Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina
na 15. redni seji dne 28. 3. 2012 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Rogaška Slatina |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(uporaba izrazov) |
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki
za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Rogaška Slatina (v nadaljevanju: občina) je samoupravna
lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Brestovec, Brezje pri Podplatu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača vas,
Drevenik, Gabrce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gradiški Dol, Irje, Kačji
Dol, Kamence, Kamna Gorca, Male Rodne, Nimno, Plat, Podplat, Podturn,
Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina,
Spodnja Kostrivnica, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Spodnji Gabernik,
Strmec pri Sv. Florijanu, Sv. Florijan, Tekačevo, Topole, Tržišče,
Tuncovec, Velike Rodne, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica, Zgornje
Negonje, Zgornje Sečovo, Zgornji Gabernik. |
(2) Sedež občine je v Rogaški Slatini,
Izletniška ulica 2. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s
pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko
spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
3. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli
občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov
občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2) Imena in območja ožjih delov občine so: |
– Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina, ustanovljena na območju
naselij: Rogaška Slatina, Rjavica, Brestovec, Velike Rodne, Male Rodne,
Rajnkovec, Prnek, Ceste, Gaberce, Plat, Nimno, Tekačevo, Ratanska vas,
Kamence, Pristavica, Topole, Tržišče, Gradiški dol, Zgornje Negonje,
Spodnje Negonje, Irje, Cerovec pod Bočem, Tuncovec, Zgornje Sečovo,
Spodnje Sečovo, Vinec in Kačji Dol. |
– Krajevna skupnost Kostrivnica, ustanovljena
na območju naselij: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec
pri Kostrivnici, Kamna gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica,
Zgornja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zgornji Gabernik, Zagaj pod
Bočem. |
– Krajevna skupnost Sv. Florijan, ustanovljena
na območju naselij: Sv. Florijan in Strmec pri Sv. Florijanu. |
4. člen |
(izvirne in prenesene naloge) |
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno
ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo
ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz
državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
5. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah
po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih
javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
(4) Na podlagi odločitve organov občine se
lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v
občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi
in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po
načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja
zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne
občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja. |
|
7. člen |
(grb, zastava in praznik občine) |
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik,
katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Rogaška Slatina, v zunanjem krogu na
spodnji polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni
odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb
občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine
določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
2. NALOGE OBČINE |
|
8. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve
javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom,
zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega
pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema
prostorske akte, |
– sprejema programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami
premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi
nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero
izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine
tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v
občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in
pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru
interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in
skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni
stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem
področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v
občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in
prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih
lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
– odloča o koncesijah, |
– sprejema splošne akte, ki urejajo način
ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih
javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna
šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja
pogoje za njegovo delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje,
zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno
izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki
je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih
prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga
določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi
zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, |
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične
nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi
za kulturno dediščino na svojem območju, |
– določa občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično
dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v
programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov,
za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja
druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe
in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru
svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo
okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje
in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi
in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v
občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška
igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge
javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na
občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje,
opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi
nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske
službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k
boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi
nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s
katerimi se kršijo predpisi občine, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh
pristojnosti. |
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena
občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za
uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru
razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in
določanje pogojev za njihovo uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega
premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih
spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega
pomena. |
|
9. člen |
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje
za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z
zakonom. |
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena
pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki
imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki
imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo
sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca Centralnega registra
prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva
osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v
pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične
osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi
neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov
neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje
pristojnega ministra. |
|
3. ORGANI OBČINE |
|
3.1 Skupne določbe |
|
10. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot
samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in
drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih
ustanovitev in naloge določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine
oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem
statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan
so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z
zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh
iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske
naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. |
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje
organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske
uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve,
če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je
sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
|
13. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem
splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v Uradnem glasilu
slovenskih občin ter v Katalogu informacij javnega značaja in na spletni
strani občine. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih
organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine,
pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo
pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine
o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
3.2 Občinski svet |
|
14. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o
vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje dvajset članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri
leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih
rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače
določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji
po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je
za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče
predsednik občinske volilne komisije. |
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši
član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana
določi občinski svet. |
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat,
jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in
komisijah. |
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih
javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je
občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta,
traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega
podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne
odloči drugače. |
|
15. člen |
(volitve članov občinskega sveta) |
(1) Volitve članov občinskega sveta so
neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s
tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem
sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve
občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski svet sprejema statut občine,
poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema
mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi
občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet
predvsem: |
– sprejema statut občine, |
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
– sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
proračuna, |
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
ter člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske
uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, če ni z zakonom določeno drugače, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon
in ta statut. |
|
17. člen |
(funkcija člana občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni
združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
18. člen |
(župan) |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter
sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo
člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan
odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan,
podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že
sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči
član občinskega sveta. |
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v
skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede
na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta,
če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora
biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic
seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo
oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan
mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana
v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so
dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
(administrativno delo za potrebe občinskega
sveta) |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
(seje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga
župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov
občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega
odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski
svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti
predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in
pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje
vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku
nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave in vodji organa
skupne občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi v katalogu informacij
javnega značaja občine na svetovnem spletu. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine,
predsedniki komisij in odborov občinskega sveta, direktor občinske
uprave in organ skupne občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
21. člen |
(odločanje članov občinskega sveta) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih
občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se
določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan
in občinska uprava. |
(5) Župan in direktor občinske uprave o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj
enkrat letno. |
22. člen |
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta) |
(1) Predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta ureja zakon. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana
občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali
pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji
po nastanku razlogov in drugega odstavka tega člena. |
(4) Če član občinskega sveta odstopi, mu
preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora
občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana
občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. |
(5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne
obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski
funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz
prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o
tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči
meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30
dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana
občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član
občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature
oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere
bi bil ta kandidat izvoljen. |
(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
23. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja) |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več
komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski
svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število
članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za
delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski
svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude
oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega
sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja
preprečevanje korupcije, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi
občinski svet |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in
obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen |
(stalna in občasna delovna telesa občinskega
sveta) |
(1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več
odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– Odbor za gospodarske dejavnosti, |
– Odbor za družbene dejavnosti, |
– Odbor za cestno in komunalno infrastrukturo, |
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, |
– Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in
odlikovanja, |
– Statutarno pravna komisija, |
– Zdraviliška komisija. |
(3) Odbori in komisije štejejo 3 do 5 članov.
Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi
član občinskega sveta kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan
najpozneje v roku 90 dni po konstituiranja občinskega sveta. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
|
27. člen |
(pristojnosti komisij in odborov občinskega
sveta) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega
sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega
sveta) |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
3.3 Župan |
|
29. člen |
(župan) |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko
občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na
podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno,
lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi
je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča
druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega
proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in
drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega
premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali
predpis občine ne določa drugače, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave
in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo
občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih
pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske
uprave in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani
občin ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in
ta statut. |
|
31. člen |
(zadržanje objave splošnega akta) |
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine,
če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da
o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem
sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega
sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali
drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega
sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take
odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan
začne postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
|
32. člen |
(naloge župana na področju zaščite in
reševanja) |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na
področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite
občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno
službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne
ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če
se občinski svet ne more sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi
evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
|
33. člen |
(nujni ukrepi) |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v
večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski
svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta
lahko sestane. |
|
34. člen |
(podžupan občine) |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima
občina dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in
razrešuje župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu
ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
|
35. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
podžupan/i ne moreta/morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana
član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem
predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe
občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga
delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
(predčasno prenehanje mandata župana) |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je
določeno z zakonom. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o
odločitvi župana. |
(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
(4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem,
ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
(5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka
tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz
drugega odstavka tega člena. |
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
(7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem
mandata člana občinskega sveta. |
(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga
župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
3.4 Nadzorni odbor občine |
|
38. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ
nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom
naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
sredstev občinskega proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti
ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov,
občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov
ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb
z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
39. člen |
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega
odbora) |
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj
VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti
člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani krajevnih odborov,
direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
40. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po
imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi
seji navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve
na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine
Rogaška Slatina, Izletniška cesta 2. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja
svoj žig. |
|
41. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj
program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega
načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto
izvesti nadzor: |
– proračuna in zaključnega računa proračuna
občine, |
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih
delov občine, |
– finančnih načrtov in zaključnih računov
uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora
le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor
želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej
dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje
županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega
programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti
obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in
občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član
nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava
predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
(pristojnosti nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in
drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o
nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in
nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega
odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz
prejšnjega odstavka če: |
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik,
prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti
ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali
zunajzakonska skupnost prenehala, |
– je član nadzornega odbora skrbnik,
posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega
zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
(poročilo nadzornega odbora) |
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član
nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju:
nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga
posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v
roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb
nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek
poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega
odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka
poročila o nadzoru. |
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor
na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo
poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor
sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet,
je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali
dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o
nadzoru dopolniti. |
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše
predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi
osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka
poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega
organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se
ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z
listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. |
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne
sestavine v skladu z zakonom in aktom pristojnega ministrstva. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in
verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri
predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v
nadzoru. |
(4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je
nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in
drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali
neučinkovito in/ali neuspešno. |
(7) Negospodarno poslovanje je tisto
poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri
enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso
uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
(10) Priporočila vsebujejo predloge za
izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
47. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče
Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da
obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba
storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati
mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan
in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče
seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se
nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok,
statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni
sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih
ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje občine
pomembnimi odločitvami. |
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika
nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o
pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
(letno poročilo o delu in porabi sredstev
nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu
predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj
enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi
ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
(javnost dela nadzornega odbora) |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh
svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh
svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in
posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če
so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega
odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
|
51. člen |
(strokovna in administrativna pomoč za delo
nadzornega odbora) |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski
upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi
zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva,
sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil,
potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu
odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji
strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
52. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za
porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega
odbora) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo
pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta
– pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih
organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet.
