|
Na podlagi 18. člena
Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) in 23.
člena v povezavi s 175. členom
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je
Občinski svet Občine Grosuplje na 43. seji dne 20. septembra 2006
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in
dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Eurotrans v Grosupljem |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta (v nadaljevanju: SDZN) za območje Eurotrans v
Grosupljem, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu za območje
Eurotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št. 78/94, 85/02 – popr.); v
nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok. |
|
|
SDZN je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št.
12/04-SDZN. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Sestavni del tega odloka je: |
|
|
A) Tekstualni
del: |
|
|
1.
Obrazložitev |
|
|
2.
Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja |
|
|
prostora |
|
|
3. Ocena
stroškov za izvedbo ZN |
|
|
4. Odločba
MOPE – CPVO |
|
|
B) Grafični
del: |
|
|
1. Izsek
iz grafičnih prilog sprememb in dopolnitev 1:5000 |
|
|
prostorskih sestavin planskih aktov občine |
|
|
2.
Umestitev obravnavanega območja v prostor 1:5000 |
|
|
3. Načrt
parcel 1:2000 |
|
|
4.
Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja 1:500 |
|
|
5.
Geodetski načrt 1:500 |
|
|
6.
Geodetski načrt z mejo območja urejanja 1:500 |
|
|
7.
Situacija obstoječega stanja 1:500 |
|
|
8.
Zazidalna situacija – iz sprejetega ZN 1:500 |
|
|
9.
Zazidalna situacija – sprememba ZN 1:500 |
|
|
10. Prereza
A-A, B-B 1:500 |
|
|
11.
Prometna situacija 1:500 |
|
|
12.
Situacija infrastrukture – sprememba ZN 1:500 |
|
|
12.a
Situacija vodovoda in fekalne kanalizacije – sprememba ZN 1:500 |
|
|
13. Načrt
gradbenih parcel 1:500 |
|
|
14.
Situacija zakoličbe 1:500 |
|
|
15. Ukrepi
za obrambo in zaščito 1:500 |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje SDZN je velikosti 2.00 ha. |
|
|
Območje urejanja obsega naslednje parc. št.: 1085/6,
1085/2, 1044/3 (del), 2136 (del), 2140 (del) k.o. Stranska vas, 639/2
(del), 637/5, 637/3 (del), k.o. Sela. |
|
|
Izven območja zazidalnega načrta poteka: |
|
|
– izvedba mostne konstrukcije preko potoka Hermanov
Graben, ki je sestavni del drugega projekta. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI
ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
Vrste gradenj |
|
|
V območju SDZN so dovoljene naslednje gradnje: |
|
|
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave), |
|
|
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov, |
|
|
– redna vzdrževalna dela na objektih, |
|
|
– investicijska vzdrževalna dela na objektih, |
|
|
– vzdrževalna dela v javno korist, |
|
|
– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, |
|
|
– sprememba rabe dela ali celotnega objekta, |
|
|
– odstranitev objekta, |
|
|
– nadomestna gradnja. |
|
|
5. člen |
|
|
Vrste objektov |
|
|
V območju SDZN, so dovoljene naslednje vrste objektov
(povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list, RS, št.
33/03 in 78/05 – popravek): |
|
|
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne
površine se uporablja za opravljanje dejavnosti): |
|
|
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije …, |
|
|
– upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave,
banke, pošte, zavarovalnice …, |
|
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti –
trgovske stavbe, bencinski servisi …, |
|
|
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica,
stavbe za izobraževanje, |
|
|
– druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe …, |
|
|
– gradbeni inženirski objekti: |
|
|
– objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste,
javne poti, nekategorizirane ceste…, |
|
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna
in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
|
– drugi gradbeni inženirski objekti – trafo-postaje,
plinske postaje, parkirišča …, |
|
|
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03),
in sicer: |
|
|
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe (nadstrešek,
rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto), ograje (medsosedske
ograje, varovalne ograje, oporni zid, sajena živa meja) in pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – npr. objekt za
odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni
elektroenergetski objekti – npr. tipski zabojnik za skladiščenje
jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr. antenski drog,
pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna
naprava …), |
|
|
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski
turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk,
začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna
za gledalce, prodajni kiosk), |
|
|
– spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča,
tehnični spomenik …, |
|
|
– urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska
govorilnica, klopi, koši … |
|
|
6. člen |
|
|
Vrste ureditev |
|
|
V območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve: |
|
|
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev
cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
|
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti,
zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
7. člen |
|
|
Vrste dejavnosti |
|
|
Znotraj območja SDZN so primarno dovoljene dejavnosti
vezane za avtoprevozništvo in prodajo vozil povzete po Uredbi o uvedbi
in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št.
