Na  podlagi  52.  člena  Zakona o prostorskem  načrtovanju  (Uradni  list  RS,  št.  33/07,  70/08  –  ZVO-1B,  108/09, 80/10  –  ZUPUDPP  (106/10  -  popr.),  43/11  -  ZKZ-C,  57/12,  57/12  -  ZUPUDPP-A,  109/12 in 35/13-skl. US) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na 22. redni seji, dne 12.09.2013, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU  OBČINE KIDRIČEVO

I.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 10d2008-0.

2. člen

(vsebina in oblika OPN )

(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1.   Uvodne določbe

2.   Strateški del

3.   Izvedbeni del

4.   Prehodne in končne določbe

(4) Grafični del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni del:

1.  Grafični prikaz strateškega dela OPN:

Karta 1:   Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000),

Karta 2:   Zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),

Karta 3:   Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50.000),

Karta 4:   Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000),

Karta 5:   Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000),

Karta 6:   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000).

  2. Grafični prikaz izvedbenega dela OPN:

Karta 1:   Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000),

Karta 2:  Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),

Karta 3:  Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),

Karta 4:  Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000).

(5) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

3. člen

(obvezne priloge OPN )

(1) Obvezne priloge vsebujejo:

·      izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov

·      prikaz stanja prostora

·      strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN

·      smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

·      obrazložitev in utemeljitev OPN

·      povzetek za javnost

·      in okoljsko poročilo.

4. člen

pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Antenski stolp oziroma steber je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.

Atrijska hiša je enostanovanjska nizka stavba v nizu z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake višinske gabarite. Če se gradijo več kot tri atrijske hiše, imajo lahko naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.

Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.

Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

Železniška postaja je poslopje in zgradba, namenjena vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca.

Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za varno vstopanje in izstopanje potnikov.

Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.

Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama namenjenima gradnji.

Družinska hiša je nizka prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba.

Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

Faktor izrabe (FI) parcele namenjene gradnji je razmerje med BTP objektov nad  terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina  balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.

Faktor zazidanosti (FZ) parcele namenjene gradnji je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino parcele namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.

Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine Kidričevo, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. 

Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).

Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev. 

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.

Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur.

Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.

Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho.

Naselje je strnjeno območje grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev.

Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.

Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparente in podobno.

Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje.

Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi. 

Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

Pešpot je pot, namenjena in primerna samo za pešce.

Plakatni stebri so objekti za oglaševanje. Po obliki se delijo na okrogle in na tristrane plakatne stebre. 

Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.

Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe odloka izvedbenega prostorskega načrta Občine Kidričevo, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz finančnih razlogov (investicija bi bila več kot dvakrat dražja) ni mogoče oziroma je finančno neutemeljeno. Odstop mora biti obrazložen in utemeljen v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m za vodotoke 2. reda (Polskava, Reka, itd.).

Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.

Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne poveča za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

Regulacijska linija je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v obstoječem objektu.

Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih prebivanju.

Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, namenjena graditvi objektov.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za stare, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.

Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene uresničevanju športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis in podobno, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.

Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene uresničevanju kakovostnega športa in vrhunskega športa (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe v večjih športnih centrih z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave ipd.).

Varovalna ograja kot nezahtevni objekt je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost, in je visoka do 2,20 m. 

Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanj (vila, vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

Višina objekta, stavbe je razdalja med najnižjo koto objekta na terenu in najvišjo točko na slemenu stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. Dopustno višino objekta lahko presegajo: dimnik, zaključek inštalacijskega bloka in objekt ali naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se dopustna višina objekta meri od najnižje kote objekta na terenu.

Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči.

Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo več kot tri vrstne hiše, lahko imajo naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.

Zbirni center odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij ali jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije začasno skladiščijo. 

Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. Zbirno mesto ni na javni površini in ga zagotavljajo uporabniki. Zbirno mesto mora biti urejeno tako, da je zagotovljena higiena in da nima vplivov na javno površino ali sosednje objekte.

Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(2) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

5. člen

(pomen kratic)

(1) Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu odloka imajo naslednji pomen:

Preglednica 1: obrazložitev kratic.

6. člen

(varstveni in pravni režimi)

(1) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN ), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o ohranjanju okolja (ZON), Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Zakon o vodah (ZV-1), itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

II.  Strateški del

II.1  Splošne določbe

7. člen

(splošne določbe)

(1) Strateški del OPN določa:

·      izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

·      zasnovo prostorskega razvoja,

·      zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

·      območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje,

·      območja razpršene poselitve,

·      usmeritve za razvoj poselitve,

·      koncept prostorskega razvoja občinskega središča Kidričevo,

·      usmeritve za razvoj v krajini,

·      usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

·      usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II.2  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

8. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Splošna izhodišča

1.   Prostorska strategija izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Kidričevo in njenega širšega območja.

2.   Prostorska strategija upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B; v nadaljevanju OdSPRS) in Uredbe o prostorskega redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

3.   Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne dokumente, ki prostorsko vključujejo Občino Kidričevo, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007-2013.

4.   Prostorska strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

5.   Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja.

(2) Prostorska izhodišča

1.   Občina Kidričevo obsega osrednji del ravnine Dravskega polja.

2.   Občina, s površino 72 km² in 6620 prebivalci (Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, julij 2012), spada med srednje velike slovenske občine.

3.   Občino Kidričevo sestavlja 18 naselij: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.

4.   Občinsko središče je naselje Kidričevo.

5.   Zaradi bližine se, v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi, celotno območje občine gravitacijsko navezuje na mesto Ptuj, kot bližnje regionalno središče nacionalnega pomena ter v manjši meri tudi na mesto Maribor, kot središče mednarodnega pomena.

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Splošni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo: Ob upoštevanju izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

·      skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj,

·      skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve,

·      optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru,

·      zagotoviti enakomeren dostop do dobrin skupnega pomena,

·      prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč,

·      dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,

·      preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,

·      prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje,

·      ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine.

(2) Prioritetni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo: Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja Občine Kidričevo ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru pa so nekateri cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo natančneje opredeljeni:

·      prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjan razvoj poselitve v občini,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču in v oskrbnem središču Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za širitev sekundarnih in terciarnih proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini, širitev območja industrijske proizvodnje, ureditev gospodarske cone,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev športno rekreativnih dejavnosti in vzpostavitev sistema zelenih površin vključno s prenočitvenimi zmogljivostmi v občinskem središču,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - dopolnjevanje prometnega omrežja in navezava omrežja na novo zgrajene prometnice ter razvoj javnega potniškega prometa in ostalih trajnostnih oblik mobilnosti,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja in zdravja v občini - gradnja okoljske infrastrukture,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za povečan obseg izkoriščanja mineralnih surovin v gramoznici v Pleterjah,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za širitev vrtnarske proizvodnje na zahodnem robu naselja Kidričevo z možnostjo izkoriščanja biomase za ogrevanje,

·      zagotovitev prostorskih pogojev za izvedbo komasacij stavbnih, gozdnih in kmetijskih zemljišč ter melioracij s spremljajočo infrastrukturo

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na območju občine - plinovoda M 1/1 na odseku Ceršak–Kidričevo, vzporednega plinovoda M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec, plinovoda M9 Lendava–Kidričevo, plinovoda M9 Kidričevo–Vodice, vzporednega plinovoda R15/1, razširitev kompresorske postaje Kidričevo, daljnovoda DV 2x400 kV na odseku Cirkovce–Pince.

II.3  Zasnova prostorskega razvoja občine

10. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)         Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitve naselja so načrtovane le, kadar znotraj naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitve so prvenstveno usmerjene na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij) in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(2)         Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine.

(3)         V območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno ne načrtuje nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih območij.