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s
podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
54. člen |
(poslovnik o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s
poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
3.5 Občinska uprava |
|
55. člen |
(občinska uprava) |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje
občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana
odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna
občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave
se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
57. člen |
(odločanje o upravnih zadevah) |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in
dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti
odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah) |
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti
občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu
župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi
o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno. |
|
59. člen |
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren
za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu
z uredbo vlade. |
|
60. člen |
(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne
pristojnosti občine) |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v
zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava,
odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
(izločitev uradne osebe) |
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega
uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali
župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi
odloči. |
|
4. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO |
|
63. člen |
(občinsko pravobranilstvo) |
(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo,
ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske
organe in ožje dele občine. |
(2) Po pooblastilu lahko občinsko
pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila
občina. |
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z
odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več
občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
5. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
64. člen |
(drugi organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo
organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki
urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
|
65. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne
zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite
in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi
načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito
so za svoje delo odgovorni županu. |
|
6. OŽJI DELI OBČINE |
|
66. člen |
(krajevne skupnosti) |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih
potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli
občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine
v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem
in pravnem smislu. |
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne
skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor
občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja
po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali
spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni
volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovila krajevna skupnost. |
|
67. člen |
(pristojnosti krajevne skupnosti) |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju
javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi
razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture
na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno
infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s
pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju
soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč
komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje
kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih
poti ipd. in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev
(prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti
ipd.), |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu
občine, |
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih
proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi
in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja
prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih,
športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o
tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
68. člen |
(naloge krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge
iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti praviloma samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč in
organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, če ni z odlokom
določeno drugače, |
– skrbijo za vzdrževanje javnih cest na svojem
območju, če ni z odlokom določeno drugače, |
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s
premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
– izdelujejo načrt zaščite in reševanja na
podlagi predpisov in potreb občine, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge
društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne,
športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah,
kadar je organizator občina. |
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se
podrobneje opredelijo z odlokom. |
|
69. člen |
(status krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega
prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem
statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu
v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna
skupnost brez soglasja župana so nični, vendar lahko predpis občine, ki
je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v
kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost,
veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje
obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi s katerimi razpolaga.
Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta
krajevne skupnosti. |
|
70. člen |
(svet krajevne skupnosti) |
(1) Organ vsake krajevne skupnosti, ki je
določena z splošnim aktom, je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon, število članov je določeno s splošnim aktom. |
(2) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti
župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec
v službi ožjega dela občine. |
(3) Za volitve članov svetov krajevnih
skupnosti se volitve opravijo po večinskem sistemu v volilnih enotah, ki
jih z odlokom določi občinski svet. |
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše
župan. |
(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se
začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
(6) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je
častna. |
|
71. člen |
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
72. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne
skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki
ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti
predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet
krajevne skupnosti. |
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika
in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
73. člen |
(seje sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema
svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino
glasov navzočih članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta
krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče
svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to
potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to
zahteva župan ali najmanj polovica članov občinskega sveta. |
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se
smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
74. člen |
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki
so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti,
ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev
skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem
krajevne skupnosti. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic
in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta,
s katerimi je urejen zbor občanov. |
(4) Odločitve sveta krajevne skupnosti o
uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem
skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. |
(5) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje
župan in občinska uprava. |
|
75. člen |
(svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti) |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in
nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan
oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
|
76. člen |
(premoženje krajevne skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki
ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali
če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in
obveznosti na občino. |
|
77. člen |
(financiranje krajevne skupnosti) |
(1) Delovanje krajevne skupnosti se financira
iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog
in delovanje krajevne skupnosti se določijo z odlokom. |
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti
morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko
leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. |
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del
občinskega proračuna sprejme na predlog župana občinski svet. |
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti
krajevne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
(7) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne
skupnosti sta odgovorna predsednik sveta in svet krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu izda župan. |
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne
skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje
javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne
skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
|
78. člen |
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana,
nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali
zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet
krajevne skupnosti ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem
statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga
s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna uporabljajo namensko. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta
ukine krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne
opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani
na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne
skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
79. člen |
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri
odločanju v občini) |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri
odločanju v občini so: |
– zbor občanov, |
– referendum, |
– ljudska iniciativa. |
|
7.1 Zbor občanov |
|
80. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem
in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje
in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev
ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo
stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s
pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi
v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča
ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem
statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene
občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna
zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
81. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino
ali za njen posamezen del. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo
ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je
tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa
na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
82. člen |
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje,
za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter
predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na
krajevno običajen način. |
|
83. člen |
(vodenje zbora občanov) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor
sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet
in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
7.2 Referendum o splošnem aktu občine |
|
84. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema
občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če
to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon ali statut občine. |
|
85. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Predlog za razpis referenduma je treba
vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za
vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma,
župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oziroma do odločitve na referendumu. |
|
86. člen |
(naknadni referendum) |
(1) Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj
z objavo izida referenduma. |