2/02). Dovoljene so naslednje dejavnosti: |
|
|
– D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI |
|
|
– 15.52 Proizvodnja sladoleda, |
|
|
– 15.81 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, |
|
|
– 22.12 Izdajanje časopisov, |
|
|
– 22.13 Izdajanje revij in periodike, |
|
|
– 22.15 Drugo založništvo, |
|
|
– 22.22 Drugo tiskarstvo, |
|
|
– 22.23 Knjigoveštvo, |
|
|
– 22.25 Druge dejavnosti povezane s tiskarstvom; |
|
|
– F) GRADBENIŠTVO |
|
|
– 45.42 Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva, |
|
|
– 45.43 Oblaganje tal in sten, |
|
|
– 45.44 Steklarska in pleskarska dela, |
|
|
– 45.45 Druga zaključna gradbena dela; |
|
|
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE
PORABE |
|
|
– 50.101 Trgovina na debelo z motornimi vozili, |
|
|
– 50.102 Trgovina na drobno z motornimi vozili, |
|
|
– 50.103 Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili, |
|
|
– 50.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil, |
|
|
50.301 Trgovina na debelo z rezervnimi deli in dodatno
opremo za motorna vozila, |
|
|
– 50.302 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno
opremo za motorna vozila, |
|
|
– 50.303 Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in
dodatno opremo za motorna vozila, |
|
|
50.401 Trgovina na debelo z motornimi kolesi, deli in
opremo |
|
|
50.402 Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in
opremo, |
|
|
50.403 Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli
in opremo, |
|
|
50.404 Vzdrževanje in popravila motornih koles, |
|
|
– 51.1 Posredništvo, |
|
|
– 51.51 Trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in
plinastimi gorivi, |
|
|
– 52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
popravila izdelkov široke uporabe; |
|
|
– (H) GOSTINSTVO |
|
|
– 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih obratov, |
|
|
55. 301 Dejavnost restavracij in gostiln, |
|
|
55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih
restavracij, |
|
|
55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn, |
|
|
55.400 Točenje pijač, |
|
|
– 55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane; |
|
|
– (I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE |
|
|
– 60.240 Cestni tovorni promet, |
|
|
63.110 Prekladanje, |
|
|
63.120 Skladiščenje, |
|
|
63.300 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev
potovanj; s turizmom povezane dejavnosti, |
|
|
63.400 Dejavnosti drugih prometnih agencij, |
|
|
– 64.12 Kurirska dejavnost, razen javne pošte; |
|
|
– (J) FINANČNO POSREDNIŠTVO |
|
|
65.210 Finančni zakup (leasing), |
|
|
66.030 Druga zavarovanja, razen življenjskega, |
|
|
– 67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim
posredništvom; |
|
|
67.200 Pomožne dejavnosti v zavarovalništvu in
pokojninskih skladih; |
|
|
– (K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE
STORITVE |
|
|
– 70.1 Poslovanje z lastnimi nepremičninami, |
|
|
– 70.2 Dajanje lastnih nepremičnin v najem, |
|
|
70.3 Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po
pogodbi, |
|
|
– 71. Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem;
izposojanje izdelkov široke uporabe, |
|
|
– 72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem, povezane
dejavnosti, |
|
|
– 73 Raziskovanje in razvoj, |
|
|
– 74. Druge poslovne dejavnosti; |
|
|
– (M) IZOBRAŽEVANJE |
|
|
– 80.4 Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje, |
|
|
– 80.410 Dejavnost vozniških šol, |
|
|
– 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje, d.n. |
|
|
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI |
|
|
– 91.11 Dejavnost poslovnih in delodajlskih združenj, |
|
|
– 91.12 Dejavnost strokovnih združenj, |
|
|
– 92.34 Druge razvedrilne dejavnosti, |
|
|
– 93.01 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, |
|
|
– 93.05 Druge osebne storitve. |
|
|
Navedene dejavnosti so dovoljene, kolikor se na parceli
zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. |
|
|
8. člen |
|
|
NESTANOVANJSKE STAVBE |
|
|
Tipologija zazidave: v območju SDZN so dovoljeni
individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekti. |
|
|
Velikost in zmogljivost objekta: |
|
|
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so znotraj površin za
razvoj objekta. |
|
|
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr.