(4)         Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi pri gradnji objektov izven poselitvenih območij, naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti se zlasti zagotavlja na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

(5)         Občina zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem v občinskem središču Kidričevo in nanj navezano naselje Njiverce. Območje naselja Kidričevo, zahodno in severno od obstoječe pozidave, je območje za fazno širitev stanovanjskih dejavnosti v naselju Kidričevo. Občina v manjšem obsegu zagotavlja tudi možnosti za stanovanjsko gradnjo in sicer predvsem organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v naseljih Apače, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Njiverce, Stražgonjca in Šikole. Občina v manjši meri zagotavlja možnosti za stanovanjsko gradnjo v preostalih naseljih. Pri določanju prostora za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem strnjene gradnje, varčevanjem z energijo, materialnimi sredstvi in usmerjanjem stanovanjske gradnje v območja, ki jih je mogoče racionalno komunalno opremiti.

(6)         Razvoj gospodarskih dejavnosti bo občina zagotavljala na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Območje zahodno od obstoječe industrijske cone Taluma je območje za širitev proizvodnih dejavnosti v naselju Kidričevo. Območje zahodno od AC priključka v Zgornji Hajdini je območje prednostne umestitve gospodarske cone skupaj z občino Zgornja Hajdina. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti bo občina upoštevala tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(7)         Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Območje med železniško progo in glavno južno vpadnico v naselje je območje za ureditev turistično-rekreacijskega centra v naselju Kidričevo. Območje zahodno od obstoječ pozidave naselja Kidričevo ter severno od pozidave je območje za fazno širitev športno - rekreacijske dejavnosti in ostalih zelenih površin  v naselju Kidričevo (trim steze, pešpoti, učne poti,…). Območje severno od Polskave v skrajnem jugozahodnem delu naselja Gaj je območje športno turističnega centra - strelišča s spremljajočimi dejavnostmi skupaj z delom območja v občini Slovenska Bistrica.

(8)         Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na dosedanjih območjih namenjenih za kmetovanje in gozdarstvo. Območje kmetijskih površin južno od obstoječe vrtnarske proizvodnje je območje za širitev te kmetijske  proizvodnje v naselju Kidričevo.

(9)         Druga prednostna območja za razvoj v občini Kidričevo so: širitev območja izkoriščanja mineralnih surovin južno in zahodno od obstoječe gramoznice v Pleterjah, širši koridor južno od obstoječega visoko napetostnega daljnovoda koridor je širše območje za umestitev daljnovodne energetske povezave Cirkovce-Krško, Cirkovce-Pince, Cirkovce-Podlog, Maribor-Cirkovce, širši koridor južno od obstoječega regionalnega plinovoda je območje za umestitev plinovodne energetske povezave Ceršak–Kidričevo, Kidričevo–Rogatec, Lendava–Kidričevo, Kidričevo–Vodice, R15/1.

11. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1)         Občino Kidričevo sestavlja 18 naselij: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.

(2)         Naselje Kidričevo je občinsko središče, ki ima vse funkcije pomembnejšega lokalnega središča, ki zadovoljuje ostala naselja v občini. Naselje ima upravne, oskrbne, gospodarske, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športno-rekreacijske, kulturne funkcije. Je tudi v celoti opremljeno z javno gospodarsko infrastrukturo. Funkcije, ki jih naselje Kidričevo ne more zagotoviti samostojno, dopolnjuje v navezavi z drugimi pomembnejšimi naselji znotraj regije, predvsem mestom Ptuj kot središčem nacionalnega pomena, Slovensko Bistrico kot medobčinskim središčem in Mariborom kot nacionalnim središčem mednarodnega pomena.

(3)         Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna. So pretežno bivalna območja z  ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Čeprav ta upada oziroma se koncentrira na posamična večja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno še kmečka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska dejavnost s sočasnim razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti. Te naj bi zadovoljevale potrebe naselja in občine.

(4)         Nekoliko večjo funkcijo oskrbnega, storitvenega, družbenega in obrtnega središča imata, ob bivanjski in kmetijski dejavnosti, tudi naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce. Naselji izpolnjujeta vlogo lokalnega središča. Naselji imata poleg dobro razvitih primarnih dejavnosti, v manjšem merilu kot občinsko središče, razvite tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, primanjkujejo pa sekundarne dejavnosti. Ostala naselja v občini nosijo predvsem bivalno in kmetijsko funkcijo in nimajo večje vloge v omrežju naselij.

(5)         Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo (pomembnejših) lokalnih središč.

12. člen

(vloga in funkcija občinskega središča Kidričevo)

(1)         Naselje  Kidričevo  se razvija  in krepi kot  občinsko  središče  s funkcijami  pomembnejšega lokalnega središča. Naselje ima tudi posamezne funkcije regionalnega in nacionalnega pomena kot zaposlitveno središče (tovarna Talum d.d.). Naselje ima dobro razvite sekundarne dejavnosti ter terciarne in kvartarne dejavnosti. Znotraj občine je naselje Kidričevo prostor z največ možnosti  za  zaposlitev in najboljšo dostopnostjo do kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in oskrbnih storitev.

(2)         Stanovanjsko vlogo naselja Kidričevo dopolnjuje naselje Njiverce.

(3)         Naselje bo krepilo svojo vlogo osrednjega gospodarskega, proizvodnega, zaposlitvenega,  oskrbovalnega,  storitvenega, športno-rekreacijskega in  izobraževalnega središča. V ta namen se bo omogočal razvoj gospodarskih, proizvodnih, oskrbnih, storitvenih, športno-rekreacijskih, turističnih, družbenih in izobraževanih dejavnosti ter ureditve za pešce in kolesarje v naselju. Zagotavljale se bodo zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta za okoliško prebivalstvo in zadostne površine za poselitev. Občinsko središče Kidričevo skupaj z delom naselja Njiverce je predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve. Naselje Kidričevo že zdaj predstavlja pomembno športno-rekreacijsko središče, njegova vloga pa se bo okrepila z izoblikovanjem športno-rekreacijske turistične dejavnosti.

(4)         Za občinsko središče Kidričevo skupaj z delom naselja Njiverce se izdela urbanistični načrt.

13. člen

(vloga in funkcija lokalnih središč)

(1)         Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce bosta ohranili in krepili svojo vlogo lokalnih središč s funkcijo manjših oskrbnih središč za podeželsko gravitacijsko zaledje. Naselji zagotavljata del storitvenih, obrtnih, proizvodnih, oskrbnih in družbenih dejavnosti. Zagotavljata možnosti za vsakodnevno oskrbo in osnovno izobraževanje. Za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce se predvideva zmerni razvoj poselitve.

14. člen

(vloga in funkcija drugih naselij)

(1)         Druga naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. Občina bo v teh naseljih ohranjala poselitev.

(2)         Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela naselja in posamezne lokacije izven naselij s turističnim pomenom oziroma potencialom. Lokacije in naselja s turističnim potencialom so potencialne lokacije za razvoj turizma znotraj naselij ali druge turistične točke v občini. Ena takih je načrtovan športno-turistični center ob robu naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem.

15. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)         Občina Kidričevo je s sosednjimi občinami povezana preko cestnega in železniškega omrežja, ki občino povezujejo tudi s sosednjimi državami (Republika Hrvaška).

(2)         Temeljne smeri prometnega povezovanja potekajo preko:

·      A4 Fram-Hajdina-Gruškovje (Republika Hrvaška),

·      G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi (Republika Hrvaška),

·      G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje (Republika Hrvaška),

·      R2-432 Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina.

·      železniške proge Pragersko-Hodoš (Republika Madžarska).

(3)         Glavna cesta prvega reda G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi predstavlja osrednjo prometnico, ki občinsko središče in ostala naselja v občini povezuje z mestom Ptuj, kot središčem nacionalnega pomena. Ta prometnica se navezuje na avtocesto A4 Slivnica pri Mariboru-Hajdina-Gruškovje in G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje.

(4)         Čez osrednji del občine poteka železniška proga Pragersko-Hodoš ob kateri je predviden drugi tir glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. (Republika Hrvaška).

