Odlok o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo “KUGL” Slovenska Bistrica - neuradno prečiščeno besedilo (1)
Uradni list Republike Slovenije, Št. 112/2003, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2020
Datum sprejema: 11.06.2020
Datum objave: 19.06.2020
Datum začetka veljavnosti: 04.07.2020
New Page 1

 

Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 27. 10. 2003 določil

 

 

O D L O K

 

 

o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo “KUGL” Slovenska Bistrica

 

 

I. SPLOŠNA DOLOČBA

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo “KUGL” Slovenska Bistrica, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica pod št. projekta 75/ZN/2001. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:

 

 

– tekstualni del

 

 

– strokovna podloga za cono “A”, (izdelal junija 2002, BIRO 2001,

 

 

Maksimilijana Ozimič Zorič s.p.)

 

 

– strokovna podloga za cono “B” in “C”, (izdelal oktobra 2002, IBIS d.o.o.)

 

 

– grafične priloge

 

 

– soglasja in mnenja.

 

 

II. MEJA OBMOČJA

 

 

2. člen

 

 

Ureditveno območje zazidalnega načrta meri ca. 31.487 m2 in obsega parcele št. 1039 – del, 1134/1 – del, 1135, 1134/3 – del, 1132, 1131/1, 1131/3, 1131/4, 1131/5, 1249/2, 1249/1, 1248/1 – del, 1130, 1129/1, 1129/2, vse v k.o. Slovenska Bistrica.

 

 

III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

 

 

3. člen

 

 

Celotno območje je namenjeno gostejši individualni stanovanjski gradnji in nestanovanjskim objektom.

 

 

Objekti so locirani ob stanovanjskih ulicah, ki potekajo po sredi območja.

 

 

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

 

 

4. člen

 

 

Zazidalni načrt je zasnovan na obstoječi in predvideni parcelaciji.

 

 

Območje je razdeljeno na 34 gradbenih parcel velikosti od 640 do 1.042 m2, razen ene večje parcele, na katerih so stanovanjski objekti dim. 10 m x 12 m s toleranco ± 2 m. Predvideno število prebivalcev v območju ocenjujemo na 140.

 

 

Stanovanjski objekti so zasnovani ob novih stanovanjskih ulicah. Objekti so locirani vsaj 6 m od cestnega sveta in 4 m od tujih parcelnih mej.

 

 

Tloris objektov: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več. Zunanji gabarit stanovanjskih objektov je 10 m x 12 m s toleranco ± 2 m v razpoložljivih smereh.

 

 

Višina objektov: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto pritličja.

 

 

Etažnost objektov: objekti bodo etažnosti P + M. Objekti imajo lahko tudi klet, če to dopuščajo terenske in geološke razmere, klet naj sega maks. 0,80 m nad terenom.

 

 

Streha: simetrične dvokapnice z naklonom 350–450°, izjemoma je lahko naklon manjši, ker so okoliški objekti pozidani s položnejšimi nakloni streh.

Streha: simetrične dvokapnice z naklonom 35°–45°, izjemoma je lahko naklon manjši, ker so okoliški objekti pozidani s položnejšimi nakloni streh.

 

 

Smer glavnega slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.

 

 

Kritina: kritina mora biti temne ali opečne barve (žgana opeka).

 

 

Fasade: Obdelava in barva fasad mora biti prilagojena bližnjim objektom. Barva fasad naj bodo pastelne.

 

 

Garaže so lahko v objektih ali kot prizidek, vendar veljajo odmiki od parcelnih mej, oblika in materiali kot za stanovanjske objekte.  Garaže so lahko v objektih ali kot prizidek, dovoljeni so tudi nadstreški za vozila kot samostojni objekti ali dozidave, vendar veljajo odmiki od parcelnih mej, oblika in materiali kot za stanovanjske objekte.

 
  Dovoli se gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov razen objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost znotraj določene gradbene parcele. Ograje in oporni zidovi se lahko postavijo do meje gradbene parcele, drugi enostavni objekti morajo biti od meje gradbene parcele oddaljeni najmanj 1,0 m, s soglasjem mejaša je lahko odmik manjši. Ne glede na prejšnji stavek se, zaradi zagotavljanja prometne varnosti, enostavne objekte (tudi ograje) postavlja izven polja preglednosti. Nezahtevni objekti morajo biti od parcelne meje sosednje gradbene parcele oddaljeni najmanj 3,0 m, s soglasjem mejaša je lahko odmik manjši.  

