|
Na podlagi 27. člena
zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in
58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter 16. člena
Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03)
je župan Občine Braslovče dne 6. 5. 2005 sprejel |
|
|
P R O G R A M P R I P R A V E |
|
|
»strategije prostorskega razvoja Občine Braslovče« |
|
|
Ta program priprave določa namen, cilje ter vsebino
Strategije prostorskega razvoja Občine Braslovče (v nadaljevanju: SPRO),
pristojne nosilce urejanja prostora, seznam potrebnih strokovnih podlag,
način pridobitve strokovnih rešitev, način pridobitve geodetskih podlag,
roke za pripravo prostorskega akta ter obveznosti o financiranju
prostorskega akta. |
|
|
1. Ocena stanja,
razlogi in pravna podlaga za pripravo SPRO |
|
|
1.1. Ocena stanja |
|
|
Splošno o Občini Braslovče |
|
|
Občina Braslovče je bila ustanovljena leta 1998 po
razdelitvi Občine Žalec in obsega preko 50 km2. V njej je na dan 30. 6.
2004 živelo 5152 prebivalcev. Občina Braslovče leži v zahodnem in
severozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Lega občine je strateškega
pomena z vidika vpliva prometnega omrežja, saj skozi južni del občine
potekata avtocestna in regionalna povezava Ljubljane in Celja. Občina je
od Celja oddaljena 24 km, od Ljubljane pa 62 km. |
|
|
V občino so vključena naselja: Braslovče, Dobrovlje,
Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas,
Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče,
Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. Sedež
Občine je v Braslovčah, ki so sklenjeno obcestno naselje na terasnem
pomolu pod obronki planote Dobrovlje. Staro trško obrtno naselje nima
industrije, vendar je prebivalstvo kljub kmetijski okolici večinoma
neagrarno. |
|
|
Občino Braslovče zaznamuje ravno dno Savinjske doline na
vzhodu, ki je kmetijsko intenzivno obdelano (hmeljišča) ter zakrasela
Dobroveljska planota na zahodu, prekrita s povsem tipičnimi kraškimi
pojavi (vrtače, kraške jame, brezna). Tako je za vzhod občine značilna
panoga (intenzivno) kmetijstvo, medtem ko je primarna raba zahodnega
dela pretežno gozd ter gozdu iztrgana kultivirana zemljišča v celkih.
Posebnost občine so tri akumulacijska jezera, od katerih je največje
Žovneško jezero. Posebno pomemben vodni element občine je reka Savinja,
ki teče po celotni vzhodni občinski meji in med drugim zaradi
poplavljanja predstavlja tudi omejitveni faktor v razvoju območja ob
njeni strugi. V občini se nahajajo številni elementi kulturne dediščine,
med njimi zapuščina žovneških gospodov, predhodnikov celjskih grofov. Za
ravninsko dno občine je značilna vse bolj intenzivna poselitev, ki je v
zadnjih desetletjih močno preoblikovala podobo tipičnih vasi, saj se
število prebivalcev občine (in s tem število novih objektov) vseskozi
povečuje. Občina izkorišča potenciale za razvoj turizma in sicer: vodne
aktivnosti, ribogojništvo in ribolov na vodnih površinah, pohodništvo na
Dobroveljski planoti, promocija kulturne dediščine, večje število kmetij
z dodatno (turistično) ponudbo in podobno. Večina nekmečkega
prebivalstva dnevno migrira v zaposlitvene centre in sicer predvsem v
Žalec, Polzelo, Velenje in Celje. |
|
|
|
|
|
Poselitev in demografija |
|
|
Občinsko središče, naselje Braslovče, predstavlja prvo
stopnjo središčnega naselja, enako vlogo imata tudi naselji Letuš in
Gomilsko, celotna občina pa sodi v vplivno območje Celja, središča pete
stopnje. Prevladujoče oblike poselitve v občini so suburbanizirani tip
poselitve (vzhodni del), samotne kmetije in deloma poselitev v strnjenih
naseljih v alpskem tipu gručastega naselja (osrednji del), deloma
neposeljeno in delno samotne kmetije (zahodni del občine). V Občini
Braslovče lahko govorimo o naslednjih prevladujočih tipih poselitvenih
območij: v vzhodnem delu občine oziroma Savinjski dolini prevladujejo
pretežno polurbanizirana ali prehodna naselja, urbanizirana podeželska
naselja, urbanizirana obmestna naselja, v zelo majhni meri pa tudi
ogrožena in odmirajoča podeželska naselja, osrednji del občine oziroma
obrobno gričevje zaznamuje tip stabilnega podeželskega naselja, za
zahodni del občine oziroma Dobrovlje je značilno odmirajoče podeželsko
naselje. |
|
|
Skupno število prebivalcev v Občini Braslovče je po popisu
leta 2002 znašalo 4933, od tega je bilo 49 % moških in 51 % žensk.