venca ravne strehe, slemena poševne strehe ali vrha steklene piramide
ipd.) do 10.50 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več
kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad
terenom. Objekti ob regionalni cesti (bencinski servis in upravna
stavba) so max višine 7.50 m. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe objekta: |
|
|
– Konstrukcija: po izbiri projektanta. |
|
|
– Kota pritličja: max do 0.6 m nad koto urejenega terena. |
|
|
– Kolenčni zid: max do 0.80 m, izjemoma je lahko višji s
tem, da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0.80 m, kota kapi v nivoju s
stropno ploščo. |
|
|
– Streha: svobodno, možna je kombinacija več različnih
oblik streh, v primeru poševnih strešin so te naklona od 20° – 30°, na
streho je možno postavljati steklene kupole, piramide, kolektorje,
oddajnike, reklame ipd. |
|
|
– Kritina: v kolikor je vidna mora biti enaka barvi na
obstoječem objektu delavnic, svetlo sive barve, dovoljena je tudi
transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih, reflektirajočih
materialov. |
|
|
– Fasada: omet, steklo ali fasadne bloge iz različnih
materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več barv. Prepovedana
je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov, ki bi bili
moteči za voznike na cesti in pešce. |
|
|
– Oblikovanje odprtin: svobodno. |
|
|
– Osvetlitev podstrešij: svobodno. |
|
|
Lega objekta na zemljišču: |
|
|
– Gradbena linija: svobodno. |
|
|
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 1.00 m. |
|
|
– Oddaljenost od sosednjega objekta: minimalno 8.00 m. |
|
|
Ureditev okolice objekta: |
|
|
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev
cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
|
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti,
zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
Površine namenjene izključno peš prometu morajo biti
tlakovane, razen pločnikov za pešce, ki so asfaltirani, manipulativno
dvorišče je asfaltirano, parkirišča so asfaltirana ali tlakovana.
Zaščitna ograja kompleksa je transparentna, kovinska, višine do 2.00 m.
Ob potoku se ohranja obvodna vegetacija, ob železniški progi se zasadi
drevored visokih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo. |
|
|
Na parceli je možno graditi eden ali več objektov, s tem,
da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za
manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico. |
|
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max
1,0. |
|
|
Faktor zazidave parcele: max 40%. |
|
|
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo
lastništva, celotno območje urejanja je le ena gradbena parcela za
celotni kompleks. Gradbeno parcelo sestavlja: površina za razvoj
objekta(ov), manipulativno dvorišče in zelenica. |
|
|
9. člen |
|
|
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na
katerem je možna gradnja enega ali več ločenih objektov, pod pogoji, ki
jih določa ta odlok. |
|
|
Manipulativno dvorišče je asfaltirana površina ob objektu
namenjena dovozu na parcelo, manipulaciji vozil, peš površini in
parkirišču. |
|
|
Zelenice so površine namenjene hortikulturni in parterni
ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja …). |
|
|
10. člen |
|
|
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev
vseh vrst objektov iz 5. člena tega odloka (nestanovanjske stavbe,
gradbeni-inženirski objekti, enostavni objekti) ter vseh ureditev iz 6.
člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini
namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati manipulativno
dvorišče in/ali zelenico. |
|
|
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev
objektov iz druge alinee 5. člena tega odloka (gradbeni-inženirski
objekti) ter tretje alinee 6. člena tega odloka (enostavni objekti) ter
vse ureditve iz 6. člena tega odloka (hortikulturne in parterne
ureditve). Na manipulativnem dvorišču je dovoljeno urejati zelenice. Na
manipulativnem dvorišču ni dovoljeno graditi stavb. |
|
|
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov iz druge
alinee 5. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekt) razen objektov
transportne infrastrukture ter iz tretje alinee 5. člena odloka
(enostavni objekti) ter vse ureditve iz 6. člena tega odloka
(hortikulturne in parterne ureditve). Na zelenicah ni dovoljeno graditi
stavb in urejati manipulativnih dvorišč. |
|
|
11. člen |
|
|
DRUGI GRADBENI-INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
|
Trafo postaja je tipske izvedbe in se s treh strani
»zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali
asfaltirana. |
|
|
12. člen |
|
|
ENOSTAVNI OBJEKTI |
|
|
Za enostavne objekte na območju SDZN veljajo določila
Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03), če s tem odlokom ni drugače določeno. |
|
|
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske
konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka
naklonu strehe in kritini glavnega objekta. Ostali oblikovni elementi
morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta. |
|
|
Ograje v sklopu stavb so kovinske; prepovedana je
postavitev ograj med lastniškimi parcelami, razen v primeru ko ta ograja
ima varovalno funkcijo, v tem primeru je transparentna, lahko žičnata,
višine max do 2.00 m; za ekološke otoke je dovoljena lesena ograja. |
|
|
Začasni objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje,
največ za dve leti. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko
oblikovanje začasnih objektov. |
|
|
Gradbeni-inženirski objekti so oblikovani svobodno, če s
tem odlokom ni določeno drugače. |
|
|
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo
z leseno, netransparentno ograjo višine 2.00 m ter se, če prostor
dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
13. člen |
|
|
HORTIKULTURNA IN PARTERNA UREDITEV |
|
|
Hortikulturna in parterna ureditev obsega: ureditev
travnikov, cvetličnjakov, drevoredov, pešpoti fontane, zunanje terase,
razna tlakovanja pohodnih površin in podobno. Dovoljena je na celotni
gradbeni parceli. |
|
|
IV. POGOJI ZA PROMETNO
IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
14. člen |
|
|
PROMET |
|
|
Ceste |
|
|
Območje urejanja se naveže na sedanji priključek na
regionalno cesto R3- 646 odsek 1444 Cikava–Grosuplje. Upošteva se
projekt rekonstrukcije regionalne ceste, PZI od km 0,000 do km 1,352, ki
ga izdeluje podjetje K.A.B. pod številko P-68/03, februar 2004, s tem,
da se ne upošteva, po tem projektu, predvideno avtobusno postajališče na
južni strani regionalne ceste, ob obstoječi interni bencinski črpalki,
ki je v lasti Avtotransportov Kastelec. |
|
|
Dostop (uvoz in izvoz) na območje ureditve je predviden iz
regionalne ceste R3 – 646 in poteka na SZ delu območja SDZN in sicer
delno tudi izven območja urejanja. Vzhodno od le-tega pa je iz
bencinskega servisa predviden še izvoz na regionalno cesto. Ohranja se
notranji cestni sistem z možnostjo faznega priključevanja na interno
zbirno cesto, ki poteka od priključka na regionalno cesto na severu
območja do železniške proge na jugu območja urejanja. Dovoljuje se
nadaljevanje trase interne zbirne ceste preko železniške proge, kar je
predmet drugega dokumenta. |
|
|
Vse interne ceste se predvidijo za dvosmerni promet,
projektirani normalni prečni profil znaša 6,00 m, in sicer 2 vozna