(5)         Vsa naselja v občini so neposredno preko regionalne ceste drugega reda (R2-432) Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina, regionalne ceste tretjega reda (R3-711 odsek 9013) Rače-Kungota-Kidričevo in posredno preko lokalnih cest povezana z občinskim središčem.

(6)         Navedene prometnice predstavljajo temeljne smeri prometnega medobčinskega, regijskega in meddržavnega povezovanja.

(7)         Razvoj poselitvenega in prometnega omrežja mora potekati usklajeno.

(8)         Osrednje razvojne osi v občini so pas ob regionalni cesti in pasovi ob lokalnih cestah v smeri Stražgonjca – Lovrenc na Dravskem polju (LC 165010) in orientaciji lokalnih cest od Kungote pri Ptuju – Kidričevo- Apače. Ob njih se bo omogočal in spodbujal intenzivnejši razvoj.

(9)         Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih je potrebno zagotoviti varno odvijanje peš prometa.

(10)       Železniško omrežje se posodobi in dopolni.

16. člen

(območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1)         Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se bodo ohranjale, na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo spodbujala ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru bo kmetijska dejavnost opravljala skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(2)         Na celotnem območju občine bo dan poudarek sonaravnemu načinu kmetovanja z upoštevanjem pravil kmetijsko – okoljskega programa RS. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo ustavljalo s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja.

(3)         Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini, se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(4)         Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.

(5)         Na območjih izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izvajati sanacijo sočasno z izkoriščanjem  in zagotoviti končno sanacijo območja pridobivalnega prostora v skladu z rudarskim projektom ter spremljanje izvajanja sanacijskih ukrepov. Nelegalne površinske kope v občini se sanira brez izkoriščanja mineralnih surovin, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.

17. člen

(območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)         Na območjih naravnih kakovosti krajine, predvsem severno-vzhodni del občine, je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

II.4     Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

18. člen

(splošne določbe za razvoj GJI)

(1)         Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev.

(2)         Infrastrukturna omrežja se razvijajo skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

(3)         Načrtuje se obnovitev in dograditev neustreznih ali pomanjkljivih infrastrukturnih omrežij. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij.

(4)         Praviloma infrastrukturni vodi potekajo po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. Gradnja infrastrukturnega omrežja je izjemoma dovoljena na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer je potrebno v največji možni meri na zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje. Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno usmerja izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij     naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in  potencialnih posebnih varstvenih območij).

(5)         Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(6)         Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.

(7)         Večje  objekte  gospodarske   javne   infrastrukture  (npr.  večje  energetske   objekte),   naj  se  ne  načrtuje  na najpomembnejših  delih  ekološko  pomembnih  območij  oz.  posebnih in  potencialnih  posebnih   varstvenih območij.

(8)         Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih  con se zagotavlja  varstvo  naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(9)         Obstoječa  območja   gospodarske   infrastrukture,  ki  negativno  vplivajo   na  naravne  vrednote  in  biotsko raznovrstnost se ustrezno sanira.

(10)       Sončne elektrarne se prednostno umešča na strehe obstoječih  objektov.

(11)       Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se urejajo z OPPN.

II.4.1  Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja prometne infrastrukture

19. člen

(ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine)

(1)         Ključnega pomena za razvoj občinskega središča Kidričevo in same občine s področja prometne infrastrukture so naslednje prometne ureditve:

·      nova  povezava z avtocesto Slivnica - Draženci – [Gruškovje] na severozahodnem robu naselja,

·      izgradnja zahodne obvoznice Kidričevo, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,

·      rekonstrukcija križišča v krožišče na R2-432/1285 na stac. 7500 (Tovarniška cesta),

·      ureditev ceste R2-432/1285 od stac. 5320 do 7400,

·      prometno železniški terminal na območju železniške postaje v Kidričevem,

·      izgradnja drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središče – državna meja,

·      elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko – Hodoš.

20. člen

(prometna infrastruktura)

(1)         Prometno infrastrukturo v občini sestavljajo glavne državne ceste in kategorizirane občinske ceste - lokalne ceste in javne poti. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet. Prometno infrastrukturo je potrebno ohranjati v dobrem stanju; skladno s potrebami se izvaja vzdrževanje, prenove in rekonstrukcije.

(2)         Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim središčem Ptuj, nacionalnim središčem Maribor, medobčinskim središčem Slovenska Bistrica in ostalimi sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (državne ceste skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest), ali ogroža varnost cestnega prometa.

(3)         Z izgradnjo zahodne obvoznice bo del prometa preusmerjen na to novo prometnico, kar bo razbremenilo promet na ostalih navezovalnih cestah skozi Kidričevo, kar bo prispevalo tudi k varnosti v prometu. Hkrati z obvoznico bodo zgrajene nove navezovalne povezave na samo obvoznico.

(4)         Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

21. člen

(lokalno cestno omrežje)

(1)         Občina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in javne poti skladno s potrebami, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v občinsko središče. Glede na potrebe, se ob cestnih povezavah uredijo kolesarske poti ali peš poti oziroma pločniki.

(2)         Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(3)         Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 in v območjih naselij s kolesarsko stezo in pločnikom ali posebna površina za kolesarje in pešce.

(4)         Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(5)         Za zagotovitev kar najboljših povezav lokalnega središča in drugih naselij v občini so potrebne sanacije, obnove in rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja.

22. člen

(železniško omrežje)

(1)         Skozi občinsko središče in preko območja Občine Kidričevo poteka mednarodna železniška povezava Pragersko – Hodoš. Občina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem območju z vsemi spremljajočimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih stičiščih.

(2)         Občina bo  zagotovila prostorske pogoje za lociranje drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središče – državna meja.

(3)         Uredijo se nova izven nivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

23. člen

(prometni terminal)

(1)         Občina bo  zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na območju železniške postaje v Kidričevem.

(2)         Občina bo ob sledenju ciljem trajnostne mobilnosti zagotovila fizično integracijo vseh prometnih podsistemov v okviru intermodalnega oz. skupnega potniškega terminala.

(3)         S tem namenom bo občina zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na območju železniške postaje v Kidričevem, ki se bo navezal na glavno avtobusno postajo v Kidričevem, ki je v radiju 5 minutne peš dostopnosti.

(4)         Železniška postaja in osrednje avtobusno postajališče v naselju Kidričevo se povežeta preko omrežja pešpoti in kolesarskih poti. Na območju železniške postaje se načrtuje postavitev pokritih/zavarovanih parkirišč za kolesa in lociranje »P+R« parkirišča.

24. člen

(omrežje kolesarskih in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)         Občina bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Občini Kidričevo kot obliko dodatne ekološko naravnane turistične rekreacije oziroma rekreacije za potrebe svojih prebivalcev.

(2)         Skozi Občino Kidričevo poteka daljinska kolesarska pot D5 (Poljčane – Majšperk – Ptuj – Ormož) in sicer po regionalni cesti Majšperk – Lovrenc na Dravskem polju – Hajdina.

(3)         Občina podpira kolesarjenje kot obliko rekreacijske oziroma prostočasne dejavnosti tudi po ostalih cestah v občini.

25. člen

(zagotavljanje  prostorskih pogojev  za  izboljšanje,  dopolnjevanje  in  posodabljanje  javnega potniškega prometa na ravni občine in regije)

(1)         V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Zagotovi se fizično integracijo prometnih podsistemov, s čimer bo uporabnikom omogočeno učinkovito prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega načina, pa tudi v kombinaciji avtobusnega in železniškega prevoza.

(2)         Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Slovenska Bistrica – (Kidričevo) – Ptuj, (Kidričevo) – Ptuj – Maribor, Kidričevo – Majšperk. Občina ima organiziran šolski avtobusni prevoz. Linija šolskega avtobusa poteka skozi vsa naselja občine, razen skozi naselja v severnem delu občine (Kungota pri Ptuju, Njiverce, Starošince, Stražgonjce). Vsa naselja v občini so opremljena z avtobusnim postajališčem. Novo avtobusno postajališče je predvideno na severozahodnem delu naselja Apače.