Povprečna starost prebivalcev v Občini Braslovče je v letu 2002 znašala
44 let, kar predstavlja eno najvišjih povprečnih starosti prebivalcev po
občinah v Sloveniji. Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu je v
Občini Braslovče naslednje: delovno aktivno prebivalstvo predstavlja 87
% delež glede na skupno število vsega aktivnega prebivalstva v občini,
medtem ko je delež brezposelnih 13 %. Delovno aktivno prebivalstvo
sestavljajo zaposlene osebe, teh je 72 %, in 15 % samozaposlenih oseb,
od katerih je 7 % samostojnih podjetnikov in 8 % kmetovalcev. Delež
zaposlenih in brezposelnih prebivalcev je povsem primerljiv s slovenskim
povprečjem. Večje razlike se pojavljajo pri strukturi delovnega
aktivnega prebivalstva v primerjavi s slovenskim povprečjem. V Občini
Braslovče je namreč precej višji delež samozaposlenih oseb (15 %) kot je
slovensko povprečje in sicer predvsem na račun visokega deleža
kmetovalcev v občini (8%). Dnevne migracije delovno aktivnih prebivalcev
iz popisa prebivalstva kažejo, da se občani na delo vozijo v Žalec,
Polzelo, Velenje, Celje, Braslovče, nekaj manj pa v Prebold, Nazarje,
Ljubljana, Šoštanj, Mozirje ter drugam – Domžale, Kamnik, Laško, Ljubno,
Maribor, Štore, Tabor. |
|
|
Podatki popisov kažejo, da se je skupno število
prebivalcev v vseh naseljih, ki sestavljajo Občino Braslovče, v času od
prvega do zadnjega popisa povečalo za dobrih 40 odstotkov (od 3440
prebivalcev leta 1869 na 4933 prebivalcev leta 2002). Trend porasta
prebivalstva je prisoten skozi celotno obdobje popisov. Največji
pozitivni trend porasta je prisoten v naselju Parižlje, kjer se je
prebivalstvo povečalo za skoraj 400 %, v Rakovljah znaša porast okoli
225 %, v Letušu pa okoli 140 %. Ostali nižinski del Savinjske doline
oziroma vzhodni del občine prav tako večinoma zaznamuje trend naraščanja
števila prebivalcev, z manjšimi izjemami, kjer število ostaja približno
enako ali pa rahlo pada. Osrednji del občine, t.j. gričevnato obrobje,
je zaznamovano z rahlim porastom števila prebivalcev in sicer se je v
obdobju popisov prebivalstvo v naselju Podvrh povečalo za okoli 10
odstotkov. V zahodnem delu občine, t.j. na Dobroveljski planoti, pa je –
za razliko od nižinskega predela – značilen upad prebivalcev. V naselju
Dobrovlje se je število prebivalcev zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov.
Pojav gre najverjetneje pripisati preseljevanju ljudi v nižinske predele
zaradi boljših možnosti kmetijske predelave in novih delovnih mest, ki
so jih nudila večja (industrijska) središča Savinjske doline. |
|
|
|
|
|
Prometna infrastruktura |
|
|
Prometna dostopnost celotnega vzhodnega dela občine je
primerna tako z regionalnega kot z državnega vidika. Osrednji del občine
je dobro prepleten z lokalnimi cestami, kar priča predvsem o dobri
lokalni prometni dostopnosti. Skozi Občino Braslovče poteka glavni (V.)
prometni koridor Slovenije, ki tvori slovenski cestni križ. Avtocestna
povezava Ljubljana – Celje – Maribor preseka južni del občine v smeri
vzhod – zahod, v občini se nahaja tudi avtocestni priključek
(Šentrupert). Južno od avtocestne povezave, prav tako v smeri vzhod –
zahod, poteka skozi občino glavna regionalna povezava Celja in Ljubljane
(regionalna cesta Arja vas – Žalec – Šempeter – Ločica – Trojane).