pasova po 3,00 m brez hodnikov za pešce. Peščeve površine so predvidene
ob objektih. Računska hitrost notranjih cest je 30 km/h. Cestišče se
dimenzionira na maksimalno obremenitev in se izvede v asfaltu. |
|
|
Mostna konstrukcija |
|
|
Za prehod na sosednje zazidalno območje na vzhodu –
Spodnje Brvace se predvidi premostitev v obliki pravokotnega škatlastega
propusta. Brežine se uredijo s kamnometom tako da se ohranjuje sedanja
trapezna oblika. Višina propusta je enaka sedanji koti platoja in je
330.10 m. V kolikor bo v fazi projektiranja zahtevana večja višina, je
le ta dovoljenja z upoštevanjem izpeljave nivelete ceste med obema
kompleksoma. |
|
|
Širina pretočnega profila obstoječe struge na območju
mostu se ne sme spreminjati gorvodno in dolvodno. Struga se mora v
območju urejanja mostu smiselno priključiti na niveleto struge. |
|
|
Temeljenje mostu mora biti takšno, da bo objekt varen v
vseh hidroloških pogojih, zavarovanje oziroma stabilizacija dna struge
mora zagotavljati stabilnost struge. Niveleta struge mora biti
zaključena z dol in gor vodnim pragom. |
|
|
Projektna dokumentacija mora vsebovati geodetski posnetek
na mestu premostitve, v situaciji pa mora biti obdelana ureditev
vodotoka z vzdolžnimi in prečnimi profili, skupaj s hidravlično preverbo
odseka. |
|
|
Parkirišča |
|
|
Investitor je na svoji parceli dolžan zagotoviti zadostno
število parkirnih mest za svojo dejavnost, tako za stranke, kot za
zaposlene. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati
veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne
dejavnosti in sicer Tehnične normative za projektiranje in opremo
mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana). |
|
|
Parkirišča se tlakujejo s tlakovci drobne strukture ali se
asfaltirajo. |
|
|
Peš promet |
|
|
Peš promet se odvija na površinah za pešce in po cestišču. |
|
|
Kolesarski promet |
|
|
Kolesarski promet se odvija po cestišču. |
|
|
15. člen |
|
|
VODOVODNO OMREŽJE |
|
|
Ohranja se obstoječi sistem napajanja kompleksa iz javnega
vodovoda, ki poteka ob južnem robu regionalne ceste. Pri izgradnji
objektov št. 1, 2, 4 in 5 ostaja vodovodna mreža enaka. Po izgradnji
objekta št. 6 je potrebno spremeniti hidrantno mrežo, ki se jo opredeli
kot javno in se predvidi izvedba samostojnega priključka, ravno tako
tudi preureditev sedanjega odjemnega mesta. V primeru spremembe režima
oskrbe z vodo se pripravi poseben projekt vodovoda, ki bo ločil odjeme
po posameznih objektih in določil status posameznega cevovoda in sicer
na javni in individualni odjem. |
|
|
Za oskrbo s pitno vodo celotnega območja se izdela projekt
zunanjega vodovoda, ki mora vsebovati načrt internega vodovoda,
priključitev objekta ter preureditev obstoječega vodovoda na javni in
interni vodovodni sistem. V projektu priključkov se mora upoštevati
detajl odcepa od glavnega voda vključno z vodomernim jaškom in preklopom
na objekt. |
|
|
Poleg splošnih zahteva mora projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja vsebovati tehnično poročilo in hidravlični izračun
z navedbo uporabljenih standardov, popis del, situacijo vodovoda in
objektov na cevovodu vključno z vodomernim jaškom v ustreznem merilu,
podolžni profil karakteristični prerez gradbenega jarka ter tloris in
prerez vodomernega mest z vrisano shemo vodovodnih elementov in armatur. |
|
|
Priključitev na vodovodno cev se izvede z navrtnim
oklepom. Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti
priključku na javni vodovod zaradi prezračevanja. Trasa priključne cevi
naj poteka po najkrajši poti do zunanjega vodomernega mesta, predvsem po
javnih zemljiščih in po zemljiščih v lasti investitorja. Izjemoma lahko
poteka priključek tudi prek drugih zemljišč, vendar si mora investitor v
tem primeru pridobiti služnost za izvedbo in kasnejše vzdrževanje in
obnovo. |
|
|
Priključna cev se izvede v PE izvedbi, tlačne stopnje
najmanj 6 barov, pod tlakovanimi površinami pa mora biti vložena v
