Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), četrtega
odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13,
74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 31. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in
109/12) in 17. člena Statuta Občine Mislinja
(Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št.
5/12, 27/16, 61/16) je Občinski svet občine Mislinja na 17. redni seji
dne 17. 12. 2020 sprejel |
|
ODLOK |
O OSKRBI
S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA |
|
UVODNI
DOLOČBI |
|
1. člen |
Ta odlok
ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo
s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine
Mislinja (v nadaljevanju: občina), tako, da določa: |
·
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
·
vrsto in
obseg javnih dobrin javne službe, |
·
pogoje
za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, |
·
pravice
in obveznosti uporabnikov, |
·
vire
financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne
službe, |
·
vrsto in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, |
·
druge
elemente v zvezi z izvajanjem javne službe. |
|
2. člen |
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
|
2.
obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega
vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, |
3.
odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim
vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz
javnega vodovoda, |
4.
sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju
in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za
neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, |
5.
primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, |
6.
transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda, |
7.
podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo
upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne
izvajajo, |
8.
zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni
oskrbi s pitno vodo, |
9.
javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna
infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je
tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo
hidravlično povezano z javnim vodovodom, |
10.
magistralno vodovodno je omrežje, objekti in naprave, ki služijo več
občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in
pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi), |
11.
oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s
pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod, |
12.
zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno
omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno
omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni
izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja
za gašenje požarov, |
13.
interno vodovodno omrežje in naprave je tisto, ki je v lasti uporabnika,
|
14.
vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od
sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z
vsemi vgrajenimi elementi, |
15.
gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek na javni vodovod,
ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja
gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta, |
16.
priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na
posamezno priključno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne
vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi, |
17.
priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
(v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od
javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na
javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture;
priključek na javni vodovod sestavljajo priključni sklop na sekundarno
omrežje, dovodna cev na odseku med javnim vodovodom in obračunskim
vodomerom, ki je položena v zaščitno cev, vodomerni jašek, ventil pred
in za obračunskim vodomerom, čistilni kos (odvisno od nazivnega premera)
in montažno demontažni kos in obračunski vodomer z nepovratnim ventilom,
|
18.
obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz
javnega vodovoda, |
19.
interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in
uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga
upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode, |
20.
začasni vodovodni priključek na javni vodovod lahko izvede izvajalec
javne službe za oskrbo z vodo za gradbišča, za javne prireditve, za
začasne objekte, za vzdrževanje parkov, vrtov in nasadov in za podobne
primere, |
21.
upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi,
ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne
službe, |
22.
upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero
imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o upravljanju, |
23.
območje poselitve (aglomeracija) je območje, določeno v operativnem
programu oskrbe s pitno vodo, |
24.
obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim
prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005,
določeno za širitev naselja, |
25.
predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz
prejšnje točke, |
26.
območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja
poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena
območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske
objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v
občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega
javnega vodovoda, |
27.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture, |
28.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo
vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja
urejanje prostora, |
29.
tehnični pravilnik je Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in
uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme pristojni organ
izvajalca javne službe. |
|
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
3. člen |
Občina
zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec javne službe) na območju občine, v obsegu in pod
pogoji, določenimi s tem odlokom. |
Izvajalec javne službe je JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC d.o.o. |
Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s programom oskrbe
s pitno vodo. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec
javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v
uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom
njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba
izvajalca javne službe potrdi. |
|
4. člen |
Občina
zagotavlja javno službo na poselitvenih območjih. |
Občine
morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo
na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in
z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar. |
Z javnim
vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50
prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako
pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na
območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s
pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta
hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
1.
da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev
s stalnim prebivališčem in |
2.