Prometno je torej južni del občine Braslovče odlično navezan na širšo
okolico, ne samo v regionalnem, pač pa tudi v državnem merilu. V smeri
sever – jug poteka glavna prometna povezava spodnje in zgornje Savinjske
doline, ki se od regionalne ceste Ljubljana – Celje v Šentrupertu odcepi
proti severu in poteka skozi Parižlje in Letuš do Mozirja, od tam pa
naprej v Logarsko dolino oziroma proti Kamniku (regionalna cesta Mengeš
– Duplica – Kamnik – Stahovica – Črnivec – Radmirje – Mozirje – Soteska
– Šentrupert). Od nje se v Letušu odcepi prometna povezava proti Velenju
(regionalna cesta Pesje – Gorenje – Letuš). Občinsko središče je z
regionalno cestno povezavo povezano iz vzhodne smeri (regionalna cesta
Polzela – Parižlje – Braslovče – Male Braslovče). Vzhodno od občine
poteka železniška povezava Celja in Velenja, trasa železnice teče nekaj
sto metrov vzhodno od občinske meje z Občino Polzela (železniška postaja
v Polzeli je npr. od občinskega središča Braslovče oddaljena okoli 4
km). Precej slabše je prometno dostopen zahodni del, t.j. Dobrovlje, ki
je prepleten predvsem z lokalnimi, gozdnimi cestami. |
|
|
|
|
|
Krajina |
|
|
Vzhodni del občine, t.j. ravninsko dno Savinjske doline,
pokrivajo obdelovalne površine, intenzivno kmetijstvo predvsem v obliki
hmeljišč, osrednji del občine, t.j. obrobno gričevje, zaznamuje mešana
raba, ki iz kmetijske prehaja v gozdne površine, ter velike vodne
površine (jezera), zahodni del občine, t.j. Dobrovlje, pa prekrivajo
gozdovi, ki so ponekod skrčeni za potrebe kmetijske proizvodnje
posameznih kmetij (celki). Za vzhodni del občine je značilna tipologija
spreminjanja rabe tal v obdobju 1961–1994 zmerna do izrazita
urbanizacija ter izrazita intenzifikacija kmetijske proizvodnje, za
osrednji del občine je v tem obdobju značilno šibko ogozdovanje, za
zahodni del pa trend izrazitega ogozdovanja. |
|
|
Predvsem vzhodni in osrednji del občine zaznamuje visoka
vodnatost. Ob skrajnem vzhodnem robu skozi celotno občino teče reka
Savinja, ob toku katere leži tudi manjše Presersko jezero, ki je nastalo
z zajezitvijo letuške Struge. Osrednji del občine je zaznamovan z
večjimi vodnimi površinami in sicer z zajezitvenima jezeroma – z
Žovneškim in Braslovškim jezerom. Žovneško jezero, ki je z 49 ha vodne
površine eno največjih v okolici, je nastalo kot akumulacija v plitvi
kotanji v bližini graščine Žovnek. Braslovško jezero, s 4,5 ha vodne
površine precej manjše od Žovneškega, je prav tako z akumulacijo nastalo
v šestdesetih letih 20. stoletja in sicer s povišanjem nasipa nekdanjega
ribnika ob potoku Trebnik. Ob Brasovškem jezeru je speljana panoramska
pot, jezero samo pa je primerno za kopanje in ribolov. Vzhodni in delno
osrednji del občine predstavlja tudi enega pomembnejših naravnih virov
in sicer se tu nahaja podtalnica, ki je pomembna za napajanje širšega
območja spodnje Savinjske doline. |
|
|
|
|
|
1.2. Razlogi za pripravo SPRO |
|
|
Glavni razlog, zaradi katerega pristopa Občina Braslovče k
izdelavi SPRO, sta novi ZUreP-1 in Strategija prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04). |
|
|
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Žalec za
območje Občine Braslovče (Uradni list SRS, št. 21/91 in Uradni list RS,
št. 34/92, 69/93) in prostorske sestavine družbenega plana Občine Žalec
za območje Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 51/99) – v
nadaljevanju: prostorski plan Občine Braslovče – ne zagotavljajo
ustreznega prostorskega razvoja. Poleg tega ZUreP-1 z dnem 20. 7. 2007
razveljavlja vse občinske prostorske akte, sprejete v prejšnji družbeno
ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja. Te bo Občina
Braslovče med drugim nadomestila s SPRO, ki predstavlja temeljni
strateški prostorski akt občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju
določila svoj prostorski razvoj. S sprejemom SPRO bo občina tako
določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako,
da bo zagotovila pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine.