(3)         Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov. Racionalizacija javnih potniških prevozov se zagotovi z združevanjem šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom. S tem se poveča tudi standard dostopnosti javnega potniškega prometa.

(4)         Avtobusna postajališča se umešča v bližino oz. ob večje generatorje prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti.

26. člen

(mirujoči promet)

(1)         V občinskem središču Kidričevo se zagotavlja ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(2)         Po potrebi se dogradi parkirišča ob obstoječih javnih objektih, predvsem ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov.

(3)         Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, in kadar je to potrebno.

II.4.2  Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture

27. člen

(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)         Na območju občine se vzpostavijo infrastrukturna omrežja ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)         Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)         Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe naselja Kidričevo in oskrbnih središč ter zagotavlja minimalno komunalno opremljenost manj razvitih območij.

(4)         Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova omrežij infrastrukture praviloma potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma skladno s prostorskim razvojem. Občina bo razvijala okoljsko in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj usklajenih smereh:

·      s sanacijo stanja - na vseh obstoječih stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, je treba izvesti sanacijo stanja, da bo omogočena priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme.

·      z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s potrebno infrastrukturo v minimalnem obsegu: javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (če ga je treba izvesti v skladu z operativnimi programi za odvajanje in čiščenje odpadne vode), elektroenergetsko omrežje ter javno cestno omrežje. Za vsa nova stavbna zemljišča je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov. Pri tem je treba uskladiti opremljanje zemljišč med občino, distribucijskim podjetjem za oskrbo z električno energijo, morebitnimi ponudniki komunikacijskih storitev in investitorji.

(5)         Za vse nove investicije se izdela programe opremljanja.

(6)         Z ustreznim prostorskim načrtovanjem je treba zagotoviti smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.

(7)         Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih stavbnih zemljišč, se izvajajo prioritetno.

(8)         Za gradnjo infrastrukturnih vodov gospodarske javne infrastrukture po zasebnih zemljiščih je potrebno pridobiti služnostno pravico lastnika tangiranega zemljišča. Zato je treba za novogradnje praviloma pripravljati občinski podrobni prostorski načrt za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je možno pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oz. razlastitve.

(9)         Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave praviloma izvajajo podzemno in le izjemoma nadzemno v primeru, če podzemna izvedba lahko bistveno ogrozi dele območij ohranjena narave. Slednje velja tudi za območja kulturne dediščine z izjemo arheološke dediščine.

(10)       Občina ima za celotno območje občine izdelan lokalni energetski koncept, s katerim bodo programirane nadaljnje aktivnosti povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka, zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.

28. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)         Na celotnem območju Občine Kidričevo je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe.

(2)         Območje občine Kidričevo je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Občina je priključena na vodooskrbni sistem Ptuj in Slovenska Bistrica. Črpališči se nahajata v naselju Šikole in Skorba (Občina Hajdina). Iz črpališča Šikole se oskrbujejo naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem, Cirkovce, Stražgonjca, Šikole, Starošince, Pongrce, Jablane, Dragonja vas in Mihovce. Ostala naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz črpališča Skorbe.

(3)         Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo tako, da varuje obstoječe in potencialne vodne vire in izvaja gradnjo novih ter prenovo obstoječih delov vodovodnega sistema.

(4)         Na območju občine je zgrajen globinski  vodnjak Župečja vas. Predvidena je povezava sistemov Ptuj - Slovenska Bistrica, avtomatizacija vodovodnih vozlišč in zamenjava oziroma dograditev vodovodnih cevovodov, kjer je  predvidena gradnja nove prometne, energetske ali komunalne infrastrukture.

(5)         Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, se predvidi dograditev oziroma obnova (zamenjava) vodovodnega cevovoda.

(6)         Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode. Vodne vire se ščiti pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov.

(7)         Zaželeno je, da se kljub priključku na javno vodovodno omrežje, z namenom zmanjšanja porabe pitne vode izkoristi možnost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

(8)         Vodovarstveno območje: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpise, ki varujejo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Dravsko-Ptujsko polje.

29. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)         Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odplakami bo zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih urbanih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči OdSPRS.

(2)         Del območja Občine Kidričevo (naselje Kungota pri Ptuju) je priključeno na centralno komunalno čistilno napravo Ptuj. Centralna komunalna čistilna naprava Ptuj ima kapacitete za  38.000  PE,  njeno  prispevno  območje  pa  obsega  mesto  Ptuj  in  nekatera  primestna naselja. Preostalo območje Občine Kidričevo je priključeno na centralno komunalno čistilno napravo Apače. Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala preko čistilne naprave v Apačah (za odpadno vodo s kapacitete približno 8.500 PE) in fekalne vakumske postaje v Cirkovcah. V Občini Kidričevo je zgrajeno le fekalno kanalizacijsko omrežje, medtem ko obstoječe meteorne kanalizacije ni in tudi ni predvidena. Meteorne vode se odvajajo disperzno, tam kjer je to potrebno, preko ponikovalnic.

(3)         Predvidena je izgradnja sekundarnega (fekalnega) kanalizacijskega sistema Kungota, kanalizacijskega sistema Kidričevo, Njiverce, Apače in kanalizacijskega sistema Apače – Šikole. Javna kanalizacija v naselju Starošince se bo povezala na sistem kanalizacije v Brunšviku (Občina Starše).

(4)         V območju manjšega pojava razpršene gradnje in razpršene poselitve v občini je predvideno zbiranje in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali individualni sistemi čiščenja odpadne vode.

(5)         Zastarele in dotrajane dele obstoječega kanalizacijskega omrežja se obnavlja.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)             Na območju Občine Kidričevo ni odlagališča odpadkov. Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega lokacija je v Gajkah - Mestna občina Ptuj.

(2)             Na območju Občine Kidričevo se izvaja ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zbirnem centru Kidričevo v Njivercah, v zbiralnicah ločenih frakcij (na ekoloških otokih), s premičnimi zbiralnicami nevarnih frakcij, na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov ter na zbirnih-prevzemnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah, kot je to določeno s področnim odlokom, ki ureja način opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo.

(3)             Zbirni center za kosovne odpadke se nahaja v Njivercah (k.o. Gerečja vas).

(4)             Na omenjenih lokacijah se zagotovijo potrebne prostorske ureditve in objekti glede na tehnične standarde, ki urejajo gradnjo zbirnih centrov. Pri teh ureditvah se upoštevajo predpisi na področju varstva okolja in zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja.

(5)             Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov.

31. člen

(zasnova omrežja in objektov s področja energetike)

(1)         Energetski sistem je  sklop  posameznih energetskih  infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo  države z elektriko, zemeljskim  plinom,  nafto  in naftnimi derivati, toploto,  obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju,  pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo  praviloma  nezaželene  in  dolgoročne  vplive  na  okolje  in  prostor,  se  upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter  možnosti  izrabe vseh realnih potencialov  na področju učinkovite rabe  energije.

(2)         Energetska preskrba Občine Kidričevo bo temeljila na treh energetskih virih: električni energiji, plinu in energiji iz ostalih virov. Uporaba obnovljivih virov energije se bo spodbujala na celotnem območju občine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani, in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(3)         Občina spodbuja predvsem gradnjo objektov z učinkovito rabo energije ter izkoriščanje drugih obnovljivih virov energije za energent.

(4)         Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in porabe energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo predvidene bodoče rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe z energijo.

32. člen

(električna energija)

(1)         Na območju občine Kidričevo so zgrajeni  naslednji  elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

·      visokonapetostno prenosno omrežje (400kV, 220kV, 110 kV),

·      srednjenapetostno omrežje (20 kV),

·      transformatorske postaje 20/0,4 kV ter

·      pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

(2)         Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Kidričevo.