da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša
od 10 m3 pitne vode na dan. |
Na
območjih poselitve, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno
vodo, pa nista izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko občina
podeli koncesijo v skladu s predpisi. |
|
VRSTA IN
OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
|
5. člen |
Javna
služba obsega naslednje storitve: |
·
oskrbo s
pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi
in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, |
·
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih
obveznostih in izvajanju javne službe, |
·
redno
vzdrževanje javnega vodovoda, redno vzdrževanje javnemu vodovodu
pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred požari, |
·
redno
vzdrževanje priključkov na javni vodovod, |
·
vodenje
evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, |
·
poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
|
·
izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s
pitno vodo, |
·
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
·
monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz
zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno
vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije, |
·
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu
s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, |
·
občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
·
izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
izdelavo
programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, |
·
redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda, |
·
priključevanje novih uporabnikov javne službe, |
·
podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo
(strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov
za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov, |
·
modeliranje kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih, |
·
izvajanje upravljavskega nadzora pri novogradnjah omrežja, objektov in
naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške
nadzora, |
·
izvajanje nadzora nad projektiranjem omrežja, objektov in naprav javnega
vodovoda, |
·
vodenje
katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov na javni
vodovod, |
·
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za
gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe, |
·
nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne
infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda, |
·
druge
naloge iz tega odloka in drugih predpisov. |
·
Storitve
iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe. |
V zvezi
z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan
opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem
odlokom in drugimi predpisi. |
|
6. člen |
Oskrba s
pitno vodo na območju občine se zagotavlja: |
1.
iz javnih vodovodov iz centralnega sistema za oskrbo s pitno vodo, |
2.
iz javnih vodovodov iz lokalnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, |
3.
kot lastna oskrba iz zasebnih vodovodnih sistemov. |
|
7. člen |
Območja,
kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so
prikazana na topografski karti, ki je priloga in sestavni del tega
odloka. |
|
POGOJI
ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO |
|
8. člen |
Pogoji
za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: |
1.
javni vodovod in priključitev na javni vodovod, |
2.
izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe, |
3.
javna pooblastila izvajalca javne službe. |
|
Priključitev na javni vodovod |
|
9. člen |
Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, če se v njemu
zadržujejo ljudje, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se
izvaja javna služba (v nadaljnjem besedilu: gradbeno inženirski objekt),
na javni vodovod je obvezna na območju, kjer je javni vodovod zgrajen. |
Na
območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali
gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih
mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe
mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu
določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi. |
Priključek na javni vodovod se izvede praviloma za vsako stavbo ali
gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi
več priključkov. |
|
10. člen |
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda
izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti
vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se
soglasje ne izda. |
Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z
izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja. |
Za vsako
spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali
investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo
priključka na javni vodovod, v primeru, če priključek izvede drug
usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale
stroške. |
|
11. člen |
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. |
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka
stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek
stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti. Upravljalec vzdržuje
vodovodni priključek do vodomera, v kolikor je ta nameščen izven objekta
(v vodomernem jašku). V primeru, da je vodomer vgrajen v objektu
upravljalec vzdržuje priključek do objekta. Vzdrževanje preostalega
priključka v objektu je strošek uporabnika. |
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi
priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
|
12. člen |
Začasna
priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda
izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. |
Začasni
priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z
izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja. |
Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo
in je priključitev tehnično izvedljiva. Uporabnik za začasni vodovodni
priključek plača pristojbino, ki jo določi občina. |
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti:
pravnomočno gradbeno dovoljenje, kadar je gradbeno dovoljenje za tak
poseg potrebno, prijavo prireditve ali dokument, ki upravičuje in
potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod, opis
dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in čas trajanja priključka
in dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo
začasnega priključka na javni vodovod, v primeru, če priključek izvede
drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti
nastale stroške. |
|
13. člen |
Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki
ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. |
Gradbiščni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe
skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja. |
Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo
gradbiščnega priključka na javni vodovod, v primeru, če priključek
izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora
kriti nastale stroške. |
|
14. člen |
Po
izvedbi priključka na javni vodovod, začasnega priključka ali
gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, se priključek
na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek
evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne
službe. Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira
v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe. |
Priključek na javni vodovod, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje
izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma investitorja.
Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini. |
Meja med
priključkom na javni vodovod in interno vodovodno napeljavo uporabnika
je priključni sklop na iztoku iz vodomera. Priključni sklop vzdržuje
izvajalec javne službe. |
|
15. člen |
Brez
soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve
stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo
interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod. |
|
16. člen |
Ukinitev
priključka na javni vodovod je dovoljena, če se priključena stavba ali
gradbeno inženirski objekt poruši. Uporabnik mora posredovati izvajalcu
javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod.
Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v
skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na javni vodovod na
stroške uporabnika. |
|
17. člen |
Ukinitev
začasnega priključka na javni vodovod je dovoljena po izteku dveh let od
izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi
pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko
uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več. |
Ukinitev
začasnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe po
uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi
ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka na javni
vodovod na stroške uporabnika. |
|
18. člen |
Ukinitev
gradbiščnega priključka na javni vodovod je dovoljena, ko se prične
stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora
posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega
priključka na javni vodovod. |
Ukinitev
gradbiščnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v
skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške
uporabnika. |
|
19. člen |
Izvajalec javne službe ukine priključek na javni vodovod, začasni
priključek ali gradbiščni priključek, tako da: |
·
fizično
odstrani priključni sklop na javni vodovod, |
·
spremeni
status priključka v katastru, |
·
spremeni
status uporabnika v evidenci uporabnikov. |
|
20. člen |
Javni
vodovod in priključek na javni vodovod z vodomernim mestom morajo biti
vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in
zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. |
|
21. člen |
Vodovodni priključek mora stranka na lastne stroške obnoviti: |
·
če
dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča
okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
|
·
če je
priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
·
v
primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture, |
·
če
obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom, oziroma najkasneje,
ko doseže starost 50 let. |
Redna
menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. |
|
Prekinitev dobave pitne vode |
|
22. člen |
Upravljavec javnega vodovoda uporabniku prekine dobavo pitne vode v
naslednjih primerih: |
·
če je
bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda ali brez nadzora ter
prevzema s strani upravljavca javnega vodovoda, |
·
če
interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi
te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
|
·
če
uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev
drugega uporabnika na svoje interno omrežje ali če spremeni zmogljivost
svoje napeljave, |
·
če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti, |
·
če
uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani pečatno
plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način
izvedbe priključka, |
·
če
uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda opravlja posege v
naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec javnega
vodovoda, |
·
če
uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v
izrednih primerih (redukcije), |
·
če
uporabnik ne dopusti upravljavcu javnega vodovoda opravljati nujnih
vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe, |
·
če
uporabnik ne dovoli upravljavcu javnega vodovoda vgraditve ali zamenjave
vodomera, |
·
če
uporabnik onemogoča upravljavcu javnega vodovoda odčitavanje in pregled
vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
|
·
če je
prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni
mogoče odčitati ali zamenjati vodomera, |
·
če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 28. členu, |
·
če
uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in
zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, |
·
če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. |
Dobava
vode se lahko prekine, po predhodnem obvestilu izvajalca javne službe za
odpravo vzroka, ki je podlaga za prekinitev dobave pitne vode in
določitvi roka za odpravo. Rok za odpravo je minimalno 2 dni od dneva,
ko izvajalec javne službe ugotovi vzrok, o čemer pooblaščena oseba
izvajalca javne službe sestavi zapisnik. |
Dobava
vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev
dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa
ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca javnega vodovoda. |
Na
zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec
javnega vodovoda po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan
storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode
plača uporabnik po ceniku upravljavca javnega vodovoda. |
|
23. člen |
Upravljavec javnega vodovoda ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi
načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave
okvar ali zaradi višje sile. |
Za
načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih
sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno
obvestiti uporabnike o prekinitvi vode en dan pred prekinitvijo dobave
vode. |
V
primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar,
suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in
podobno, ima upravljavec javnega vodovoda pravico in dolžnost izdati
navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba
prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
V
izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij
je upravljavec javnega vodovoda dolžan obveščati uporabnike o izvajanju
posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode, o čemer v
najkrajšem možnem času naknadno obvesti uporabnike, ter navede razlog in
predviden čas prekinitve dobave vode v primerih: |
·
če
stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju; |
·
če
interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja; |
·
če
uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo; |
·
z
odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo
vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode; |
·
če
uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. |
Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi
ustrezne posode na njegovem matičnem naslovu. |
|
Omejitev
oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda |
|
24. člen |
Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vodo iz
javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega
vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost
pred drugimi rabami vode. |