 

Objekti bodo grajeni klasično ali montažno, z leseno strešno konstrukcijo. Okna za osvetlitev mansardnih prostorov bodo vertikalna ali v strešini. Stavbno pohištvo bo leseno, iz PVC ali Al materialov.

 

 

Ureditev okolja objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem. Dovozi in dohodi v objekte se tlakujejo. Zaradi varovanja objektov in posesti je možno parcele ograditi z ograjami višine 1,20 m.

 

4a.člen

Na parc. št.  1134/16 in 1134/103 obe k.o. Slovenska Bistrica v območju A (A7), je predvidena gradnja hiš sistema dvojček-enostanovanjski, tlorisnega gabarita največ 18m x15m ±1m, etažnosti P+M ali P+N.  Na parc. št. 1134/15 in 1134/11 obe k.o. Slovenska Bistrica v območju A (A8) je predvidena gradnja enostanovanjskega objekta, tlorisnega gabarita največ 17m x 16,50±1m, etažnosti K+P+(M) ali P+M. Oblika osnovnega tlorisa je podolgovate oblike, dopustno pa je tudi dodajanje in odvzemanje stavbnih volumnov na osnovi podolgovatega tlorisa. Konstrukcija: klasično zidana, lesena ali montažna,  streha:  ravna,  enokapna  z  naklonom  do  15°  ali  dvokapna  z naklonom od 35° do 45°. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha in možnost frčad in čopov. Na strehah je dovoljeno namestiti zbiralnike sončne energije, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.

Strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. Dopustni so temnejši toni (temno rdeča, siva, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena.

Fasada: klasično ometana (obarvane v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura.

Lega: definirana je s površino za razvoj objekta, znotraj katere se objekt postavi pravokotno oziroma vzporedno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami tako, da se glede na dostopnost, nagib terena, orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora ohrani čim večji del uporabne zunanje površine.

 

  

 

5. člen

 

 

Tolerance

 

 

Zazidalni načrt določa namembnost, tlorisne in višinske gabarite objektov.

 

 

Kot tolerance so dovoljene:

 

 

– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu ± 2 m v razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen,

 

 

– spremembe v višini objektov za ± 1 m,

 

 

– manjše spremembe velikosti gradbenih parcel, glede na dejansko stanje na terenu.

 

 

V. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA

 

 

6. člen

 

 

Prometno omrežje

 

 

Območje zazidalnega načrta je dostopno iz Šolske in Jenkove ulice. Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se izgradi v celoti na novo.

 

 

Za ureditev območja je potrebno najprej odmeriti koridor bodoče povezovalne ceste v širini 8 m in zgraditi podaljšek Šolske ulice (6,50 m asfaltiranega vozišča in 1,50 m pločnika) na skrajnem vzhodnem delu območja.

 

 

Za napajanje novih stanovanjskih objektov v območju so predvidene nove dovozne ceste, ki prečno povezujejo bodočo povezovalno cesto in Jenkovo ulico.

 

 

Cesta v coni “A” je podaljšek Jenkove ulice do povezovalne ceste. Cesto, ki poteka po trasi obstoječe poti v coni “B”, razširimo in podaljšamo tako, da bo prečno povezala Jenkovo ulico in predvideno povezovalno cesto (podaljšek Tomšičeve ulice II). V razdalji ca. 103 m od Jenkove ulice je od nove dovozne ceste speljana proti jugu slepa cesta in napaja sedem parcel v sredi cone “C”. Na koncu slepe ulice je predvideno obračališče, ki je primerno za obračanje interventnih in drugih vozil (npr. za odvoz smeti).

 

 

Vse nove stanovanjske ulice so predvidene v svetli širini 6 m. Gabarit cest je predviden v širini 3,50 m vozišča (asfalta) + 1,50 m pločnika + 1 m bankine, utrjene in ureje kot zeleni pas. Stanovanjske ulice morajo biti javne.

 

 

Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažami. Interni priključki so pravokotni na dovozno cesto – stanovanjsko ulico. Priključki so širine 3,50 m s priključnimi radiji od 3,50 m do 4 m.