dodatno zaščitno cev dvakratnega preseka osnovne cevi. Cev mora biti
položena na peščeno posteljico (08 mm), debeline 10 cm ter po položitvi
zasuta z enakim peskom najmanj 15 cm nad temenom. Na celotni trasi
priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi
vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom POZOR VODOVOD. |
|
|
Merilno mesto se izvede kot zunanji vodomerni jašek,
lociran v zelenici na zemljišču investitorja. Lahko je betonske izvedbe
kvadratnega tlorisa svetlih notranjih mer 100 x 100 cm za vgradnjo enega
ali več vodomerov, globine najmanj 150 cm ali pa tipske izvedbe
pooblaščenih dobaviteljev. Jašek mora biti vodotesen in zaščiten proti
vdoru podzemne vode ali meteorne vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe,
in postavljen tako da prepreči stekanje meteorne vode v jašek. V
vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji spojni elementi in
armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun), vmesni del pred
vodomerom, nepovratni ventil kot vložek k vodomeru ali kot samostojni
element, lovilec nečistoč, vodomer, zaporni element z dodatnim izpustom.
Interna vodovodna instalacija mora biti izvedena tako, da je onemogočen
dotok vroče ali onesnažene vode do vodomernega mesta. Gradbena dela pri
izvedbi priključka, kot so izkop, peščeno posteljico in zasip, ureditev
v prvotno stanje izvede izvajalec po izbiri investitorja, strojno
montažna dela, geodetski posnetek, tlačni preizkus ter dezinfekcijo cevi
pa mora opraviti upravljavec sistema. Pred začetkom izkopa mora
izvajalec del pri službi obratnega katastra upravljavca naročiti
zakoličenje priključne cevi. Izvajalec interne vodovodne instalacije
mora opraviti tlačni preizkus in dezinfekcijo ter pridobiti potrdilo o
tem, da je vodovodna instalacija primerna za oskrbo s pitno vodo. |
|
|
16. člen |
|
|
KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
|
|
Ohranja se obstoječi sistem ločene kanalizacije. |
|
|
Fekalna kanalizacija: |
|
|
Z izgradnjo novih objektov je tangirana notranja
kanalizacija, ki se mora prestaviti. Kanalizacija se izvede
vodonepropustno z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih
obstoječih ali predvidenih komunalnih naprav in objektov. |
|
|
Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom
predpisanim iz tehničnih pravilnikov EU. Minimalna temenska trdnost cevi
mora biti ne glede na globino polaganja in osne obremenitve SN10. |
|
|
Vsa odpadna voda se odvaja preko črpališča Spodnje Brvace
v javno kanalizacijo in nato v čistilno napravo. Pri določitvi vtoka v
javno kanalizacijo se mora kvaliteta odpadnih voda določiti skladno
Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list
RS 105/02) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz
postaj za preskrbo vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila
motornih vozil ter pralnice za motorna vozila (Uradni list RS, št.
10/99). |
|
|
Meteorna kanalizacija: |
|
|
Meteorne vode s parkirišč in manipulativnih površin se
preko lovilca olj in maščob izpustijo v meteorno kanalizacijo in nato v
Hemanov graben. Zaradi zmanjševanja obremenitve lovilcev olj in maščob
se predvidi posebna kanalizacija za odvod meteornih vod s streh in
utrjenih površin, ki niso pod vplivom onesnaženja z olji in ostalimi
maščobami. To vodo se preko dodatnega izpusta spelje direktno v potok
Hermanov graben. |
|
|
17. člen |
|
|
HIDRANTNO OMREŽJE |
|
|
Ohranja se obstoječe hidrantno omrežje, ki se dopolni z
novimi nadzemnimi hidranti. Po izgradnji objekta št. 6 je investitor
dolžan spremeniti hidrantno mrežo, v kateri se predvidi izvedba
samostojnega priključka. |
|
|
18. člen |
|
|
ENERGETSKO OMREŽJE |
|
|
Visoko napetostni razvod in trafo postaja: |
|
|
Ohranja se obstoječa trafo-postaja znotraj kompleksa, ki
jo je možno razširiti. |
|
|
Nizkonapetostni razvod: |
|
|
Električni vodi se vodijo po kabelski kanalizaciji.
