Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št.
24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 –
odl. US, 187/21 - ZIPRS2223 in 150/22 - ZIPRS2324), določb 218.–218.d
člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17
– GZ, 66/17 – odl. US, 61/17 – GZ in 150/22 - ZIPRS2324), 59. člena Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list
RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) in 16. člena Statuta Občine Šenčur
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet
Občine Šenčur na 7. seji dne 25. 10. 2023 sprejel |
|
ODLOK |
O ODMERI
NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ŠENČUR |
|
I.
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se določajo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). Te podlage zajemajo: |
·
evidence
za odmero nadomestila, |
·
podatke
o zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih, |
·
podatke
o območjih, ki so predmet odmere nadomestila, |
·
merila
za določitev višine nadomestila, |
·
podatke
o zavezancih za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila, |
·
podatke
o oprostitvi plačila nadomestila. |
|
2. člen |
(gradbena parcela) |
(1)
Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja
zemljišče z zgrajeno stavbo ali namenjeno gradnji stavbe, na katerem so
vse površine potrebne za funkcioniranje stavbe, je trajno namenjeno
redni rabi te stavbe in je kot tako določeno skladno s predpisi s
področja graditve in urejanja prostora ter tem odlokom. |
(2)
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel
ali njihovih delov, mora pa biti v celoti v območju namenske rabe, kjer
je gradnja dovoljena. |
|
3. člen |
(zazidana stavbna zemljišča) |
(1)
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih
se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb
in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. |
(2)
Če določena stavba gradbene parcele nima določene, se do njene določitve
za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške
parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem
1,5, preostali del površine takšne parcele pa se šteje za nezazidano
stavbno zemljišče. |
|
4. člen |
(nezazidana stavbna zemljišča) |
(1)
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
(2)
Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot
nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji
takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele. |
(3)
Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano
stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji
objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s
faktorjem 1,5. |
(4)
Nezazidano stavbno zemljišče je lahko sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel kakor tudi dela zemljiške parcele. |
(5)
Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na
katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega
omrežja, odvajanje odpadne vode, kolikor ni dovoljena gradnja greznic
oziroma malih čistilnih naprav, odstranjevanje odpadkov ter dostop na
javno cesto. |
(6)
Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odpadne vode,
kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav,
odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto zagotovljena, če se
zemljišče lahko šteje za opremljeno stavbno zemljišče skladno s predpisi
o prostorskem načrtovanju. |
|
II.
Evidence za odmero nadomestila |
|
5. člen |
(evidenca stavbnih zemljišč) |
Za
potrebe odmere nadomestila upravni organ občine, pristojen za odmero
nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ občine), vodi in vzdržuje
evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco stavbnih zemljišč
pristojni organ občine pridobiva iz gostujočih in lastnih zbirk
podatkov. |
|
6. člen |
(gostujoče zbirke podatkov) |
(1)
Gostujoče zbirke podatkov se privzamejo iz državnih, občinskih in
ostalih evidenc. |
(2)
Gostujoče zbirke podatkov iz državnih evidenc so: |
·
podatki
o površinah, dejanski rabi in identifikatorjih nepremičnin iz katastra
nepremičnin in Poslovnega registra Slovenije, |
·
podatki
o zavezancih iz Poslovnega registra Slovenije, Centralnega registra
prebivalstva in Zemljiške knjige, |
·
podatki
o komunalni opremljenosti iz Zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture, |
·
podatki
državnih prostorskih in ostalih upravnih aktov iz Prostorskega
informacijskega sistema ali pristojnih upravnih organov, ki te podatke
izdajajo. |
(3)
Gostujoče zbirke podatkov iz občinskih evidenc so: |
·
podatki
občinskih prostorskih aktov, |
·
podatki
o komunalni opremljenosti iz katastrov upravljavcev gospodarske javne
infrastrukture. |
|
7. člen |
(lastne
zbirke podatkov) |
(1)
Lastne zbirke podatkov, ki so namensko vzpostavljene za odmero
nadomestila, so sestavljene iz podatkov: |
·
območja
odmere nadomestila, |
·
opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo, |
·
nezazidana stavbna zemljišča, |
·
oprostitve plačevanja nadomestila. |
(2)
Lastne zbirke podatkov iz prvega odstavka upravlja Občina. |
|
8. člen |
(podatki
v evidenci stavbnih zemljišč) |
V
evidenci stavbnih zemljišč se vodijo naslednji podatki: |
·
površina
in dejanska raba stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali
njenih delov z identifikacijsko oznako, |
·
podatki
o zavezancih (naziv, naslov, matična in/ali davčna številka zavezanca,
delež), |
·
lastne
zbirke podatkov za odmero nadomestila stavb ali stavbnih delov in
zemljiških parcel ali njenih delov, |
·
število
točk za posamezno nepremičnino po posameznem merilu za določitev višine
nadomestila, |
·
znesek
nadomestila, |
·
oprostitve, |
·
drugi
podatki potrebni za odmero nadomestila. |
|
9. člen |
(vpogled
v podatke) |
(1)
Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za pravilnost
podatkov o površinah nepremičnin, dejanskih rabah nepremičnin in
zavezancih v evidenci stavbnih zemljišč. |
(2)
Zavezanci imajo pri pristojnem organu občine pravico do vpogleda ali
pridobitve potrdila o podatkih v evidenci. |
(3)
Zavezanec lahko poda predlog za spremembo lastne zbirke podatkov za
odmero nadomestila pristojnemu organu občine. |
|
III.
Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč |
|
10. člen |
(določitev površine in namena zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov
posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna
površina garaže za osebna vozila, če je le–ta vpisana kot samostojni
stavbni del. |
(2)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot
neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela
poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so
funkcionalno povezani z njim. |
(3)
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se privzame iz podatka o
dejanski rabi stavbe. |
(4)
Če podatek o površini ali namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v
uradnih evidencah ne obstaja ali je napačen, le-tega na podlagi
ugotovitve dejanskega stanja (terenski ogled, podatki iz projektne
dokumentacije, druge javne evidence ali uradni dokumenti drugih upravnih
organov, ipd.) določi pristojen organ občine. Na ta način pridobljen
podatek se pred odmero posreduje zavezancu. |
(5)
Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30
dni od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih ali
spremenjenih podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali
predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri
pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje
nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino stavbe oziroma stavbnega
dela ali površino zemljiške parcele oziroma njenega dela. |
(6)
Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z
določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa
občine pravilni. |
|
11. člen |
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča) |
(1)
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele ali njenega dela, ki je namenjena gradnji, ob
upoštevanju 4. člena tega odloka. |
(2)
Občina obvesti lastnike oziroma zavezance zemljiških parcel ali njenih
delov, ki se po določbah 4. člena tega odloka štejejo za nezazidano
stavbno zemljišče, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo
nezazidanega stavbnega zemljišča (le ob prvem vpisu v lastno zbirko
podatkov). |
(3)
Če se lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo
nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa občine ne
strinja mora, v roku 30 dni od seznanitve s podatki za odmero predlagati
vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v evidence pri
pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih
podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s
predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na
površino zemljiške parcele ali njenega dela. |
(4)
Če lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo
nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali
spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje,
da so podatki pristojnega organa občine pravilni. |
|
IV.
Določitev območij odmere nadomestila |
|
12. člen |
(območja
odmere nadomestila) |
Območja,
ki so predmet odmere nadomestila (v nadaljevanju: območja), so: |
|
OBMOČJE |
OPIS OBMOČJA |
1 |
območje naselij Šenčur in Srednja vas pri Šenčurju |
2 |
ostala območja, ki niso uvrščena v območje 1 |
|
|
V.
Merila za določitev višine nadomestila |
|
13. člen |
(splošna
merila) |
(1)
Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se
upoštevajo naslednja merila: |
·
lega in
namen stavbnega zemljišča, |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme,
gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture. |
(2)
Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se
upošteva naslednje merilo: |
·
lega
stavbnega zemljišča. |
|
14. člen |
(lega in
namen zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1)
Po namembnosti se zazidana stavbna zemljišča razvrščajo v skladu s
predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov, in sicer na poslovni in
stanovanjski namen. |
|
|
NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
PODROBNEJŠI OPIS |
STANOVANJSKI NAMEN |
A |
stanovanjski namen |
objekti ali deli objektov namenjeni za bivanje, počitniško
uporabo in garaže, ki niso del poslovnega namena |
POLOVNI NAMEN |
B |
gospodarski in poslovni namen |
industrijska proizvodnja, energetika, obrtna proizvodnja,
zunanja trgovina, poslovne storitve, agencije, bančništvo,
menjalnice, borze, zavarovalnice, poslovna združenja,
zasebne zdravstvene ustanove, trgovina na debelo |
C |
storitveni in trgovski namen |
gostinstvo, storitve s področja turističnega posredovanja,
trgovina na drobno, obrtne storitve, servisne dejavnosti,
železniški promet, storitve na področju telekomunikacij,
komunalna dejavnost, ribištvo, javna uprava, politične
organizacije, društva, osnovno izobraževanje, znanstvene in
raziskovalne dejavnosti, kulturno umetniške dejavnosti,
telesna kultura in rekreacija, dejavnosti s področja
družbenega zdravstvenega varstva, otroško varstvo, mladinski
domovi, socialne ustanove, kmetijske storitve in kmetijska
proizvodnja, vrtnarstvo in drevesnice |
|
(2)
V storitveni in trgovski namen se uvrščajo tudi objekti ali deli
objektov, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter objekti
ali deli objektov, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko
dejavnost. |
(3)
Za namen stavbnega zemljišča se dejavnostim po posameznih območjih
določi naslednje število točk: |
|
NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
ŠTEVILO TOČK |
1 |
2 |
A |
stanovanjski namen |
110 |
90 |
B |
gospodarski in poslovni namen |
870 |
770 |
C |
storitveni in trgovski namen |
820 |
730 |
|
(4)
Za namen stavbnega zemljišča na katerih so gradbeno inženirski objekti,
ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in so namenjeni za
izvajanje poslovne dejavnosti in so funkcionalno povezana s poslovnim
prostorom, se po posameznih območjih določi naslednje število točk: |
|
NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
ŠTEVILO TOČK |
1 |
2 |
D |
bencinski servisi |
200 |
200 |
E |
ostale dejavnosti |
100 |
90 |
|
15. člen |
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo) |
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji
komunalne opreme ali druge javne infrastrukture se vrednoti z
naslednjimi točkami: |
|
INFRASTRUKTURA |
OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
ŠTEVILO TOČK |
cestno omrežje |
vsa stavbna zemljišča |
40 |
kanalizacijsko omrežje |
stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti |
20 |
vodovodno omrežje |
stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti |
20 |
|
16. člen |
(lega
nezazidanega stavbnega zemljišča) |
Lega
nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti na naslednji način: |
|
NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
OBMOČJE |
1 |
2 |
S |
območja stanovanj |
11 |
10 |
I |
območja proizvodnih dejavnosti |
35 |
32 |
O |
ostala stavbna zemljišča |
25 |
23 |
|
|
VI.