 
Za postavitev enostavnega ali nezahtevnega objekta si mora investitor pridobiti soglasje za gradnjo v varovalnem pasu ceste, kjer se določi odmik od cestnega sveta  

 

7. člen

 

 

Vodovodno in hidrantno omrežje

 

 

Oskrba s pitno vodo

 

 

Za potrebe oskrbe s pitno vodo je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki bo zadoščalo tudi za požarno varnost.

 

 

Hidrantno omrežje

 

 

Za potrebe protipožarne zaščite je potrebno na predvidenem sekundarnem vodovodnem omrežju namestiti dva nova nadzemna hidranta NH 80.

 
     

 

Kanalizacijsko omrežje

 

 

Meteorna kanalizacija

 

 

Celotno območje predvidene pozidave je potrebno priključiti na novo predvideno mešano kanalizacijo. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.

 

 

Fekalna kanalizacija

 

 

Sanitarne odplake je potrebno voditi preko ustrezno dimenzioniranih večprekatnih greznic z iztokom na novozgrajeno kanalizacijo območja, po izgradnji centralne čistilne naprave je potrebno urediti povezavo odtočne kanalizacije mimo greznic.

 

 

Električno omrežje

 

 

Za priključitev območja stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nizkonapetostni zemeljski kabelski izvod iz obstoječe trafopostaje TP Bloki -3. Glavni vod bo potekal vzhodno od koridorja povezovalne ceste. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah na obeh straneh novih stanovanjskih ulic. Kabelske prostostoječe omarice bodo zgrajene ob cestah na parcelnih mejah.

 

 

Javna razsvetljava

 

 

Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja.

 

 

Telekomunikacijsko in KTV omrežje

 

 

V območju urejanja je potrebno zgraditi novo telekomunikacijsko omrežje. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljalci.

 

 

Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo za dograditev TK omrežja.

 

 

Ogrevanje

 

 

V objektih se predvidijo individualna kurišča na lahko kurilno olje ali utekočinjen naftni plin.

 
 

VODOVOD

Vse priključitve morajo biti skladne z Odlokom o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 91/2015) in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 37/2003).

Izveden je vodovodni priključek na vodovodni cevovod PE DN 140 mm, ki poteka v Šolski ulici.

Interni razvod mora biti izveden s cevjo PE DN 110 mm.

V primeru, da bo vodovodni cevovod potekal v cestnem telesu, ga je potrebno izvesti iz LTŽ materiala.

Predvideti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

Enostavni objekti morajo biti odmaknjeni od javne infrastrukture v varovalnem pasu vodovodnega cevovoda, ki znaša minimalno 3,0 m.

Izvedbe vodovodnih cevovodov in morebitne prestavitve obstoječih vodov se izvedejo na stroške investitorja in jih lahko izvaja samo Komunala Slovenska Bistrica.

Izvesti je potrebno geodetski posnetek izvedbe in ga predati Komunali Slovenska Bistrica.

Urediti vse potrebne služnosti.

Po izgradnji vodovodnega cevovoda bodo priključki obravnavani individualno.

 

KANALIZACIJA

Na obravnavanem območju je zgrajen ločen sistem javne kanalizacije-ločeno fekalna kanalizacija in meteorna kanalizacija.

Priključitve se izvedejo v ustrezne revizijske jaške javne fekalne in meteorne kanalizacije.

V kolikor se posega v varovalni pas cestišča, je potrebno cestišče in bankine vzpostaviti v enako stanje kot pred posegom, oziroma urediti v skladu z navodili upravljavca ceste - za izdajo mnenja priložiti projektne pogoje upravljavca ceste.

Kanali in revizijski jaški se morajo nahajati na dostopni površini in biti vidni, zaradi vzdrževanja sistema. Zasip revizijskih jaškov ni dovoljen.

Za izvedbo individualnih priključkov je potrebno pridobiti Mnenje IJS (Komunala Slovenska Bistrica).

Gradnja nove kanalizacije ali prestavitve obstoječih vodov se izvede na stroške investitorja in jih lahko izvaja samo Komunala Slovenska Bistrica ali pooblaščen izvajalec pod nadzorom Komunale Slovenska Bistrica.

Vse izvedbe in prestavitve morajo biti izvedene v skladu z Gradbenim zakonom-GZ (Ur.l.RS, št. 61/2017 in 72/2017), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska Bistrica (Ur.l.RS, št. 74/2016), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/2012, 64/2014, 98/2015) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/2015).