(3)         Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(4)         Na območju Občine Kidričevo se nahajajo sledeči objekti za prenos in razdeljevanje električne  energije -  RTP in daljnovodi:

·      RTP Kidričevo

·      RTP Cirkovce (pripravlja se razširitev že obstoječega RTP)

·      načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce -  Krško

·      načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Pince

·      načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Podlog

·      načrtovan DV 2x400 kV Maribor – Cirkovce

·      načrtovana dogradnja stikališča 220/110 kV Cirkovce in prehod iz 220 kV na 400 kV napetostni nivo

·      DV 2x400 kV Maribor - Mihovce

·      DV 1x400 kV Maribor – Podlog

·      DV 1x400 kV Maribor – Krško

·      DV1x220kV Cirkovce-Podlog

·      DV 1x220 kV Cirkovce – Žerjavinec

·      DV 2x110 kV Cirkovce - Zlatoličje (SD1)

·      DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce I za katerega  je  predviden   prehod  na  napetostni nivo  2x110 kV

·      DV 1 x110 kV Maribor -  Cirkovce II

·      DV 1 x110 kV Cirkovce -  Formin

·      DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo I

·      DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo II

·      DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo III

·      DV 1x110 kV Breg - Kidričevo

(5)         Na območju Občine Kidričevo ima distribucijsko podjetje v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav - 20 kV kablovodi (KBV):

·      KBV TP Halda - TP Strnišče,

·      KBV TP Strnišče - TP Kidričevo 4-grad,

·      KBV TP Kidričevo 4-grad - TP Kidričevo 1,

·      KBV TP Kidričevo kopališče - TP Obrtna cona Kidričevo.

(6)         Za pridobivanje  električne  energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(7)         Pri  nadaljnjem  razvoju  proizvodnje  električne  energije  se  načrtuje  objekte  za  rabo obnovljivih  virov  energije  kot  so  veter,  geotermalna  energija  in  drugi,  z  upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske,  okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(8)         Pri  prostorskem   umeščanju  se  proučijo  najugodnejši  poteki  tras,  ki  morajo  poleg funkcionalno  tehnoloških  vidikov  upoštevati  prostorsko  prilagojenost  urbanemu  razvoju  in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

(9)         Sistem prenosnega  omrežja  napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča  vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno,  zanesljivo  in  kvalitetno  oskrbo  naselij  in  drugih  večjih  porabnikov  z  električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.

(10)       Elektroenergetske  koridorje  se  praviloma  združuje  s  koridorji  ostale  energetske  in druge  infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma  stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

(11)       Razvoj elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

(12)       Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4kV) bo odvisna od povečanja obremenitev in od tega, ali se bodo pojavile slabe napetostne  razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode  in objekte (NNO, SN in TP).

33. člen

(zemeljski plin)

(1)         Sistem  oskrbe z  zemeljskim  plinom  zajema proizvodnjo  plina,  prenos,  distribucijo  in skladiščenje  zemeljskega  plina.  V  Sloveniji je  proizvodnja zemeljskega  plina  zanemarljiva, zato  bo  tudi  v  bodoče  oskrba  države  odvisna  od  virov  iz  različnih   držav,  proizvajalk zemeljskega plina. Zagotavlja se dolgoročno, varno in zanesljivo dobavo iz različnih virov.

(2)         Občina Kidričevo nima sekundarnega omrežja zemeljskega plina s katerim bi oskrbovala gospodinjstva.

(3)         Za zagotavljanje  varne  in zanesljive  oskrbe  z zemeljskim  plinom  se poveča  pretočno fleksibilnost oziroma  okrepi   prenosne plinovodne zmogljivosti.

(4)         Obstoječ  plinovodni   sistem se  okrepi  tako,  da   omogoča  zadostno razpoložljivost  zemeljskega  plina  na  lokacijah,  kjer  se,  v  skladu  z  razvojem  poselitve  in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.

(5)         Za  pokrivanje  neenakomerne  porabe  in  sezonskih  nihanj  se  zagotavlja  skladiščne prostore  za zemeljski  plin.  Do izgradnje  lastnega  skladišča  za  zemeljski  plin  se skladiščni prostor zagotavlja v več sosednjih državah.

(6)         Za zagotovitev čim bolj učinkovite  izrabe  prostora  se zagotavlja  usklajeno  načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega  plinovodnega  omrežja.

(7)         Koridorje  za  umeščanje  plinovodov  za  potrebe  vključevanja  Slovenije  v  evropske energetske  integracije se načrtuje  tako,  da se zagotovi  maksimalno  funkcionalno  navezavo na slovensko  energetsko  in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe infrastrukturne  koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost  urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.

(8)         Čez območje Občine Kidričevo potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi:

·      M1/1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec (P800); premer 800 mm; 70 bar

·      M1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec; premer 500 mm; 50 bar

·      P141;MRP Pragersko - Opekarna; premer 100mm; 3 bar

·      P151/1;od R15 v 2+856 - MRP Kidričevo; premer 250mm; 50 bar

·      P151;MRP Kidričevo - R15 v 2+858; premer 250; 50 bar

·      R14;od M1 v 38+358 - MRP Impol; premer 100 mm; 50 bar

·      R15;od M1 v 38+356 - MRP Lendava; premer 250 mm; 50 bar.

(9)         Na območju Občine Kidričevo se nahajata tudi Kompresorska postaja Kidričevo in MRP Kidričevo.

(10)       Na območju obstoječe KP Kidričevo je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10), prav tako pa poteka na omenjenem območju postopek priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Lendava – Kidričevo, s katerim je predvidena širitev KP Kidričevo in postopek priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice, katerega območje sega do regionalne ceste Pragersko - Ptuj.

(11)       Preko območja Občine Kidričevo poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodnim R15 tudi načrtovani prenosni plinovod R15/1.

(12)       Razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja v občini bo usmerjen v razvoj distribucijskih zmogljivosti v posameznih naseljih, v kolikor bo to ekonomsko upravičeno.

34. člen

(drugi viri energije)

(1)         Pri drugih virih energije bo občina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju: biomasa, eko-derivati, plin, solarna, vetrna energija, ipd. Predvsem se spodbuja raba obnovljivih virov energije: predvideva se izgradnja sončnih elektrarn (solarni paneli) na industrijskih in gospodarskih območjih in strehah objektov na teh območjih.

(2)         Izkoriščanje solarne energije s sončnimi celicami in  plina se usmerja v območje industrijske cone Talum. Območje izkoriščanja sončne energije s sončnimi celicami se usmerja tudi na območje deponije pepela in deponije rdečega blata.

35. člen

(zasnova omrežja in objektov elektronskih komunikacij)

(1)         Občina zagotavlja komunikacijske storitve. Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju Občine Kidričevo.

(2)         Na območju občine sta prisotni (območje tovarne Talum) tudi dve bazni postaji mobilne telefonije z naslednjimi karakteristikami:

·      bazna postaja Mobitel d.d. (UMTS – 29,7 dBm, GSM 900 – 47 dBm),

·      bazna postaja Simobil d.d. (GSM 900 – 55,42 dBM, GSM 900 – 55,31 dBm).

(3)         Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se po potrebi gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.

(4)         Območje občine je s televizijskim signalom pokrito preko oddajnika na Boču.

(5)         Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(6)         Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odročnih območjih, temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se  spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih ustanov.

(7)         Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.

(8)         Za zagotavljanje storitev brezžičnih komunikacijskih povezav na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.  Pričakuje se povečanje števila baznih postaj, zato se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(9)         V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(10)       Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno  uporabi obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja.

(11)       Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih central ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh naseljih. Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot. Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogočalo uporabnikom več digitalnih televizijskih programov v HD kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo.

(12)       Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoječega omrežja, z optičnimi kabli.