V
primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o
predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike
obvesti takoj, ko je to mogoče na krajevno običajen način in z objavo na
svoji spletni strani. |
Izvajalec javne službe obvešča uporabnike v skladu s Programom
obveščanja uporabnikov. |
|
Meritve
količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe
oskrbe s pitno vodo |
|
25. člen |
Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih
metrih z obračunskimi vodomeri. |
Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabniku porabljeno
vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem
obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima
odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob
odčitku obračunskega vodomera, opravi upravljavec javnega vodovoda
obračun porabljene vode za posameznega uporabnika. Upravljavec javnega
vodovoda mesečno zaračunava uporabnikom ter stanovalcem v
večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe,
zabeležene na obračunskem vodomeru. Upravljavec javnega vodovoda v
soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače. |
Račun iz
drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane
elemente. |
|
26. člen |
Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega
člena: |
·
lastniku
stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen
na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba, |
·
lastniku
stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v
njih izvajajo državne javne službe ali javne službe občine, |
·
izvajalcu državnih javnih služb ali javnih služb občine za namen pranja
ali namakanja javnih površin. |
Če je
več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni
uporabniki izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za
porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi
posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na
isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. Izvajalec javne
službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za
katere v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje,
upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki podpišejo delilno razmerje. |
Če
zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe
pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno
količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred
nastankom okvare. |
Vodomeri
na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev
stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne
odčitava. |
|
27. člen |
Storitve
javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih
služb varstva okolja. |
|
28. člen |
Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Kolikor
uporabnik računa ne plača v roku, ga izvajalec javne službe pisno opomni
na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po
prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na
posledice neplačila, mu lahko upravljavec javnega vodovoda prekine
dobavo vode. |
Če se
uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni
ugovor pri upravljavcu javnega vodovoda v osmih dneh od prejema računa.
Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno
odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme
prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15
dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem ga
opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik
računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine
dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko s
prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
|
Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode |
|
29. člen |
Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi
vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdravstvene
ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v
predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega
nadzora pitne vode morajo biti javno dostopni pri izvajalcu javne
službe. |
Upravljalec vodovodnega sistema mora zagotavljati skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu z veljavnim predpisom, ki
ureja pitno vodo. |
|
30. člen |
Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene
ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna
voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe
izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev. |
|
Javna
pooblastila izvajalca javne službe |
|
31. člen |
Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna
pooblastila: |
·
izdaja
projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
·
izdaja
soglasja k projektnim rešitvam, |
·
izdaja
soglasja za priključek. |
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz
prejšnjega odstavka
naslednjo dokumentacijo: |
a) k
vlogi za pridobitev projektnih pogojev: |
·
idejno
zasnovo, |
·
situacijo obstoječega stanja, |
·
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
|
·
opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode, |
·
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
b) k
vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in na projektno dokumentacijo: |
·
vodilno
mapo, |
·
načrt
strojne (vodovodne) napeljave, |
·
načrt
zunanje ureditve, |
·
načrt s
predmetom soglašanja, |
·
izkaz
požarne varnosti. |
c)
za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja: |
·
idejno
zasnovo, |
·
situacija obstoječega stanja, |
·
situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
·
opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode. |
d) za
soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
·
gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega
objekta, |
·
projekt
vodovodnega priključka, |
·
projekt
interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu
interne inštalacije, |
·
pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
·
dokazilo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, kolikor je
to predpisano. |
e) za
soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ
dveh let: |
·
situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500,
|
·
upravno
dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.), |
·
opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka, |
·
projekt
vodovodnega priključka, |
·
pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,
|
·
dokument