Občina Braslovče pristopa k sprejemanju SPRO z namenom, da pripravi
celovit strateško usmerjen dokument z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi. |
|
|
Občina pristopa k pripravi SPRO tudi zaradi naslednjih
razlogov: |
|
|
– spremenjenega prometnega položaja, ki bo ob dokončanju
avtocestne prometne povezave (t.j. V. prometnega koridorja) vplival na
novo vlogo občine, |
|
|
– zaradi novih medobčinskih odnosov predvsem po letu 1998, |
|
|
– zaradi razvoja tržnega gospodarstva, ki se seli na
sub-urbanizirana območja s strateškim geo-prometnim položajem, |
|
|
– zaradi spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in
pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja
Občine Braslovče, ki se je v zadnjih desetletjih razvijala predvsem v
smeri zaledja večjih urbanih središč in nase prevzemala vlogo spalnega
območja, danes pa postaja atraktiven prostor za vlaganje v nove
dejavnosti (obrt, proizvodnja, poslovne dejavnosti, turizem, rekreacija
in drugo), |
|
|
– zaradi krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora
in |
|
|
– zaradi vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih
interesov v prostoru, med katerimi je na območju Občine Braslovče zelo
izrazit konflikt med intenzivno kmetijsko pridelavo ter varstvom
podtalnice in med poplavno ogroženostjo območja ob Savinji ter novimi
investicijami na tem območju. |
|
|
Občina Braslovče nadalje želi v prostorski razvoj vnesti
nove vsebine, kot so turizem, ter z novimi prostorskimi akti rešiti
nekatere konflikte v prostoru, kot so protipoplavni ukrepi na območju
Savinje, ki vplivajo na prostorski razvoj ob njeni strugi, konflikt med
intenzivni kmetijsko rabo in območjem strogega varstva podtalnice in
podobno. Hkrati Občina Braslovče želi rešiti naslednje razvojne poglede: |
|
|
– pospeši razvoj občine v odnosu do regije, |
|
|
– začrtati razvojne potrebe občine po novih poslovnih
površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, |
|
|
– urediti policentrični razvoj naselij v občini, |
|
|
– učinkovito urediti načrtovanje prometne in druge
infrastrukture v občini, |
|
|
– urediti spremembo namenske rabe prostora. |
|
|
|
|
|
1.3. Pravna podlaga za pripravo SPRO |
|
|
Pravna podlaga za pripravo SPRO je dana v 171. členu
ZUreP-1. |
|
|
2. Predmet in
programska izhodišča SPRO |
|
|
2.1. Predmet SPRO |
|
|
Vsebina SPRO bo v skladu z ZUreP-1 naslednja: |
|
|
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
|
|
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami
in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, |
|
|
– zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova
poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajina), |
|
|
– zasnova razvoja in urejanja naselij (urbanistična
zasnova za naselji Braslovče in Rakovlje), |
|
|
– morebitna zasnova razvoja in urejanja krajinskih območij
(krajinska zasnova bo opredeljena naknadno kot dopolnitev SPRO) ter |
|
|
– ukrepi za izvajanje SPRO. |
|
|
|
|
|
2.2. Programska izhodišča SPRO |
|
|
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
Pri določanju izhodišč prostorskega razvoja občine je
treba upoštevati: stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v
občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami
ter vlogo občine v regiji, načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki
izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil,
strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorski red Slovenije,
razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, varstvene
usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij
varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva
kulturne dediščine, usmeritve za pripravo občinskih prostorskih aktov iz
regionalne zasnove prostorskega razvoja, če je ta sprejeta za območje
občine. S SPRO se opredelijo cilji prostorskega razvoja občine. |
|
|
|
|
|
Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru |
|
|
V zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru se določi
vizija prostorskega razvoja občine, zlasti glede: razvoja naselij, z
opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju
naselij, razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti, razporeditve
oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne
infrastrukture, razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske
javne infrastrukture, opredelitve območij za prostorski razvoj
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika
ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti
okolja in opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
|
|
|
|
|
Zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru |
|
|
V SPRO se, povezano s posameznimi prostorskimi sistemi
državnega oziroma regionalnega pomena, določijo zasnove prostorskega
razvoja: poselitve, vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove
naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij,