36. člen

(zasnova varstva okolja)

(1)         Varstvo zraka

Cilj varstva zraka bo ohranjati njegovo kakovost tako, da koncentracije škodljivih snovi v občini ne bodo presegale dovoljenih vrednosti.

(2) Varstvo voda

Občina bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v njegovi vplivni okolici v preprečevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru. Varovanje kakovosti podtalnice na območju Občine Kidričevo bo občina izvajala s spremljanjem stanja in izvajanja ukrepov za varovanje pitne vode v skladu s področnimi predpisi.

(3) Varstvo pred hrupom

Občina bo izvajala varstvo pred hrupom s sprejetjem ukrepov za preprečevanje ali postopno zmanjšanje hrupa na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.

II.4.3  Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namejnena vsem (grajeno javno dobro)

37. člen

(zasnova odprtih javnih površin v naseljih)

(1)         V občinskem središču se uredi zeleni sistem, kolesarske in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin.

(2)         Športna infrastruktura se dopolni (širitev športnega parka, kopališče, itd.).

(3)         V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.

(4)         Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča za različne starostne skupine otrok.

(5)         Na odprtih javnih površinah se varuje območja zaščitenih naravnih in kulturnih vrednot. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za  varstvo kulturne dediščine.

(6)         Na območju registriranih arheoloških najdišč je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturno varstvene projektne pogoje.

38. člen

(zasnova odprtih javnih površin izven naselij)

(1)         Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju ter kolesarske in peš poti v naravnem okolju.

II.5  Usmeritve za razvoj poselitve

39. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1)             Razvoj naselij v Občini Kidričevo bo zaradi prostorskih omejitev naselij, zaradi varovanja in trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti.

(2)             V Občini Kidričevo so večje širitve in intenzivni razvoj poselitve predvideni le za naselje Kidričevo, kar pomeni, da bo občina v prvi vrsti razvoj usmerjala v občinsko središče, ki ima tudi večjo vlogo v omrežju naselij, kot pomembnejše lokalno središče. Večje širitve in zmerni razvoj poselitve so predvideni za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce, saj naselji predstavljata oskrbni središči z vlogo lokalnih središč. Vsa ostala naselja v občini predstavljajo območja, v katerih bo občina skrbela za ohranjanje poselitve. Ta naselja bodo ohranjala svoj ruralni značaj.

(3)             Manjše širitve naselij, zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij ter manjših širitev dejavnosti, so dopustna v vseh naseljih. Večje širitve in intenzivni razvoj poselitve so predvidene le v naselju Kidričevo z umestitvijo stanovanjskih, proizvodnih, centralnih dejavnosti, športno rekreacijskih in kmetijskih proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti gospodarske javne infrastrukture na območja, ki so dolgoročno opredeljena za širitev naselja. Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(4)             Območja za dolgoročni razvoj poselitve, prikazana na kartah strateškega dela odloka OPN, predstavljajo strateške usmeritve občine za razvoj poselitve, medtem ko so območja za kratkoročni razvoj poselitve predmet izvedbenega dela OPN.

(5)             Razpršena poselitev se praviloma ne širi na kmetijska zemljišča, oziroma se razpršeno poselitev tam, kjer je to mogoče, ustrezno sanira (zapolnjevanje vrzeli, ustrezna komunalna opremljenost, itd.). Umeščanje novih objektov oziroma območij za poselitev v odprt kmetijski prostor ni sprejemljivo. Občina bo tudi na teh območjih skrbela za ohranjanje poselitve.

(6)             V območjih razpršene gradnje izven območij naselij so dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve ter umestitev tistih dejavnosti, ki so motečega značaja v večjih strnjenih naseljih. Dovoljena je tudi umestitev objektov industrijske kmetijske proizvodnje in prestavitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(7)             Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se:

·      izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo,

·      izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje,  počitek in podobno,

·      poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture,

·      zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja,

·      v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor.

(8)             Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(9)             Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih razpršene pozidave, namenjenih zgoščevanju.

(10)          Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti z ustreznim komunalnim opremljanjem zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

(11)          Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt, če s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev. Nov objekt se dovoli v okviru obstoječe parcele namenjene gradnji objekta, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti vplivi na okolje dosedanjega objekta.

(12)          Ob širitvi in prenovi naselij naj se v polni meri upošteva vidik javnega potniškega prometa v  smislu  načrtovanja  postajališč JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje in v povezavi s parkirno politiko.

40. člen

(usmeritve za notranji razvoj in prenovo naselij)

(1)             Pri načrtovanju naselij imata notranji razvoj naselij z aktiviranjem prostih površin in nezadostno izkoriščenih površin ter prenova površin znotraj naselij  prednost pred širitvami naselij.

(2)             V vseh naseljih občine se spodbuja njihov notranji razvoj, kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere. Pri tem se upoštevajo merila in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov, brez pozidave javnih površin. Notranji razvoj se bo prvenstveno spodbujal v naseljih kjer je raven komunalne oskrbe nezadostna (Kungota pri Ptuju, Starošince) ter v naseljih, kjer najdemo več prostih stavbnih površin (primernih za gradnjo) znotraj naselja in so ta ekstenzivno izrabljena (Njiverce, Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Šikole, Cirkovce).

(3)         Manjša območja v naselju Kidričevo, v katerih zaradi opustitve dejavnosti ali zaradi dotrajanosti in zastarelosti stavbnega fonda že poteka delna prenova ali je le-ta potrebna, so območja nekdanjih farmskih objektov, območje gradu Kidričevo, območje industrijske cone južno od železniške proge, območje gradu Ravno polje, območje starega naselbinskega jedra in območje kmetijskih površin znotraj urbane strukture (Lovrenc, Jablane, Cirkovce).

(4)         Z notranjim razvojem in s prenovo se določijo in izkoristijo tiste notranje prostorske rezerve naselja, ki jih predstavljajo:

·      neustrezno izrabljena zemljišča,

·      stavbni fond v neustreznem gradbenem, tehničnem ali sanitarnem stanju,

·      nezadostna opremljenost z javnimi površinami ali gospodarsko javno infrastrukturo,

·      vizualno degradirana območja,

·      območja z negativnimi vplivi na kulturno dediščino, na naravne vrednote ali na vodne vire.

(5)         Z notranjim razvojem in s prenovo se zagotovijo stavbna zemljišča za gradnjo oziroma objekte za bivanje, gospodarske ali družbene dejavnosti s čimer se ustrezno zmanjša potreba po širitvah naselij. Notranji razvoj in prenova se osredotočata v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin, gospodarske javne infrastrukture ter odprtega prostora v naseljih. Pri zagotavljanju notranjega razvoja naselja in načrtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(6)         Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih, ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(7)         Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov, ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

(8)         Posebna pozornost se nameni notranjemu razvoju in prenovi naselja Kidričevo in vaških jeder z ohranjenimi značilnostmi identitete arhitekturne krajine (naselja ali dela naselja in stavbnih kompleksov), ki jih je potrebno pri načrtovanju notranjega razvoja in prenove obvezno upoštevati (ohranjati oz. interpretirati).

41. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1)         Razvoj obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti v območju občine bo usmerjen v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih enot urejanja. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporedijo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)         Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti.

(3)         Površine za stanovanjsko dejavnost se zagotavljajo:

·      za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, dvojčki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše, ipd.) na območju občinskega središča Kidričevo,

·      kot organizirana in neorganizirana gradnja eno in dvostanovanjskih objektov v oskrbnih središčih Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju,

·      kot avtohtone oblike stanovanj v stanovanjskih objektih na domačijah in v enostanovanjskih ter dvostanovanjskih objektih v ostalih naseljih.

(4)         Naselje Kidričevo je občinsko središče in je predvsem stanovanjsko naselje novejšega tipa, ki je zraslo kot stanovanjsko naselje ob povojni industrijski dejavnosti. Poleg stanovanjske dejavnosti so v njem prisotne še centralne, proizvodne in transportne dejavnosti ter posebna območja, ki so namenjena turizmu in športu s spremljajočimi dejavnostmi. Naselje Kidričevo je skupaj z delom naselja Njiverce predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve.