o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor; |
·
soglasje
za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po
potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek. |
f)
za soglasja za ukinitev priključka: |
·
situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
·
potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
g) za
soglasje k spremembam: |
·
projekte
in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka d) tega
člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967. |
Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
Stroški za izvajanje nalog iz tega člena se krijejo iz proračunskih
sredstev občine. |
|
32. člen |
Pri
izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne
službe določiti: |
·
minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, |
·
pogoje
in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
|
·
traso,
globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje, |
·
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
·
dimenzijo vodomera in tip, |
·
tehnične
pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom, |
·
pogoje
zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega
priključka, |
·
posebne
zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem
pitne vode, |
·
posebne
pogoje v primeru neustreznega tlaka vode, |
·
ostale
pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom. |
|
PRAVICE
IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
1.Pravice uporabnikov |
|
33. člen |
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: |
·
do
priključitve na javni vodovod, |
·
spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
|
·
izvesti
dodatna dela na priključku na javni vodovod, |
·
povečati
ali zmanjšati odvzem pitne vode, |
·
ukinitve
priključka na javni vodovod. |
|
2.Obveznosti uporabnikov |
|
34. člen |
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
·
za
priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah
pridobiti soglasje upravljavca, |
·
redno
vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega
hidrantnega omrežja, |
·
zaščita
vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
|
·
upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih
pogojih, |
·
upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne
vodovodne inštalacije, |
·
skrbeti
mora za dostopnost in vidnost zaslona na svojem vodovodnem priključku,
|
·
upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega
vodovodnega omrežja, |
·
obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku
stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove, |
·
dopusti
obnavljanje vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, tem odlokom in
Tehničnim pravilnikom, |
·
povrnitev škode povzročene na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi
del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil
z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v
javnem vodovodu, |
·
pisno
obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na
odvzem in obračun vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna
po poravnavi vseh zapadlih obveznosti, |
·
urejanje
medsebojnih delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega
obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika
računov, |
·
izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode, |
·
priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in
soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru
izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani
pogodbi. |
|
35. člen |
Za
zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in
priključkov na javni vodovod mora lastnik zemljišča, preko katerega je
potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali
priključka na javni vodovod, izvajalcu javne službe dovoliti prehod.
Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim
manjšo škodo in po opravljenih delih vzpostaviti zemljišče v prvotno
stanje in/ali povrniti nastalo škodo. |
|
3.Odvzem
pitne vode iz javnih hidrantov |
|
36. člen |
Hidranti
na javnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog
zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti
vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante
vzdržuje izvajalec javne službe na stroške občine. |
Odjem
pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov
in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih
nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne
službe, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačilo
stroškov za porabljeno pitno vodo. Za takšen odvzem vode se sklene
dogovor (o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo), v katerem
je določen tudi način plačila. |
|
37. člen |
Brez
soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta
na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog
zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe vsake tri
mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne
vode iz hidrantov na javnem vodovodu. |
Gasilska
društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski
preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni
pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na
hidrant, po predhodnem soglasju ali naročilu izvajalca javne službe. O
ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva obvestijo izvajalca javne
službe. |
|
38. člen |
Javno
hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe in zasebno
hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda, sta
namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in
v brezhibnem stanju. |
Brez
soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme
uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje
posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po
uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma
upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in
morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. |
Odvzem
vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju
izvajalca javne službe oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na
podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema
in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene: |
1.
čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov, |
2.
zalivanje parkov ter javnih nasadov, |
3.
za javne prireditve, |
4.
za polnjenje cistern za razvoz vode, |
5.