komunalne infrastrukture in krajine, vključno z zasnovami rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč, voda, območij mineralnih surovin ter
drugih območij, ki so varovana ali zavarovana s predpisi in usmeritvami
za urejanje degradiranih in ogroženih ter drugih območij. |
|
|
|
|
|
Urbanistična zasnova za naselji Braslovče in Rakovlje |
|
|
Urbanistična zasnova določa strategijo prostorskega
razvoja skupine funkcionalno povezanih naselij Braslovče in Rakovlje
glede na njihove razvojne potrebe in možnosti. Urbanistična zasnova
določa najmanj: ureditveno območje urbanistične zasnove; zasnovo
razporeditve dejavnosti v prostoru; območja prenove naselja in koncept
prenove; območja za širitev naselja in koncept širitve; zasnovo namenske
rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom
površin namenjenih javnemu dobru; zasnovo infrastrukturnih sistemov;
zasnovo ureditve zelenih in športno rekreativnih površin v naselju;
zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in
drugimi nesrečami; zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje
prostora v naselju; usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in
krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v
naselju; členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne
enote. |
|
|
|
|
|
Ukrepi za izvajanje SPRO |
|
|
V SPRO se za celoto ali za posamezna območja določijo
ukrepi občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, potrebni za
njeno izvajanje, zlasti kot: opredelitve v zvezi z uresničevanjem
prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja občine
določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru; programi in
projekti za urejanje krajine in za razvoj in urejanje naselij ter drugih
prostorskih ureditev; posamezni prostorski ukrepi; ukrepi v zvezi z
opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo; ukrepi za stalno
spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na
področju urejanja prostora. |
|
|
|
|
|
Podrobnejša programska izhodišča SPRO |
|
|
V skladu z ZUreP-1 in podzakonskimi akti bo Občina
Braslovče s SPRO določila izhodišča in vizijo prostorskega razvoja ter
usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru. Strateški
prostorski akt bo obravnaval prostor celotne Občine Braslovče, pri čemer
bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob avtocestnem koridorju
ter legi ob regionalni povezavi, kar predstavlja atraktiven prostor za
vlaganje v raznolike dejavnosti, zagotavljanju pogojev za turistični
razvoj celotnega območja občine s poudarkom na izkoriščanju vodnih
površin v turistično rekreacijske namene (Žovneško, Braslovško in
Preserko jezero), zagotavljanju pogojev za storitvene dejavnosti na
območju celotne občine, prestrukturiranju večjih kmetij v celovite
gospodarske subjekte, ohranjanju poselitve na območju Dobrovelj,
usmerjanju nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši
ureditvi občinskega središča z urbanistično zasnovo, proučitvi možnosti
razvoja območja ob večjem delu toka Savinje zaradi njegove poplavne
ogroženosti in drugo. Občina želi na tak način sprejeti prostorski akt,
ki bo imel razvojno vlogo in bo spodbujal investitorje v nova vlaganja. |
|
|
Območje današnje Občine Braslovče je še nekaj let nazaj,
do leta 1998, sodilo pod Občino Žalec. V njeno središče, mesto Žalec, in
neposredno okolico se je usmerjalo večino upravnih ter večji delež
industrijskih dejavnosti. Okoliški prostor, med njimi tudi območje
današnje Občine Braslovče, pa je bil namenjen predvsem kmetijski
dejavnosti, takrat zelo perspektivnem hmeljarstvu. Z vstopom Slovenije v
Evropsko unijo so se razmere močno spremenile. Kmetijstvo postaja vse
manj perspektivno in tudi EU bo v prihodnje zmanjševala delež
neposrednih subvencij. Za doseganje Lizbonske strategije, ki si je
zastavila strateški cilj, da EU postane najbolj konkurenčno in
dinamično, na znanju zasnovano gospodarstvo na svetu, je potrebno v prvi
fazi vzpostaviti nove prostorske pogoje. Ti morajo biti vzpostavljeni
tako na makroravni, kot tudi v posameznih občinah, ki skupaj sestavljajo
povezan sistem. Območje Občine Braslovče ima za funkcionalno
prestrukturiranje iz povsem kmetijske občine odlične danosti. Leži
neposredno na V. evropskem koridorju, znotraj katerega ima tudi eno
vstopno točko Šentrupert, ter v neposredni bližini veje X. koridorja. S
tem je občini zagotovljen osnovni pogoj za nadaljnji razvoj, to je
prometna dostopnost. Zaradi tega ima Občina Braslovče namen zagotoviti
površine za zagotavljanje prometne dejavnosti subjektov z dejavnostjo v
občini. Hkrati ima občina vzpostavljene in ohranjene izredne ambiente in
kvaliteto prostora. To ji daje strateško prednost pred ostalimi območji
v regiji. Tako bi morala izdelava SPRO temeljiti na podanih izhodiščih,
pri čemer bi morala izkoristiti vse strateške prednosti. Na eni strani
bi bilo potrebno izkoristiti izredno kvalitetno prometno infrastrukturo,
predvsem z oblikovanjem poslovne cone med avtocesto in regionalno cesto.