Izvajalcu IJS (Komunala Slovenska Bistrica) predati izjavo o zagotavljanju vodotesnosti novozgrajenih kanalizacijskih cevovodov.

Izvesti geodetski posnetek zgrajene kanalizacije in ga predati IJS (Komunala Slovenska Bistrica).

Urediti vse potrebne služnostne pogodbe.

Po izgradnji je potrebno primarni sistem predati v last Občini Slovenska Bistrica.

 

ELEKTRIČNO OMREŽJE

Za priključitev območja stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nizkonapetostni zemeljski kabelski izvod iz obstoječe trafopostaje TP Bloki -3. Glavni vod bo potekal vzhodno od koridorja povezovalne ceste. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah na obeh straneh novih stanovanjskih ulic. Kabelske prostostoječe omarice bodo zgrajene ob cestah na parcelnih mejah.

Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

Investitor si mora k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti mnenje k projektnim rešitvam za gradnjo morebitnih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj.

Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno v primeru priključitve na elektroenergetsko omrežje na osnovi 147. člena Energetskega zakona EZ-1(Ur.l.RS, št. 14/14, 81/15) pridobiti soglasje za priključitev v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje.

Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh smernic. Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh smernic in bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektru Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ne more biti predmet javnega razpisa. Omenjena dela mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d.

 

PLINOVODNO OMREŽJE

V območju zazidalnega načrta je že zgrajeno plinovodno omrežje. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja.

Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.

Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina. Plin naj se uporablja za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

JAVNA RAZSVETLJAVA

Pred pričetkom del obvezno naročiti zakoličbo obstoječih komunalnih vodov.

Pri križanju in približevanju prehodno navedenih vodov je potrebno dosledno upoštevati določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Slovenska Bistrica.

Vsa dela v območju komunalnih vodov in naprav, ki so v upravljanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o., se morajo izvajati pod stalnim nadzorom strokovnega delavca Komunale Slovenska Bistrica d.o.o.

Vsi stroški odprave morebitnih poškodb na predhodno navedenih vodih ali potrebne prestavitve bremenijo v celoti izvajalca del oziroma investitorja.

Za predmetno novogradnjo/rekonstrukcijo javne razsvetljave je potrebno predvideti priključek na obstoječi kabel, ki poteka po trasi razširitve.

Tehnične zahteve javne svetilke:

Svetilke morajo biti dobavljive v petih velikostih ohišij istega designa in močeh od 8 do 300W. Sestavljene morajo biti modularno in omogočati menjavo in popravilo posameznih delov svetilke na terenu.

Material:

Svetilka mora biti izdelana iz visoko odpornega korozijsko zaščitenega prašno barvanega tlačno litega aluminija in v predelu optičnega dela iz ravnega kaljenega stekla. Odpiranje svetilke mora biti omogočeno brez uporabe orodja s pomočjo zapiračev. Zagotovljena mora biti odpornost na UV žarke in druge atmosferske vplive okolja. Ohišje mora imeti vgrajen izenačevalec tlaka. Zahtevana mehanska zaščita proti udarcem IK 09. Zahtevana zaščita pred prahom in vodo IP66.

Optični sistem:

Kombinacija energetsko učinkovitih LED diod z različnimi PMMA lečami za ustrezno usmerjanje svetlobe na željena področja in zagotavljanje visoke energetske učinkovitosti; zagotovljena mora biti dobavljivost s karakteristikami za izpolnjevanje zahtev M razredov za različne širine cest, P razredov vključno s posebnimi optikami za kolesarske steze ter poti in možnostjo kombinacij optik za področja s posebnimi svetlobno-tehničnimi zahtevami. Omejitev bleščanja mora biti skladna s SIST EN  13201:2015; delež svetlobnega toka nad vodoravnico ULOR-0° (skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS, št. 81/2007); življenjska doba vgrajenih LES modulov mora biti najmanj 100.000,00 ur (L80/B10). Energetska učinkovitost svetilke pri barvi svetlobe 3.000K (CRI˃70) minimalno 120 lm/W. Energetska učinkovitost svetilke pri barvi svetlobe 4.000K (CRI˃70) minimalno 130 lm/W.