za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela. |
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in
odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po
njegovi krivdi. |
Določbe
prejšnjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe,
ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite,
reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. |
Interni
hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob
vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati
upravljavcu javnega vodovoda, in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in
porabljeni količini vode. |
|
4.Uporaba priključka na javni vodovod |
|
39. člen |
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli
posegati v priključek na javni vodovod in v obračunski vodomer. |
|
40. člen |
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni
pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera
ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj,
nosi stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne službe,
v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
41. člen |
Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s
svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi. |
|
42. člen |
Stroške
prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne
izvedbe novega priključka na javni vodovod nosi uporabnik. |
Če
uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega
popravila ali zamenjave. |
|
43. člen |
Stroške
okvar nastalih na internem vodovodnem omrežju nosi uporabnik, razen če
so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe. |
|
5.Obveznosti izvajalcev del |
|
44. člen |
Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske
infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka
javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji
infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in
priključkov na javni vodovod. |
Pred
pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora
izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj
trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe
in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh
del. |
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela
opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v
prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del. |
V
primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni
vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del
iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo
poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila
ali odprave poškodb. |
|
VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
45. člen |
Javna
služba se financira iz: |
·
cene
storitev javne službe, |
·
proračunskih sredstev občine, |
·
drugih
virov. |
Cene
storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo
oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne
službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga
predloži občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev. |
|
VRSTA IN
OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
46. člen |
Za
izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe
lokalnega pomena. |
Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine je sistem
cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti
s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in
prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno
omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se
zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo
predpisi, ki urejajo javno službo. |
Objekti
in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro. |
Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja
izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede
upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana
vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in
izvajalec javne službe. |
Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe
lokalnega pomena v skladu s predpisi. |
|
47. člen |
Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeni javni vodovodni sistem v
najem in upravljanje, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje in je
izdelan izračun stroškov najema in upravljanja vodovodnega sistema, ki
se prevzema. |
Postopek
prevzema v najem in upravljanje mora biti izveden in dokumentiran z
zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence,
knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke
o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
Najem in
upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo. |
|
SKLENITEV POGODBE O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE VZDRŽEVANJA IN
OBNAVLJANJA OBSTOJEČEGA JAVNEGA VODOVODA |
|
48. člen |
Pred
izdajo soglasja k projektnim rešitvam ali soglasja za priključitev ali
soglasja k priključitvi se med izvajalcem javne službe in prosilcem za
izdajo teh soglasij sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice
vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda, v primeru, če
se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti
prosilcev teh soglasij. |
Prosilec
za izdajo soglasja, mora pridobiti služnostno pravico za zemljišča, ki
so v lasti drugih lastnikov. |
|
NADZOR |
|
49. člen |
Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba.
Nadzor je lahko redni ali izredni. Izredni nadzor se izvede na podlagi
zahteve uporabnikov. |
|
DOLOČBE
O SANKCIJAH |
|
50. člen |
Z globo
1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba: |
1.
upravljavec javnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanje določil tega
odloka, |
2.
izvajalec del, ki pred začetkom del ne pridobi soglasja upravljavca
javnega vodovoda, ter po zaključku na vodovodnem omrežju in napravah ne
vzpostavi prvotnega stanja, |
3.
upravljavec zasebnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanja določil tega
odloka, |
4.
investitor, ki na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali
nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira
njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad
vodovodom brez soglasja upravljavca javnega vodovoda in pod pogoji, ki
jih le-ta določi. |
Z globo
200 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
Z globo
200 EUR se za prekršek iz tretje točke tega člena kaznuje posameznik. |
|
51. člen |
Z globo
800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če |
1.
se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9. in 10. člena
tega odloka, |
2.
ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in
vodovodnega priključka z vodomernim mestom, |
3.
ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 31.
člena tega odloka, |
4.
ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem
zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, |
5.
ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne
napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na
omrežju, |
6.
izvajalcu javne službe ne zagotovi dostopa zaradi vzdrževanja, obnove,
odčitavanja ter pregleda ali zamenjave obračunskega vodomera,
|
7.
izvajalcu javne službe ne zagotovi dostopa zaradi izvajanja rednih
vzdrževalnih del na vodovodnem priključku, |
8.
ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo, |
9.
ne dovoli obnove vodovodnega priključka, |
10. ne
uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalcu javne službe, |
11. ne
dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja, če uporabi vodo iz
hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili drugega odstavka 36.
člena tega odloka, |
12. če
prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja
upravljavca javnega vodovoda, |
13. če
ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka. |
Z globo
250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni
podjetnik posameznik. |
Z globo
250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
Z globo
250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik. |
|
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
52. člen |
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme
pristojni organ izvajalca javne službe. |
Tehnični
pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku 3 mesecev od
uveljavitve tega odloka. |
|
53. člen |
Postopki
za izdajo soglasij, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo
v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na
območju Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 86/01). |
|
54. člen |
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo iz
javnih vodovodov na območju Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 86/01). |
|
55. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 355 - 7/2020 |
Datum:
17. 12. 2020 |
|
|
Občina Mislinja |
|
Bojan Borovnik, župan |
|