Upošteva se kabel ustreznega profila, odvisno od predvidene porabe. |
|
|
Zaradi gradnje objektov št. 1, 2, 4, 5 bo tangirana
obstoječa kabelska kanalizacija, ki se mora prestaviti. Pri tem se
predvidijo tudi izvodi za napajanje objektov direktno iz trafo postaje. |
|
|
Interna razsvetljava: |
|
|
Ohranja se obstoječa razsvetljava kompleksa. Na tangencah
z novimi objekti se mora prestaviti, ob ograji kompleksa se skupaj z
varnostnim sistemom zgradi nova. |
|
|
Ničenje in ozemljitev: |
|
|
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko
napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s
pocinkanim valjancem FeZN. |
|
|
19. člen |
|
|
OGREVANJE |
|
|
Za ogrevanje se uporablja plin. |
|
|
20. člen |
|
|
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ |
|
|
Ohranja se obstoječe TK omrežje, ki poteka na južni strani
regionalne ceste. |
|
|
Kabelsko kanalizacijo znotraj območja urejanja se vodi v
javnih površinah ob cestni infrastrukturi v koridorju skupaj z ostalo
komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko
omrežje. Ob kanalizaciji za telekomunikacije se predvidijo še cevi za
instalacijo KRS in signalne naprave za varnostni sistem. |
|
|
Tangirane obstoječe naprave, predvsem v kontaktnem območju
z regionalno cesto, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti po
navodilih upravljavca. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo
tangiranih TK kablov izvaja za to pooblaščena služba (ogledi, izdelava
tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje
izvedenih del). |
|
|
Vse instalacije se izvedejo v kabelski kanalizaciji. |
|
|
21. člen |
|
|
OSKRBA S PLINOM |
|
|
Ohranja se obstoječa plinska postaja in interno plinovodno
omrežje, na katero se priključujejo novi objekti. |
|
|
22. člen |
|
|
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja
urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo
značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in
dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je
potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo
predelavo. |
|
|
V primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni
odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno s Pravilnikom o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) ter
zagotoviti končno dispozicijo le-teh. |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA
IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
23. člen |
|
|
VARSTVO PRED HRUPOM |
|
|
Obravnavano območje sodi v IV. stopnjo varstva pred
hrupom, to so območja kjer je dopustna gradnja, ki je lahko bolj moteča
zaradi povzročanja hrupa – območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni,
skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim
dejavnostim. Mejne dnevne in nočni ravni hrupa so določene v Uredbi o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), in
sicer: ponoči 70 dBA, podnevi 70 dBA, kritična dnevna raven hrupa je
dovoljena 80 dBA, nočna pa 70 dBA. |
|
|
24. člen |
|
|
VARSTVO ZRAKA |
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih
količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št.