Tukaj bi bilo smiselno poiskati sinergijo z okoliškimi občinami;
predvsem z občinami Polzela, Prebold, Šmartno ob Paki in Tabor.
Dolgoročno bi se kmetijski prostor lahko namenjal tudi za druge
dejavnosti in sicer glede na dejanske potrebe. Na drugi strani je
potrebno zaščititi vse večje kmetijske komplekse, kjer mora biti
dovoljena dvonamenska oziroma začasna raba, kot so turizem, konjeništvo,
golf, šport in podobno. Samo poselitev pa je potrebno usmerjati v
zgoščevanje in širitev že obstoječih naselij, pri čemer je potrebno
ohranjati izredno bivanjsko kvaliteto v primerjavi z večjimi urbanimi
središči. Ob upoštevanju tega je smiselno v čim večji meri težiti k
dopuščanju mešane rabe, s čimer je možno posameznikom, ki imajo povečini
prevelik stavbni fond, dopustiti dodatne dejavnosti. Z oblikovanjem
SPRO, ki bo temeljila na navedenih izhodiščih, bi se približali že
razvitim območjem EU, ob hkratnem ohranjanju današnje kvalitete prostora
in ambientov, pa bi v celoti dosegli paradigmo trajnostnega razvoja. |
|
|
|
|
|
Okoljsko poročilo |
|
|
Zaradi izdelave celovite presoje vplivov SPRO na okolje iz
8. točke tega programa priprave se izdela okoljsko poročilo in njegova
revizija. |
|
|
3. Ureditveno območje
SPRO |
|
|
Ureditveno območje SPRO je celotno območje Občine
Braslovče, urbanistična zasnova se bo izdelala za naselji Braslovče in
Rakovlje. |
|
|
4. Nosilci urejanja
prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo
sodelovali pri pripravi SPRO |
|
|
4.1. Pripravljavec: |
|
|
Pripravljavec SPRO je Občina Braslovče (v nadaljevanju:
pripravljavec). |
|
|
4.2. Nosilci urejanja prostora |
|
|
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom
izdelave SPRO podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k
dopolnjenemu predlogu SPRO pa mnenje, so: |
|
|
1. Ministrstvo za okolje in prostor: |
|
|
– Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj. |
|
|
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo narave. |
|
|
– Direktorat za okolje, Sektor za vode. |
|
|
– Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne
surovine. |
|
|
– Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami. |
|
|
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje. |
|
|
– Agencija RS za okolje, OE Celje. |
|
|
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave. |
|
|
2. Ministrstvo za promet: |
|
|
– Direktorat za ceste. |
|
|
– Direktorat za železnice. |
|
|
– Direktorat za letalstvo. |
|
|
– Direktorat za pomorstvo. |
|
|
– Direkcija RS za ceste, Izpostava Celje. |
|
|
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: |
|
|
– Direktorat za kmetijstvo. |
|
|
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. |
|
|
4. Ministrstvo za kulturo. |
|
|
5. Ministrstvo za gospodarstvo: |
|
|
– Direktorat za notranji trg. |
|
|
– Direktorat za energijo. |
|
|
6. Ministrstvo za informacijsko družbo. |
|
|
7. Ministrstvo za zdravje: |
|
|
– Področje za razvoj omrežja ustanov zdravstvene
dejavnosti. |
|
|
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje. |
|
|
8. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. |
|
|
9. Ministrstvo za obrambo: |
|
|
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno
obrambo. |
|
|
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, Izpostava Celje. |
|
|
– Uprava za obrambo, Celje. |
|
|
10. Ministrstvo za notranje zadeve. |
|
|
11. Agencija RS za regionalni razvoj. |
|
|
12. ELES Elektro Slovenija, javno podjetje za prenos
električne energije d.o.o., Ljubljana. |
|
|
13. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje. |
|
|
14. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. |
|
|
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Celje. |
|
|
16. Pošta Slovenije d.o.o., PE Celje. |
|
|
17. Telekom Slovenije d.d., PE Celje. |
|
|
18. Javno komunalno podjetje Žalec (JKP Žalec). |
|
|
19. Telmach d.o.o., Družba za komunikacijske storitve. |
|
|
20. Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo
električne energije, Celje. |
|
|
21. Geoplin d.o.o., Ljubljana. |
|
|
22. Vodovod-kanalizacija d.o.o., Celje. |
|
|
23. Energetika Celje javno podjetje d.o.o., Celje. |
|
|
24. Javne naprave, javno podjetje d.o.o., Celje. |
|
|