(5)         V oskrbna središča (Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju) se umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce sta predvideni za zmerni razvoj poselitve.

(6)         V naseljih podeželskega tipa naj še naprej prevladujejo stanovanjske dejavnosti, primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti:

·      centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja,

·      družbene dejavnosti (ambulante, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.),

·      mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(7)         Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in načrtovane gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljša se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, uvedejo se ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Gospodarske cone se načrtujejo predvsem na območju občinskega središča ter njegovega  vplivnega območja oz. v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica). V območja za proizvodnjo se lahko umešča različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti.

42. člen

(območja sanacije in razpršene gradnje)

(1)         Na območjih razpršene gradnje se v nadaljnjem prostorskem razvoju preprečuje nadaljnja razpršena gradnja. Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(2)         Na območjih razpršene gradnje se gradnja novih objektov ne dovoli, razen če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje ob poteh oziroma na križiščih ali na območjih, kjer je možno izoblikovati jedra te poselitve, kjer je to skladno s shemo prostorskega razvoja naselja ter ob pogoju dobre dostopnosti.

(3)         Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(4)         Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dopustno.

II.5.1  Urbanistično oblikovanje naselij

43. člen

(urbanistično oblikovanje naselja Kidričevo)

(1)         Naselje Kidričevo se je razvijalo izrazito dvopolno z usmerjanjem dejavnosti v posebne prostorske enote, ki so se oblikovale ob obstoječi prometni infrastrukturi. Izoblikovale so se značilne funkcijske in oblikovne morfološke enote, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj poselitvene strukture. Severni del naselja, severno od železniške proge Pragersko-Ptuj, je nosilec bivanjske funkcije in spremljajočih dejavnosti, južni pol, južno od železniške proge, pa proizvodne funkcije s proizvodnimi dejavnostmi.

(2)         Z razvojem naselja so se v naselju izoblikovale naslednje morfološke enote:

·      območje stanovanj – večstanovanjska gradnja parkovnega tipa,

·      območje stanovanj – obulična stanovanjska pozidava,

·      območje centralnih in družbenih dejavnosti (občina, pošta, dom starejših občanov, šola, vrtec, ipd.)

·      območje proizvodnih dejavnosti – industrijska cona, obrtno gospodarska cona,

·      območje kmetijske proizvodne dejavnosti – objekti za vzgojo rastlin,

·      območje drugih posebnih dejavnosti – športno-rekreacijski center in območje kopališča s spremljajočimi dejavnostmi,

·      območje zelenih površin – površine za oddih in rekreacijo, parki, pokopališča, vrtičkarske in druge urejene zelene površine,

·      območje prometne infrastrukture,

·      območje okoljske infrastrukture,

·      območje energetske infrastrukture.

(3)         Morfološke enote predstavljajo obstoječo strukturo dejavnosti naselja in obstoječe pozidave, ki je izhodišče za usmerjanje umeščanja novih dejavnosti v naselje, za nove širitve naselja, prenovo degradiranih območij in objektov ter urbanistično in arhitektonsko oblikovanje naselbinske strukture.

(4)         Z razvojem prometne infrastrukture in umeščanjem novih dejavnosti se bo naselje Kidričevo intenzivneje širilo v smeri proti  zahodu in severu.

44. člen

(urbanistično oblikovanje ostalih naselij)

(1)         Ostala naselja po smeri poselitve delimo v dve skupini.

(2)         Prvo predstavljajo obcestna naselja, ki so se razvila ob prometni povezavi na robu poplavnih površin potokov Polskava in Reka, kot obojestranska obcestna povezava z iztegnjenimi domovi. Oskrbna središča Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju , kot pomembnejša naselja v tej smeri poselitve, ter večji naselji Apače in Šikole, so se razvila kot središčna obcestna naselja. V naseljih prevladuje stanovanjska gradnja podeželskih naselij s kmetijami in dopolnilnimi dejavnostmi.

(3)         Drugo vrsto naselij predstavljajo naselja ob robu večjih gozdov v severnem delu občine, kot so naselja Starošince, Kungota pri Ptuju in Njiverce, ki so vejnato razvita obcestna naselja, s primerljivo razporeditvijo dejavnosti in namensko rabo v prostoru. Usmeritve razvoja teh naselij pa so podobne kot pri naseljih v prvi smeri poselitve.

(4)         Naselje Strnišče se je enako kot deli naselij Cirkovce in Šikole ter Gaj pri Pragerskem razvilo kot naselje ob novi prometni povezavi - železnici Pragersko - Hodoš. To so naselja novejšega tipa, praviloma organske razrasti, pri katerih bi s sanacijo te gradnje morali slediti boljši prostorski izkoriščenosti prostora, ter sanaciji gradnje v urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju dela naselij, pri tem pa upoštevati enaka oblikovalska izhodišča, kot pri oblikovanju naselij v prvi smeri poselitve.

(5)         Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote.

(6)         Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih, mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati.

(7)         Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(8)         Naselja naj se med seboj ne zraščajo.

(9)         Urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve, kar pomeni, da ima notranji razvoj naselij z zapolnitvami in razvoj obcestne pozidave, kjer se ta pojavlja, prednost pred zidavo v drugi vrsti. Dovoljene so tudi manjše širitve naselij zaradi zaokroževanja, oblikovanja ali širitev obstoječih dejavnosti.

45. člen

(izjemno umeščanje objektov in ureditev izven naselij)

(1)         Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(2)         Izven naselij se omogočajo gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj na obstoječih lokacijah v naseljih ni več možen, in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bodo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeni sodobno kmetovanje in neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportnih možnosti in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(3)         Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti.

(4)         Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.

(5)         Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.

(6)         Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe in velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor, in njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

II.5.2  Razvoj naselij

Območja sanacije razpršene gradnje

46. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)         V Občini Kidričevo ni določenih območij sanacije razpršene gradnje, saj se razpršena gradnja pojavlja v relativno majhnem obsegu.

Območja ostale razpršene gradnje

47. člen

(območja ostale razpršene gradnje)

(1)         Posamezna območja oziroma objekti razpršene gradnje se v Občini Kidričevo pojavljajo v relativno majhnem obsegu in ne zahtevajo kompleksne sanacije. Kjer je možno, se ta območja oblikovno in komunalno sanira.

(2)         Posamezna območja oziroma objekti razpršene gradnje se v Občini Kidričevo pojavljajo na območju naselja Lovrenc na Dravskem polju in Spodnje Jablane.

Območja razpršene poselitve

48. člen

(območja razpršene poselitve)

(1)         Območja razpršene poselitve se pojavljajo v naslednjih naseljih Občine Kidričevo: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Spodnje Jablane, Starošince, Stražgonjca, Zgornje Jablane in Župečja vas.

II.6  Koncept prostorskega razvoja občinskega središča Kidričevo

49. člen

(urbanistični načrt)

(1) Razvoj občinskega središča Kidričevo se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

50. člen

(koncept razvoja naselja Kidričevo)

(1)         Naselje Kidričevo se razvija kot programsko, strukturno in oblikovno urejeno občinsko središče. Pri razvoju naselja in ohranjanju njegove oblikovane podobe je potrebno upoštevati obstoječo grajeno strukturo. Novi objekti se lahko načrtujejo v skladu s smotrnimi tehničnimi rešitvami, skladnimi z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti ter zadnjim stanjem gradbene tehnike pri  čemer morajo slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeni okoliškim objektom ter ureditvam. 