Odmera nadomestila |
|
17. člen |
(določitev višine nadomestila) |
(1)
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot
vsota točk, dobljenih iz 14. in 15. člena tega odloka, ki se pomnoži s
površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno vrednostjo točke za
odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(2)
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča na katerih so
gradbeno inženirski objekti, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in so namenjeni za izvajanje poslovne dejavnosti in so
funkcionalno povezana s poslovnim prostorom, se določi kot število točk,
dobljenih iz 14. člena tega odloka ter z letno vrednostjo točke za
odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(3)
Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot
število točk, dobljenih iz 16. člena tega odloka, ki se pomnožijo s
površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno vrednostjo točke
za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. |
|
18. člen |
(vrednost točke) |
(1)
Letna vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča znaša 0,00278156 eur. |
(2)
Letna vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča znaša 0,01121165
eur. |
(3)
Letna vrednost točke za odmero nadomestila se, do konca leta za
naslednje leto, določi na predlog župana s sklepom Občinskega sveta
Občine Šenčur. |
(4)
Če sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz
predhodnega leta. |
|
19. člen |
(zavezanec za plačilo nadomestila) |
(1)
Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan,
je zavezanec za plačilo lastnik ali upravljavec. |
(2)
Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje: |
·
najemna
pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom), |
·
izjava
lastnika, |
·
druge
verodostojne listine, ki dokazujejo uporabnika oz. upravljavca. |
|
20. člen |
(odmera
nadomestila) |
(1)
Odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče (stavbe) se določi na
stavbni del natančno. |
(2)
Odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče (gradbeno inženirski
objekti) se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele
natančno. |
(3)
Odmera nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi na
zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno. |
(4)
Pristojni organ občine posreduje podatke za odmero nadomestila
pristojnemu davčnemu organu. |
(5)
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ
z odločbo. |
|
21. člen |
(pritožba) |
Zoper
odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko
zavezanec uveljavlja pravna sredstva skladno z zakonom, ki ureja davčni
postopek. |
|
VII.
Oprostitve plačila nadomestila |
|
22. člen |
(oprostitve plačila nadomestila) |
Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za: |
·
zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali
zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
komunalni prispevek in sicer za dobo pet let. O oprostitvi odloča
pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem
prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri Občini
predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge,
razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po
izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V
tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper
odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve
pritožba na župana Občine Šenčur, |
·
zavezanca za čas, ko je prejemal denarne dodatke po predpisih o
socialnem varstvu in to z ustreznimi dokazili izkaže. Izredna denarna
socialna pomoč se po tem členu ne uvršča med denarne dodatke. O
oprostitvi odloča pristojni organ občine po splošnem upravnem postopku,
zavezanec pa mora predlog za oprostitev vložiti najkasneje do konca
tekočega leta za oprostitev plačila nadomestila v prihajajočem odmernem
letu. V izjemnih primerih pa se lahko upoštevajo le tisti zahtevki
zavezancev za oprostitev, pri katerih odmerni postopek še ni pravnomočno
končan. |
|
VIII.
Prehodna določba in končni določbi |
|
23. člen |
(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju) |
Postopek
za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je pričel
pred uveljavitvijo tega odloka, se dokonča po predpisih, ki so veljali
ob njegovi uvedbi. |
|
24. člen |
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 57/2019). |
|
25. člen |
(začetek
veljave in uporabe) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2024. |
|
Številka: 422-0022/2023-3 |
Datum:
25. 10. 2023 |
|
|
Občina Šenčur |
|
Ciril Kozjek, župan |
|