25. Občina Braslovče – področje razvoja prometa (lokalne
ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture lokalnega pomena,
turizma, kmetijstva, kulture, druge infrastrukture lokalnega pomena. |
|
|
|
|
|
4.3. Drugi udeleženci |
|
|
Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO,
so: |
|
|
– Občinski svet občine Braslovče, |
|
|
– Odbor občinskega sveta občine Braslovče za okolje in
prostor, |
|
|
– Župan Občine Braslovče, |
|
|
– Strokovne službe Občinske uprave občine Braslovče, |
|
|
– Krajevni odbori v Občini Braslovče |
|
|
O pripravi SPRO pripravljavec obvesti tudi sosednje
občine, in sicer občine Mozirje, Nazarje, Vransko, Tabor, Prebold,
Polzela in Šmartno ob Paki, ki lahko v postopku priprave SPRO dajejo
predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo
na njihove zadeve urejanja prostora. |
|
|
Kolikor se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno
pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v tem
programu priprave, se le-ta pridobi tekom postopka. |
|
|
5. Seznam potrebnih
strokovnih podlag za načrtovanje predvidene prostorske ureditve |
|
|
Pripravljavec zagotovi strokovne podlage pripravljavca in
sicer »Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja Občine
Braslovče«. Ker gre za izdelavo povsem novega prostorskega akta, bo
pripravljavec pridobil nove strokovne podlage za SPRO, ki bodo izdelane
v skladu z ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in
načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih
strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04). Pri izdelavi SPRO se
smiselno upoštevajo že izdelane strokovne podlage pripravljavca, ki so
se pridobile ob zadnji spremembi prostorskega plana občine Braslovče,
ter izhodišča veljavnih prostorskih aktov na območju Občine Braslovče. |
|
|
Strokovne podlage pripravljavca vsebujejo najmanj: |
|
|
– analizo stanja in teženj v prostoru, |
|
|
– analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v
prostoru in |
|
|
– študijo ranljivosti prostora. |
|
|
6. Način pridobitve
strokovnih rešitev |
|
|
Strokovne rešitve za urbanistično zasnovo naselij
Braslovče in Rakovlje se pridobijo z izdelavo vsaj dveh variantnih
rešitev. Variantne rešitve prostorskega razvoja bodo pripravljene na
osnovi obveznih strokovnih podlag. |
|
|
Pripravljavec lahko pridobi tudi druge analize prostora in
podrobnejše strokovne podlage (za urbanistične in krajinske zasnove), za
katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so pomembne pri obravnavi
problematike in za odločitev o prostorskem razvoju občine. |
|
|
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora posredujejo
posamezni nosilci urejanja prostora v skladu s tem programom priprave,
pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se pripravljavcu
posredujejo v tiskani in digitalni obliki. |
|
|
7. Navedba in način
pridobitve geodetskih podlag |
|
|
Vse geodetske podlage, ki so potrebne za pripravo SPRO,
pridobi pripravljavec. |
|
|
Potrebni geodetski podatki in geodetske podlage, ki bodo
uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za izdelavo
kartografskega dela SPRO, so naslednji: podatek prostorskih enot za
naselja, topografski podatki o vodah, reliefu in cestah merila 1:25.000,
grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt, državna
topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta merila
1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, digitalni ortofoto
načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Braslovče. |
|
|
Kolikor se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno
pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem
odstavku, se le-te pridobi tekom postopka. |
|
|
8. Celovita presoja
vplivov SPRO na okolje po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
41/04, v nadaljevanju: ZVO) in zakonom o ohranjanju narave (Uradni list
RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON) |
|
|
Skladno z določili ZVO in ZON je pripravljavec z vlogo št.
003-03-05/8-KS z dne 28. 2. 2005 obvestil Ministrstvo za okolje in
prostor (v nadaljevanju: MOP) o nameri priprave SPRO. Na podlagi
zaprosila je MOP pripravljavca z odločbo št. 354-09-107/2005, z dne 13.
