Na
podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07
– uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 –
ZUUJFO in 76/16 – odl. US) je Občinski svet Občine Žiri na 17. redni
seji dne 23. 11. 2017 sprejel |
|
S T A
T U T |
Občine Žiri |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina
Žiri je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Brekovice, Breznica pri Žireh, Goropeke, Izgorje,
Jarčja dolina, Koprivnik, Ledinica, Mrzli vrh, Opale, Osojnica,
Podklanec, Ravne pri Žireh, Račeva, Selo, Sovra, Zabrežnik, Žiri,
Žirovski vrh. |
Sedež
občine je v Žireh, Loška c. 1, 4226 Žiri. |
Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
Območja
in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
|
2. člen |
|
Na
območju Občine Žiri se lahko ustanovijo ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine se
določijo s tem statutom in odlokom občine. |
|
3. člen |
|
Občina
Žiri (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o
lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona. |
Občina
lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter po drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
|
Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov lahko
združujejo v združenja. |
|
6. člen |
|
Občina
Žiri ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: OBČINA ŽIRI, v notranjem krogu pa naziv organa občine –
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija.
V sredini žiga je grb občine. |
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
–
sprejema statut in druge predpise občine, |
–
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
–
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
–
sprejema programe razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
–
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
–
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
–
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
–
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
–
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
– v
skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
–
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi
in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
–
ustanavlja vzgojno-izobraževalne (javna osnovna šola in javni vrtec) in
zdravstvene zavode ter v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo
delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
–
sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
–
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
–
spremlja stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
–
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
–
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– določa
občinski program športa, |
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
–
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
–
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
–
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
–
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
–
občinske ceste, ulice in javne poti, |
–
površine za pešce in kolesarje, |
–
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
–
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
–
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
–
sprejema programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
–
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
–
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
13.
Poskrbi za obveščanje občanov z objavo v: |
–
lokalnem časopisu, |
–
lokalnem obvestilu, |
–
lokalni radijski postaji, |
–
skupnih medobčinskih glasilih. |
|
8. člen |
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
–
določanje namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
–
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
Organi
občine so: |
–
občinski svet, |
– župan
in |
–
nadzorni odbor občine. |
Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan (podžupana) so občinski
funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska
uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi
stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe (in organe ožjih delov občin). |
Občinsko
upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim
določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko
upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje
organizacijske enote. |
Občinsko
upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
|
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih
članov. |
|
13. člen |
|
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje 15 članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s konstituiranjem občinskega sveta ter traja do konstituiranja
na naslednjih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom
drugače določeno. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 30 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
|
Volitve
članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne
in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski
svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu v eni volilni enoti. |
|
16. člen |
|
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
–
sprejema proračun občine in zaključni račun, |
–
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
–
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
–
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
–
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
–
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča
o najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih
organih, |
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
–
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
–
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
–
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa
gostinskih lokalov, |
– v
okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za
določen čas v kabinetu župana, |
– odloča
o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana,
člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali
službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
|
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
Funkcija
župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana,
članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom),
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in
direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta
in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se
obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja
dela. |
|
21. člen |
|
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in
občinska uprava o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi
za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. |
Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema
pisne odstopne izjave. |
Če župan
v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
|
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
–
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen |
|
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
– odbor
za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
–
statutarno-pravna komisija, ki jo lahko nadomešča tudi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
–
komisija za kulturo, |
–
komisija za šport. |
Odbori
štejejo 5 do 9 članov, komisije pa 5 do 7 članov. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
|
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
V
komisiji za šport in komisiji za kulturo mora biti najmanj en član
občinskega sveta. |
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan v roku 90 dni od imenovanja. |
Članstvo
v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28. člen |
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan se
lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. O svoji
odločitvi, da bo funkcijo opravljal poklicno obvesti komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, le-ta pa obvesti občinski
svet. |
|
30. člen |
|
Župan
predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
Poleg
tega župan predvsem: |
–
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
–
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi
za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi
za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
–
predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega
področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
–
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
–
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
–
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
|
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
–
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
–
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
–
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
–
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ dva
podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
Podžupan
pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan
v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja
funkcijo župana. |
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno o čemer mora obvestiti občinski svet. |
|
35. člen |
|
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37. člen |
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
Razlogi
za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
Če župan
odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti
občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
–
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine
(krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
|
Nadzorni
odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega, ekonomskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali
četrtnih skupnosti), občine, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Občinski
svet imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni
odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina
članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine, Loška c. 1, Žiri. Nadzorni odbor
za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni
odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
41. člen |
|
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni
odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom
proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor: |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni
odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v
nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni
odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu
svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni
odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi
občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
|
Nadzorni
odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
(javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj
poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino
in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
|
Nadzorni
odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
|
Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku
poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora.
Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Osnutek
poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
|
Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v
roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst
dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne
navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka
poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani
organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. |
Po
preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
|
Poročilo
o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
Z
ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju
se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47. člen |
|
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
48. člen |
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
Župan je
dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
–
zadolževanjem občine nad 200.000,00 EUR |
–
načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij nad 500.000,00 EUR |
–
pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad
200.000,00 EUR |
–
naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in
deležev nad 100.000,00 EUR |
– odpisi
terjatev nad 3.000,00 EUR |
–
ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika
občinskih proračunskih sredstev. |
Župan je
dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter
ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
|
49. člen |
|
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
|
Delo
nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost
dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
52. člen |
|
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika v občinski upravi. |
|
53. člen |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z določili Pravilnika o plačah in nagradah
funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora
in drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Izvedencu in
drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo
ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
55. člen |
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
|
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen |
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
|
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
|
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
|
61. člen |
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
62. člen |
|
O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
63. člen |
|
Občina
ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi občine |
|
64. člen |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
65. člen |
|
Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
66. člen |
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
67. člen |
|
Občani
na zboru občanov: |
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
–
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
68. člen |
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta (krajevne, vaške ali četrtne) skupnosti. |
Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v (krajevni, vaški ali četrtni)
skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
69. člen |
|
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
70. člen |
|
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi občine, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov občine
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
71. člen |
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
72. člen |
|
Predlog
za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
73. člen |
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
74. člen |
|
Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik
o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno
seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
75. člen |
|
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O
načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec
seznama. |
Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
Volivec
da svojo podporo zahtevi z vpisom osebnih podatkov ter s podpisom na
obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne
pravice. Na obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na
katero se nanaša podpora volivca. Volivec lahko da podporo s podpisom
posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat. |
Volivec
podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne
pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Ministrstvo, pristojno
za evidenco volilne pravice, mora v času, ko teče rok za zbiranje
podpisov, zagotoviti, da lahko volivec da podporo zahtevi v poslovnem
času vsak delovni dan na vseh upravnih enotah in informatiziranih
sprejemnih pisarnah. |
Volivec
lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z
varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V
takem primeru pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme
elektronsko podpisan obrazec, na podlagi uradnih evidenc preveri
identiteto volivca in veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu
z zakonom, ki ureja elektronski podpis. Na podlagi pravilno podpisanega
elektronskega obrazca pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice,
izda pobudniku potrjen obrazec, kjer namesto podpisa volivca doda uradni
zaznamek o elektronskem podpisu ter takšen obrazec potrdi. V primeru, da
podpisnik ali elektronski podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih
pogojev, pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, ali
centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje
zavrne potrditev obrazca in o tem elektronsko obvesti podpisnika. |
Organi
iz drugega odstavka tega člena vodijo posebno evidenco potrjenih
obrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna
tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodišče. |
Osebe,
ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnicah, domovih za
starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in
osebe na prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da
njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba te
institucije. |
Osebe,
ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v
tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu
potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike
Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev
določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. |
Osebe,
ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno
prebivališče, vendar zaradi daljše hude bolezni ali invalidnosti ne
morejo pred pristojni organ osebno in ne prebivajo v institucijah iz
petega odstavka tega člena, lahko svojo podporo zahtevi volivcev dajo
pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšne osebe obišče na domu
najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev zahteve volivcev. |
Zahteva
za izdajo obrazca iz petega in šestega odstavka tega člena ter zahteva
za obisk uradne osebe iz prejšnjega odstavka se lahko vloži najpozneje
petnajst dni pred potekom roka za predložitev zahteve volivcev. |
Če je
podpora dana na način iz petega in šestega odstavka tega člena, mora
pobudnik zahteve volivcev za razpis referenduma pred predložitvijo
zahteve volivcev poskrbeti za vpis podpore v evidenco potrjenih
obrazcev. |
|
76. člen |
|
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom
o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni
akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
77. člen |
|
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
78. člen |
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo
o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
79. člen |
|
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
80. člen |
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
81. člen |
|
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
82. člen |
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
83. člen |
|
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb lahko zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij. |
|
84. člen |
|
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
–
osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
–
knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
85. člen |
|
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
86. člen |
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo
s pitno vodo, |
–
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
–
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno
snago in čiščenje javnih površin, |
–
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
–
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
–
pokopališka dejavnost in zagotavljanje 24-urne dežurne službe, |
–
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– drugo,
če tako določa zakon. |
|
87. člen |
|
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
88. člen |
|
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
89. člen |
|
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
|
90. člen |
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
91. člen |
|
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
92. člen |
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Občinski
svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja v skladu s predpisi. Sprejeti letni
program prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
93. člen |
|
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
94. člen |
|
Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
95. člen |
|
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov
in obrazložitve. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
96. člen |
|
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
|
97. člen |
|
Proračun
občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z
odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o
proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku
o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
|
98. člen |
|
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
99. člen |
|
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
100. člen |
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
|
101. člen |
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži
ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. |
Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu
svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
102. člen |
|
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski
svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
103. člen |
|
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
104. člen |
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si
lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
105. člen |
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
106. člen |
|
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
107. člen |
|
Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
108. člen |
|
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
109. člen |
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
110. člen |
|
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
111. člen |
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
112. člen |
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki je Uradni list Republike Slovenije, in pričnejo veljati
naslednji dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
113. člen |
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
114. člen |
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
VIII. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
115. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
116. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
117. člen |
|
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
118. člen |
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
IX. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
119. člen |
|
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
120. člen |
|
Do
sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi Občine Škofja Loka, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
121. člen |
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati statut, ki je bil objavljen v
Uradnem listu RS, št. 94/11 z dne 25. 11. 2011. |
|
122. člen |
|
Ta
statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0010/2017-1 |
Žiri,
dne 24. novembra 2017 |
|
Župan
Občine Žiri |
mag. Janez Žakelj l.r. |
|