Električne komponente:

Konstrukcija svetilke mora zagotavljati priklop napajanja na lahko dostopnem priključnem bloku, električne komponente morajo biti nameščene na hitro zamenljivem električnem bloku iz visoko termično in mehansko odpornega plastičnega materiala, kar omogoča hitro in enostavno servisiranje svetilk brez uporabe orodja in avtomatski odklop napajanja ob odprtju svetilke.

Zahtevana serijsko vgrajena termična zaščita, ki ob nenormalnih pogoji obratovanja zmanjša svetilnost in zaščiti svetilko pred pregrevanjem in 10kV prenapetostna zaščita svetilke. Svetilka mora biti dobavljiva z električnim zaščitnim razredom I in II.

Svetilka mora biti dobavljiva za naslednje režime delovanja: brez redukcije, s 50% in večstopenjsko redukcijo svetlobnega toka brez krmilnega vodnika, v izvedbi z DALI regulacijo, v kombinaciji s fotocelico. Vključena mora biti funkcija konstantnega svetlobnega toka. Svetilka mora nemoteno delovati v napetostnem območju od 200 V do 260V ter temperaturnem  območju od -30°C do +50°C.

Montaža:

Svetilke morajo imeti možnost natika na kandelaber ali krak (vertikalno ali horizontalno) ø60 mm, z možnostjo nastavljanja kote svetilke. Svetilka mora imeti serijsko vgrajen sistem za poravnavo svetilke (uredba o MVSOO) v času montaže.

Ostale zahteve:

Proizvod mora imeti 5 letno garancijo z možnostjo podaljšanja na 10 let. Servis za svetilke mora biti zagotovljen na območju Republike Slovenije.

Drogovi javne razsvetljave:

Biti morajo kovinski in korozijsko zaščiteni, prašno barvani v enaki barvi kot obstoječi v standardni izvedbi skladno z ustreznimi  predpisi in atesti (višina minimalno 7m).

Pred položitvijo kabla in postavitvijo stebrov javne razsvetljave, je prosilec dolžan urediti vso dokumentacijo, ki se nanaša na služnostne pravice lastnikov zemljišč, vse prestavitve obstoječih komunalnih vodov in predvideno novogradnjo/rekonstrukcijo javne razsvetljave, ki potekajo po zemljišču, predvidenem za poseg in jo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavno tipizacijo, ter tehničnimi predpisi in standardi.

Po izvedenih delih in pred pregledom in priklopom na električno omrežje javne razsvetljave je investitor dolžan zagotoviti projekt izvedenih del (PID) in geodetski posnetek v papirni in digitalni obliki ter ga predati vzdrževalcu sistema.

Pregled in priklop novogradnje/rekonstrukcije javne razsvetljave izvede vzdrževalec javne razsvetljave. Pri pregledu izda prevzemni dokument in s tem potrdi prevzem novogradnje/rekonstrukcije javne razsvetljave v vzdrževanje.

V primeru rekonstrukcije javne razsvetljave stare luči odstrani vzdrževalec in jih ni dovoljeno uporabiti za razširitev sistema javne razsvetljave.

Pridobiti soglasje Občine Slovenska Bistrica, Oddelek za okolje in prostor, o priklopu na omrežje javne razsvetljave in plačevanje tokovine.

 

TELEKOMUNIKACIJSKO IN KTV OMREŽJE

V območju urejanja je potrebno zgraditi novo telekomunikacijsko omrežje. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljalci.

Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno ustrezno tehnično dokumentacijo za dograditev TK omrežja.

 

RAVNANJE Z ODPADKI

Obvezna je vključitev v sistem ravnanja z odpadki.

Zagotoviti lokacijo zbirno prevzemnega mesta za zabojnike ločenega zbiranja odpadkov.

Lokacija zbirno prevzemnega mesta mora vedno omogočati nemoten dostop smetarskega vozila za izpraznitev zabojnikov.

 

OGREVANJE

Ogrevanje objektov je predvideno z zemeljskim plinom oz. individualno s toplotnimi črpalkami sistema voda-zrak oz. drugega ogrevalnega sistema z uporabo energenta iz obnovljivih virov energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje in Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

 

  

 

8. člen

 

 

Tolerance

 

 

Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.

 

 

VI. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA

 

 

9. člen

 

 

Vode

 

 

Pred izpustom meteornih vod z manipulacijskih in cestnih površin jih je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.

 

 

Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno do izgradnje centralne čistilne naprave odvajati v ustrezno dimenzionirane vodotesne večprekatne greznice z iztokom na novozgrajeno kanalizacijo, nato pa mimo greznic.