4. 2005 seznanilo, da je v postopku priprave SPRO potrebno izvesti
postopek celovite presoje njenih vplivov na okolje, ker se na območju,
ki ga obravnava SPRO nahajata dve posebni varstveni območji in šest
zavarovanih območij, na katere bi izvedba SPRO lahko pomembno vplivala. |
|
|
9. Rok za pripravo
SPRO oziroma njegovih posameznih faz in rok za smernice za načrtovanje
iz 29. člena ZUreP-1, če je dopusten daljši od 30 dni |
|
|
Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora
predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu: |
|
|
Prva prostorska konferenca |
|
|
– Pripravljavec je do sprejema tega programa priprave v
skladu z 28. členom ZUreP-1 in namenom, da se pridobijo in uskladijo
priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti,
gospodarstva in interesi združenj ter organizirane javnosti glede
priprave prostorskega akta že izvedel 1. prostorsko konferenco in izbral
načrtovalca SPRO z javnim naročilom. Datum, kraj in čas zbora konference
je pripravljalec v skladu z ZUreP-1 objavil v javnih medijih in na
krajevno običajen način. Priporočila udeležencev, dana na 1. prostorski
konferenci, bodo obravnavana tekom nadaljnjega postopka priprave SPRO,
predvsem pa v okviru izdelave strokovnih podlag pripravljavca. |
|
|
Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora |
|
|
– Po sprejemu programa priprave pripravljavec pridobi
geodetske podlage in druge podatke ter skupaj z načrtovalcem pristopi k
izdelavi strokovnih podlag pripravljavca, v okviru katerih objavi poziv
za zbiranje pobud javnega in zasebnega sektorja. |
|
|
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega
programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca
posredujejo smernice za načrtovanje. Hkrati s pozivom jim pripravljavec
posreduje tudi ta program priprave. |
|
|
– Po izteku roka za pridobitev smernic načrtovalec dopolni
strokovne podlage. |
|
|
– Načrtovalec in pripravljavec pripravita predlog SPRO.
Pripravljavec obravnava predlog SPRO na občinskem svetu. |
|
|
Druga prostorska konferenca |
|
|
– Pripravljavec skliče zbor 2. prostorske konference. |
|
|
– Glede na pridobljene predloge, pripombe in priporočila,
dane na občinskem svetu in 2. prostorski konferenci, načrtovalec in
pripravljavec dopolnita predlog SPRO. |
|
|
Javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta |
|
|
– Najmanj 14 dni po izvedbi 2. prostorski konferenci
pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog SPRO. Javna razgrnitev
traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec organizira
javno obravnavo predloga SPRO. |
|
|
– Pripravljavec po javni razgrnitvi predloga SPRO ob
upoštevanju strokovnih stališč načrtovalca, zavzame stališča do pripomb
in predlogov danih v času javne razgrnitve. |
|
|
– Načrtovalec dopolni predlog SPRO v skladu s stališči do
pripomb in predlogov iz prejšnje alineje. |
|
|
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega
programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca
posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu SPRO. |
|
|
Sprejem akta |
|
|
– Pripravljavec izvede obravnavo dopolnjenega predloga
SPRO na občinskem svetu po pridobitvi mnenj nosilcev. Sestavni del
gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne
razgrnitve ter priporočila prostorske konference. |
|
|
– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog SPRO z odlokom. |
|
|
Potrditev in objava akta |
|
|
– Pred objavo odloka o SPRO pripravljavec pošlje SPRO
ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15 dneh od
prejema vloge ugotovi ali je vloga popolna in v skladu z 69. členom
ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti
države. |
|
|
– Potrjen odlok o SPRO pripravljavec objavi skupaj z
datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi. |
|
|
Podaljšanje roka |
|
|
– Roki za pripravo prostorskega akta, predvideni v
programu priprave se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin
spremenijo |
|
|
10. Obveznosti v zvezi
s financiranjem SPRO |
|
|
Sredstva za izdelavo in sprejem SPRO, vključno s sredstvi
za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in
celovito presojo vplivov SPRO na okolje, zagotovi pripravljavec
vsakoletno v proračunu. |
|
|
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih
strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz
lastnih proračunskih sredstev. |
|
|
11. Začetek veljavnosti |
|
|
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne
veljati z dnem objave. |
|
|
|
|
|
Št. 350-03/05 |
|
|
Braslovče, dne 6. maja 2005. |
|
|
Župan
Občine Braslovče
Marko Balant l. r. |
|
|
|