(3) Če je sprejeti splošni akt ali njegove
posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje
občinski svet do konca njegovega mandata. Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
87. člen |
(vložitev zahteve za referendum) |
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali
svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo
predloži županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
|
88. člen |
(podpora zahtevi za razpis referenduma) |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma z osebnim podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim
organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
|
89. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno
presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej trideset in
najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi
občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi
občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
90. člen |
(pravica glasovati na referendumu) |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne
določa drugače. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
91. člen |
(postopek za izvedbo referenduma) |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu
pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na
način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
7.3 Svetovalni referendum |
|
92. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso
občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
7.4 Drugi referendumi |
|
93. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih
vprašanjih) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi
v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
7.5 Ljudska iniciativa |
|
94. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve
iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo
določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo
volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora
občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih
občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od
dne pravilno vložene zahteve. |
|
7.6 Sredstva za neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini |
|
95. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo
se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
8. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
96. člen |
(občinske javne službe) |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb,
ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih
podjetij, |
– z dajanjem koncesij. |
|
97. člen |
(občinske javne službe na področju družbenih
dejavnosti) |
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja
občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi
na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja
odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se
zagotavljajo javne potrebe. |
|
98. člen |
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) |
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
99. člen |
(gospodarske javne službe) |
(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne
gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: |
– oskrba s pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode, |
– zbiranje komunalnih odpadkov, |
– prevoz komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– urejanje in čiščenje javnih površin, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali
v zavetišču. |
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno
službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
100. člen |
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo
občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju
pogojev določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi
v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
101. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v
skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh
ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni
organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se
določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja
odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega
organa. |
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih
javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
9. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
102. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in
premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot
dober gospodar. |
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi
premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog
župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program
prodaje izvršuje župan. |
(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in
premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa
zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega
premoženja. |
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je
treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno
premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s
pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
103. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov,
davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom
upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
104. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in
drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme
občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine
v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega
se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine
občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna
morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za
zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne
smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije
ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
105. člen |
(sestava proračuna občine) |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del,
posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna
bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter
račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni
načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni
načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki
so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
106. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren
občinskemu svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog
notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,
pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu
svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke
in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
107. člen |
(sprejem proračuna občine) |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom,
rebalans oziroma spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom o
rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg
zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi,
ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v
teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine
pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. |
|
108. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom
leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na
podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju
začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju
v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov
predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
109. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati,
če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za
namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
110. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče
prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali
odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega
dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
|
111. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna
pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za
preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa
občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu,
pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. |
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa
občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem, do 15. aprila tekočega
leta. |
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
112. člen |
(zadolževanje občine) |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za
investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi
z zakonom. |
|
113. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih
zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo
samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. Soglasje izda župan. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na
predlog župana občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami
ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju
odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. |
|
114. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje
finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske
uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne
službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri
izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane
z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
115. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo
gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno
naročanje. |
|
10. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
10.1 Splošni akti občine |
|
116. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte
tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme
občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine
ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
117. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot
je predpisan za sprejem odloka. |
|
118. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
|
119. člen |
(odlok občine) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način
zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz
prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
120. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe
statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
121. člen |
(objavljanje splošnih aktov občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo
veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
10.2 Posamični akti občine |
|
122. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo –
odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene
državne pristojnosti. |
|
123. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte
občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih
izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v
upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni
organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov
občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
11. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
|
124. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega
v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
125. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
126. člen |
(upravni spor) |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbuja konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih
državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem
postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov
občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega
postopka v osmih dneh. |
|
127. člen |
(upravni in sodni postopki) |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek
kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh
postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in uporabi
občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
128. člen |
(mnenje delovnega telesa) |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega
sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki
ga pošlje državnemu zboru. |
|
12. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
129. člen |
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju
nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje
izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja
nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno
sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese
država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem
odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za
izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog
na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
|
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
130. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati
Statut Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07). |
|
131. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0003/2012-03 |
Rogaška Slatina, dne 28. marca 2012 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|