremembo namenskih rab za nadomestitev ogozdenega kmetijskega zemljišča zagotovi nadomestno kmetijsko površino v območjih gozdnih zemljišč gozdnate ali gozdne krajine. Ta sprememba ni pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Ogozditev obsega saditev sadik ali načrtno naravno zaraščanje, nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri presoji primernosti površin za nadomestno ogozditev ali nadomestno kmetijsko površino ter pri izvajanju ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec urejanja gozdnega prostora. Določitev površine in začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena pred izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za njegovo izdajo.

Rešitve in ukrepi na območjih kmetijskih zemljišč, kjer se izvajajo posegi izven ureditvenega območja

(9)           Investitorji v območju OPPN so dolžni s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja območja zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč.

(10)        Pri gradnji v območju OPPN se omeji gibanje strojev na območje posegov. Za transporte se čim manj uporablja poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.

(11)        Investitor je dolžan vzpostaviti vse z gradnjo prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji z OPPN predvidenih prostorskih ureditev.

(12)        Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje.

(13)        Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom.

(14)        Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.

28. člen

(varstvo in zaščita voda)

(1)           Po podatkih Atlasa okolja območje OPPN ne tangira vodotokov, ne posega na poplavna območja in območja varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.

(2)           Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(3)           Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo.

(4)           Vse odpadne komunalne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem.

(5)           Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

(6)           Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev vseh prizadetih površin.

29. člen

(ohranjanje narave)

(1)           Na območju OPPN je prisoten habitatni tip 41.2A Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, ki ga je treba po Uredbi o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09 in 33/13) ohranjati v ugodnem stanju, in habitat nekaterih zavarovanih vrst živali, med drugim tudi rjavoprsega ježa (Erinaceus europaeus) in dihurja (Mustela putorius) (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, Uradni list RS, št. 46/04,109/04, 84/05,115/07, 32/08 - odi. US, 96/08, 36/09,102/11,15/14 in 64/16).

(2)           Območje OPPN meji na naravno gozdno območje, ki je v manjšem delu na severozahodni strani na zemljiščih parc. št. 1677/2, 1676/3 in 1676/4, k.o. Velesovo v naravi prekinjeno z nepogozdenimi površinami. Prostorska ureditev tega dela območja je zato načrtovana tako, da v nobeni fazi ne preseka povezave med vzhodnim in zahodnim krakom gozdnega prostora, ki je pomemben z vidika prostega prehoda živalskih populacij med območjema.

(3)           V 1. fazi se ohranja obstoječi gozd v širini približno 20 m od meje gozdnega roba na zemljiščih parc. št. 1680/1, 1686, 1675 in 1673/1, k.o. Velesovo in kmetijske površine na zemljiščih parc. št. 1676/3 in 1676/4, k.o. Velesovo ter izvede nova pogozditev v širini 30 m od meje območja OPPN na zemljiščih parc št. 1677/2, 1676/3 in 1676/4, k.o. Velesovo. Za pogozditev naj se predvidi lokalno značilne vrste, kot npr. beli gaber, hrast graden, lipa, češnja.

(4)           V 2. fazi se po vzpostavitvi novega gozda ohranja 30 m pas gozda ob meji OPPN na zemljiščih parc. št. 1680/1, 1677/2, 1676/3, 1676/4 in 1673/1, k.o. Velesovo. Nov gozd je vzpostavljen, ko večina dreves doseže premer najmanj 10 cm (faza drogovnjaka).  Preostanek obstoječega gozda, ki presega 30 m pas, se odstrani in območje se lahko nameni gradnji skladno z grafičnim delom OPPN.

(5)           Na vseh robovih, kjer območje OPPN meji na naravno gozdno območje, naj se ustvari postopen in strukturiran prehod v gozdni rob. Robne zelene površine, ki mejijo na gozd, naj se zasadi z avtohtonimi lesnatimi vrstami, kot npr. beli gaber, hrast, jerebika, lipa, češnja, glog, rumeni dren, dobrovita, brogovita in podobne.

(6)           Posek drevja naj se vrši v smeri od glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik proti severozahodu tako, da bo živalim omogočen umik v obstoječi ohranjen gozdni rob.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)           Za območje OPPN je bil izdelan Elaborat varstva pred hrupom (izdelal Marbo Okolje d.o.o., št. 18/1-2017, marec 2017), v katerem je ocenjena vrednost kazalcev hrupa, ki ga bo povzročala uporaba državne ceste.

(2)           Na podlagi rezultatov elaborata je bila gradbena meja na južnem robu območja OPPN določena tako, da poteka izven območja prekoračenih mejnih vrednosti hrupa za območje III. stopnje varstva pred hrupom, to je cca. 25 m od roba cestišča prestavljenega dela glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik.

31. člen

(varstvo zraka)

(1)           V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati ukrepe za varstvo zraka:

·       veljavne predpise v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;

·       preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;

·       vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in

·       sprotno kultiviranje območij večjih posegov.

(2)           Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in drugi sistemi za odvajanje odpadnega zraka iz objektov skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.

32. člen

(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)

(1)           Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža v obrat za predelavo komunalnih odpadkov.

(2)           Zbirna mesta za komunalne odpadke se predvidijo tako, da niso vidno izpostavljena in so hkrati  dostopna vozilom za odvoz.

(3)           Za ločeno zbiranje odpadkov je, v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih dopustno predvideti skupne ekološke otoke.

(4)           Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.

(5)           Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati skladno z zakonodajo.

33. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:

·       upoštevati predpisane ukrepe iz Okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt občine Cerklje na Gorenjskem;

·       zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·       organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša;

·       zgraditi dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v OPPN niso določeni, so pa utemeljeno zahtevani;

·       odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja posamezne gradbene parcele ali funkcionalne celote;

·       zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;

·       v primeru poškodb pri gradnji zagotoviti takojšnjo obnovo infrastrukturnih vodov;

·       v času gradnje upoštevati predpisane kritične ravni hrupa za posamezna območja varovanja pred hrupom;

·       vzdrževati vegetacijske pasove ob glavni cesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;

·       zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;

·       sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;

·       začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.

VII.          Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

34. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)

(1)           Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti:

·       pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;

·       odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve;

·       neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;

·       vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi);

·       zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

(2)           Za območje OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem, d.o.o., št. 0031-03-17 OPPN, marec 2017), v katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja.

(3)           V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti.

(4)           Objekti morajo biti grajeni potresno varno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta. Območje OPPN se nahaja na območju s  projektnim pospeškom tal 0,225 g.

(5)           Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.

VIII.         Etapnost izvedbe prostorske ureditve

35. člen

(etapnost izvedbe)

(1)           OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Izjema je le rekonstrukcija in razširitev javne poti z oznako JP540813 (od odcepa primarne ceste do severne meje območja OPPN), ki mora biti izvedena hkrati s 1. fazo gradnje infrastrukture, za katero bo pridobljeno gradbeno dovoljenje po tem Odloku. Hkrati z rekonstrukcijo in razširitvijo javne poti JP540813 je treba izvesti tudi vso načrtovano javno infrastrukturo, ki je predvidena v območju te ceste.

(2)           Vsaka funkcionalna enota lahko predstavlja svojo etapo, dopustna pa je tudi izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto.

(3)           V okviru vsake etape oz. dela etape je predhodno oz. sočasno treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo okolja.

(4)           V primeru etapne gradnje stavb znotraj posamezne funkcionalne enote mora biti v okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani del funkcionalne enote izdelana prometna in infrastrukturna zasnova, s katero se dokaže možnost neoviranega dostopa in infrastrukturnega napajanja preostalega dela zemljišč, ki bodo predmet nadaljnjih faz izvedbe OPPN.

(5)           Dopustna je tudi fazna gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.

(6)           Vsebinska konkretizacija posameznih etap se opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(7)           Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah OPPN, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

IX.           Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

36. člen

(dopustna odstopanja)

Splošno

(1)           Odstopanja iz tega člena ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja. Prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih posamezna odstopanja zadevajo.

(2)           Pri realizaciji tega OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. 

(3)           Na zemljiščih, ki še niso urejena po določbah tega OPPN, se dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Odstopanja pri legi in velikosti objektov

(4)           Gradbeno mejo lahko presegajo izpostavljeni deli stavb (npr. arhitekturni poudarki, vogali stavb in podobno). Dovoljena so le manjša preseganja gradbene meje (do 2,00 m ter največ na 1/3 dolžine fasade). V primeru poseganja v varovalni pas ceste je za manjši odmik od predpisanega treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.

(5)           Izven območja gradbenih mej se lahko umešča vratarnice, nadstreške, podzemne dele objektov, vključno z uvoznimi klančinami v kletne etaže ter nezahtevne in enostavne objekte, navedene v 14. členu tega Odloka. V primeru poseganja v varovalni pas ceste je za manjši odmik od predpisanega treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.

(6)           Preseganje dopustne višine objektov je dopustno le v primeru, če so ti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

(7)           Posamezne funkcionalne enote se lahko delno ali v celoti nameni parkirnim površinam.

Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov

(8)           Pozicije in število uvozov na zemljišča se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam. Za spremembo pozicij oz. za izvedbo dodatnih uvozov na zemljišče je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.

(9)           Manjkajoča parkirna mesta se lahko, v kolikor na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, zagotavlja tudi na sosednjih funkcionalnih enotah v območju in sicer pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Dokazila za to morajo biti priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Odstopanja pri izgradnji infrastrukture

(10)        Pri realizaciji prostorskega akta je dopusten tudi drugačen potek tras infrastrukturnih vodov in naprav ter prometnih ureditev od prikazanih (tudi po drugih zemljiščih), če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. S spremembami ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidene ureditve, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(11)        Dopustne so umestitve morebitno potrebnih dodatnih transformatorskih postaj ter spremembe v OPPN določenih lokacij transformatorskih postaj, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega upravljavca. Transformatorske postaje se lahko umešča tudi v sklopu novo predvidenih objektov.

(12)        Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.

(13)        Odstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na omrežja oskrbovanih sistemov zunaj območja OPPN so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Odstopanja od predvidene parcelacije

(14)        Na območju OPPN je dovoljeno združevanje parcel in delitev na manjše parcele, pri čemer je treba ohranjati predvideno mrežo javnih prometnic.

(15)        Delitev in združevanje zemljiških parcel je dovoljeno tudi za potrebe gradnje javne infrastrukture in za potrebe določitve javnega dobra.

X.            Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn

37. člen

(usmeritve)

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, in sicer:

·       ohranjati zeleni pas ob glavni cesti, ob dejstvu možnosti izgradnje štiripasovnice,

·       ohranjati gradbene meje in

·       ohranjati načrtovane priključke na glavno cesto.

XI.           Prehodne določbe

38. člen

(prehodne določbe)

Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskega akta, ki je na obravnavanem prostoru veljal na dan oddaje vloge za njegovo pridobitev, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.

XII.          Končne določbe

39. člen

(inšpekcijsko nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

40. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim pri pripravljavcu, Občini Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj.

41. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-02/2016-72

Datum: 11. 10. 2017