73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 73/94 in 51/98). |
|
|
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti
ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v
okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost. |
|
|
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala,
da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
|
25. člen |
|
|
VARSTVO VODA |
|
|
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti
urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le
tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust
neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne
vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v
kanalizacijo in potok le preko lovilca olj in maščob. |
|
|
26. člen |
|
|
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
Požar |
|
|
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Notranji prometni sistem cest in peš poti omogoča dostop do objektov z
vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za
razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996),
hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. |
|
|
Potres |
|
|
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila
odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih
območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete
VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg. |
|
|
Obramba in zaščita |
|
|
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za
zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno
predvideti. |
|
|
27. člen |
|
|
VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM |
|
|
Obstoječa transformatorska postaja predstavlja
nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno obratovanje se mora upoštevati
Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
28. člen |
|
|
NAČIN RAVNANJA S PRSTJO IN ODVEČNO ZEMLJO |
|
|
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno
zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev
zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora. |
|
|
29. člen |
|
|
ARHITEKTONSKE OVIRE |
|
|
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide
naklona 1:16. |
|
|
30. člen |
|
|
VARSTVO KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI |
|
|
Območje urejanja se nahaja znotraj urbaniziranega dela
naselja, med cesto in železniško progo. Zaradi okoliškega odprtega
prostora krajine in sicer na severu in jugu se v območju urejanja
ohranja zelena struga z obvodno vegetacijo potoka Hermanov graben, ki
povezuje odprte zelene sisteme krajine na severu in jugu. |
|
|
VI. ETAPE IZVAJANJA
SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
31. člen |
|
|
Etapnost izgradnje je dovoljena in pogojena z izgradnjo
kateregakoli dela SDZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in
z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v teh SDZN in
dimenzioniranih upoštevajoč končno število uporabnikov. |
|
|
Na gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna
cesta (po trasi predvideni po teh SDZN in upoštevajoč pogoje teh SDZN
glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in
kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih teh SDZN). |
|
|
Objekte je tudi možno fazno graditi, vendar kot zaključeno
konstrukcijsko in funkcionalno celoto. |
|
|
VII. ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
32. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko
uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega
odloka. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
PRI IZVAJANJU
ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
33. člen |
|
|
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan
zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje
racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati
pogoje tega odloka. |
|
|
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je
potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo,
gradbeni material in ostale gradbene odpadke. |
|
|
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora vsak investitor
od upravljavca vodovodnega sistema pridobiti izjavo o skladnosti načrtov
s projektnimi pogoji, ter v tem primeru izvedbe vodovodnega priključka
poravnati predpisani prispevek skladno z Odlokom o spremembi in
dopolnitvi odloka o prispevkov uporabnikov za razširjeno reprodukcijo
individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje (Uradni list
SRS, št. 38/89). |
|
|
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora vsak investitor
od upravljavca kanalizacijskega omrežja pridobiti izjavo o skladnosti
načrtov s projektnimi pogoji, ter v tem primeru izvedbe priključka
kanalizacije poravnati predpisani prispevek skladno z Odlokom o
spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkov uporabnikov za razširjeno
reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje
(Uradni list SRS, št. 38/89). |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
34. člen |
|
|
– Dovoljena so odstopanja od dovoljenih dejavnosti in
sicer ob soglasju lastnikov zemljišč v radiju 100 m od meje urejanja,
pristojne občinske službe za urejanje prostora in nosilcev urejanja
prostora pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno zadostno število
parkirišč ter da za dejavnosti ni potrebna presoja vplivov na okolje. |
|
|
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so
definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance
višin objektov so določene z max višino objekta, ki je 10.50 m nad koto
urejenega terena. |
|
|
– Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt
oziroma na parcelo. |
|
|
– Objekt je možno izvesti brez kleti in z neizkoriščenim
podstrešjem. |
|
|
– Kletna etaža je lahko vidna do 0.60 m iz terena. |
|
|
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna
(naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele določene s temi SDZN, ob
upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo
objektov in ureditev parcel. |
|
|
– Pri komunalno-energetski infrastrukturi in sistemu zvez
je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, v
kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali
ustreznejše tehnološke rešitve. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
35. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o
zazidalnem načrtu za območje Eurotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št.
78/94, 85/02 – popr.). |
|
|
36. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDZN opravlja MOP,
Inšpektorat za okolje in prostor. |
|
|
37. člen |
|
|
SDZN so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine
Grosuplje. |
|
|
38. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 352-58/94 |
|
|
Grosuplje, dne 20. septembra 2006 |
|
|
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l.r. |
|
|
|