 

 

Zrak

 

 

Kot energetski vir je predvideno lahko kurilno olje ali utekočinjen naftni plin. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.

 

 

Hrup

 

 

Namembnost predvidene zazidave je stanovanjska, zato ne bo vplivov, ki bi poslabšale stanje hrupa v okolju.

 

 

Odpadki

 

 

Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.

 

 

Požarna varnost

 

 

V zazidalnem načrtu so upoštevani pogoji 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Upoštevan je tudi pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).

 

 

Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpoljnjujejo pogoje za varen umik.

 

 

Odmiki med objekti, obstoječimi in predvidenimi, zagotavljajo požarno varnost.

 

 

Požarno vodo je zagotoviti z izgradnjo nadzemnega hidranta na novozgrajenem vodovodnem omrežju.

 
 

VODE

Pred izpustom meteornih vod z manipulacijskih in cestnih površin jih je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.

Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15, 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda  v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinskem odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).

Grafični del dokumentacije za pridobitev mnenja mora vsebovati prikaz prereza obravnavanih objektov s prikazano najnižjo koto vseh izvedenih objektov (objekti s kletnimi etažami, ponikovalnice ali ponikovalni bloki, morebitni zadrževalniki, lovilci olj, itd..) ter koto terena.

Skladno s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. Zaradi navedenega je treba padavinske vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno (padavinsko) kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.

Za ogrevanje objektov z namestitvijo toplotne črpalke voda-voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je topotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode.

V skladu z 31. členom GZ si je dolžan investitor (investitorji) pri naslovnem organu po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju za posege, ki lahko imajo vpliv na vodni režim ali stanje voda (npr. za ogrevanje s toplotno črpalko tipa voda-voda ali zemlja-voda), pridobiti mnenje na projektne rešitve.

Vloga in dokumentacija za pridobitev mnenja na projektne rešitve bosta morali biti izdelani v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Ur.l.RS, št. 36/18) in Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (ur.l.RS, št. 25/09).

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.

 

ZRAK

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti se ogrevajo z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.

 

HRUP

Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, št. 45/95).

Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.

 

ODPADKI

Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka  in tehničnega pravilnika za odpadke ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Prevzemno mesto mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.

 

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami.

 

Ukrepi ogroženih območij:

Območje urejanja se ne nahaja na ogroženem območju z vidika poplav, erozije, vodovarstvenem območju.

 

Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami:

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti.

 

Protipotresna varnost:

Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli-Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.

 

VARSTVO PRED POŽAROM

V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dovozni cesti.

Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot in zelenice.

Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski dom je oddaljen manj kot 2 km.

 

  

 

VII. ETAPNOST GRADITVE

 

 

10. člen

 

 

Zazidalni načrt omogoča etapno izvajanje. Po izgradnji primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture je možna etapna gradnja v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev.

 

 

Površine, ki ne bodo realizirane v predvideni fazi, morajo biti vizuelno urejene.

 

 

Površine v lasti Občine Slovenska Bistrica se odprodajo v skladu z veljavno zakonodajo. Lokalna skupnost ni investitor prometne (vključno s povezovalno cesto kot podaljšek Šolske ulice do Špindlerjeve ulice), komunalne in energetske infrastrukture.

 

 

VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO

 

 

11. člen

 

 

Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega zazidalnega načrta.

 

 

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

 

 

12. člen

 

 

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati:

 

 

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila zazidalnega načrta.

 

 

Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljalcev.

 

 

Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja zazidalnega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili zazidalnega načrta, je potrebno le-tega novelirati.

 

 

Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.

 

 

Investitorji morajo vso predvideno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo vključno s povezovalno cesto kot podaljšek Šolske ulice do Špindlerjeve ulice izgraditi, pridobiti uporabno dovoljenje, izvesti odmero in komunalno infrastrukturo prenesti brezplačno v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

 

 

X. KONČNE DOLOČBE

 

 

13. člen

 

 

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

 

 

14. člen

 

 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

 

15. člen

 

 

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 10/032-01/7-8/2003

 

 

Slovenska Bistrica, dne 27. oktobra 2003.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Župan

Občine Slovenska Bistrica

dr. Ivan Žagar l. r.

 

 

 

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" Slovenska Bistrica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

11. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

 
Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (drugi odstavek 5. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16).