(2)         Razporeditev dejavnosti:

Kot dopolnitev funkcij in ponudbe mestnih dejavnosti se bo naselje Kidričevo razvijalo predvsem v smislu kvalitativnega in vsebinskega dopolnjevanja obstoječih funkcij in ureditvi središča naselja s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi, odprtimi javnimi površinami ter možnostjo zapolnjevanja s stanovanjsko gradnjo. Razvoj v naselju Kidričevo bo primarno usmerjen v notranji razvoj naselja s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin. Zahodno in severno od obstoječe pozidave, ter južno od Čučkove ulice je predvidena širitev predvsem stanovanjske gradnje. Južno od Kopališke ulice je predviden razvoj turistične dejavnosti, vzhodno od obstoječega športnega parka pa širitev športno rekreacijskih dejavnosti in spremljajočih posebnih dejavnosti (objekti za nastanitev, turistično ponudbo, poslovno – trgovski objekti). Predvidena je tudi širitev kmetijskih proizvodnih dejavnosti, in sicer  vzhodno od obstoječega območja kmetijsko proizvodnih dejavnosti. Širitve za potrebe centralnih in storitvenih dejavnosti so predvidene na območju med Tovarniško cesto, Kopališko, Kajuhovo in Mladinsko ulico. Površine za industrijo se širijo predvsem zahodno od Taluma (do zahodne obvoznice). S prenovo oziroma rekonstrukcijo znotraj obstoječih centralnih območij se izkorišča notranje rezerve naselja in obnavlja gradbeni fond v središču naselja.

(3)         Infrastruktura:

Za nadaljnji razvoj Kidričevega je dolgoročno bistvena povezava z avtocesto Maribor – Draženci – [Gruškovje] na severozahodnem robu naselja, ki samo naselje Kidričevo prometno še bolj povezuje z Mariborom, središčem nacionalnega pomena. Izgradnja zahodne obvoznice se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, med glavno cesto G1-2/734 Šikole – Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk – Kidričevo. Obvoznica bo prispevala k razbremenitvi centra naselja s tranzitnim prometom in hkrati prevzela vlogo osrednje napajalne ceste za industrijsko cono Talum. Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezanost celotnega območja občine z občinskim središčem Kidričevo, regionalnim središčem Ptuj, nacionalnim središčem Maribor, medobčinskim središčem Slovenska Bistrica in ostalimi sosednjimi občinami. Sistem občinskih cest je na območju naselja Kidričevo trenutno dobro razvejan. Na posameznih delih cest je potrebna njihova razširitev. Obstoječe lokalne ceste se prenavljajo skladno z možnostmi občine. Na območjih širitve naselja je predvidena izgradnja novih lokalnih cest, ki bodo napajale nova območja poselitve. Na območjih širitve naselja je potrebno za zadovoljitev potreb stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev novih objektov zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Preko območja Občine Kidričevo in skozi naselje Kidričevo poteka mednarodna železniška povezava Pragersko – Hodoš. Občina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem območju z vsemi spremljajočimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih stičiščih. Občina bo  zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na območju železniške postaje v naselju Kidričevo. Občina bo v povezavi s sosednjimi občinami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Občini Kidričevo kot obliko dodatne ekološko naravnane turistične rekreacije.

(4)         Urbanistično in krajinsko oblikovanje:

Nivo urejenosti obstoječih javnih zelenih in rekreacijskih površin, kot tudi javnih odprtih prostorov je potrebno izboljšati. Težiti je potrebno k vzpostavitvi sistema javnih zelenih površin in odprtih prostorov, ki bo prispeval h kakovosti bivanja in turistični privlačnosti. Na območjih gozdov in kmetijskih površin, ki predstavljajo zaledje zelenega sistema naselja, se ohranja obstoječo rabo, ki ustvarja kvaliteto prostora in tudi varuje odprtost ter nepozidanost prostora. Zaradi rekreacijske rabe zaledja se zagotovi osnovno infrastrukturo, kot so peš in kolesarske poti. Ob vstopnih točkah v naselje, kjer se pojavljajo površine industrijskih in obrtnih dejavnosti, se prostor bolje definira ter z ustrezno zasaditvijo in drugimi oblikovnimi prijemi omili vtis naselja Kidričevo  kot pretežno industrijskega mesta.

II.7  Usmeritve za razvoj v krajini

51. člen

(splošna določila)

(1)         Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.

(2)         Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila.

(3)         Ohranja se strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja.

(4)         Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija). 

(5)         Z načrtovanjem  se  zagotavlja  ohranjanje  in obnova  krajinskih  struktur  kot  so mejice  in posamezna  drevesa, ki  so  pomembne  za  ohranjanje  biotske  raznovrstnosti,  ugodno  stanje  habitatnih  tipov,  ki  se  prednostno ohranjajo,  ter habitatov  ogroženih vrst.

52. člen

(usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)         Občina Kidričevo leži v celoti na ravninskem Dravskem polju. Po kriterijih primernosti za kmetijsko proizvodnjo v SPRS je to pokrajina, kjer je kmetijstvo prioritetna dejavnost. Ravninski relief Dravskega polja in ugodne razmere za kmetovanje so omogočile nastanek njivskega vzorca pravilnih geometrijskih oblik in velikih kmetijskih površin, na katerih sta kot panogi prisotni poljedelstvo in živinoreja. Občina bo na svojem območju spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjala bo kmetijska zemljišča in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč, s katero se bodo ohranjale kakovosti kulturne krajine. Pri tem bo upoštevala trajnostno rabo kmetijskih zemljišče, ter trajnostno, sonaravno in večnamensko rabo gozdov. Izvajanje  kmetijskih  dejavnosti  naj  se načrtuje  tako, da se zagotavlja varstvo naravnih  vrednot  in  ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)         Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč in izginjanje gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč. Obseg kmetijskih zemljišč se ohranja. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, in omogočijo nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva.

(3)         Kmetijsko dejavnost na zemljiščih z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom se zaradi varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, to je na Dravskem polju, ustrezno tehnološko prilagodi ali preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur. Del intenzivne kmetijske dejavnosti v ruralnem območju bo občina, zaradi varovanja pitne vode Dravskega polja preusmerjala v prijaznejšo integrirano pridelavo, v zavarovanih in zainteresiranih območjih pa v ekološko ali integrirano pridelavo. Za izboljšanje kvalitete površinskih voda se kot prostorski ukrep ob upoštevanju oblikovne podobe krajine, zasaja avtohtono vegetacijo.

(4)         Občina bo na kmetijskih zemljiščih spodbujala izboljševanje kmetijske pridelave z namakanjem dela zemljišč, kjer je ta poseg okoljsko mogoče izvesti in je ekonomsko sprejemljiv, z zložbami oziroma komasacijami, agromelioracijami, uvajanjem novih kultur in ohranjala strukturo kmetijskih površin v jugozahodnem delu občine. Pri izvajanju komasacij naj se obstoječi krajinski elementi ohranjajo. V območjih ohranjanja  narave,  kjer je  zaradi  izvedenih  agrarnih operacij  že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost (npr:  EPO Dravsko polje), se lahko načrtuje  omilitvene ukrepe.

(5)         Na večjih  kmetijskih površinah  se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki  ali vodna telesa.

(6)         Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča.

(7)         Novogradnje se prvenstveno usmerja na nekmetijske namenske rabe, nato na druga kmetijska zemljišča in v kolikor je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno ter v skladu s predpisi šele v zadnji fazi na najboljša kmetijska zemljišča. Pri tem se poseg v kmetijski prostor racionalizira na nujno potreben obseg, tako da se v večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča. Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Ob posegih na najboljša kmetijska zemljišča se zemljišča za gradnjo objektov  praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.

(8)         Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge oziroma njihovi koridorji. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območje sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin oziroma, se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura.

(9)         Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi – kmetijskimi zemljišči in pri vsakršnem posegu viške rodovitnega dela namenja rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

53. člen

(usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)         Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju  vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(2)         Načrtovanje  prostorskih  ureditev  na  območjih gozdov  (npr.  gozdne  prometnice, protipožarne preseke)  mora zagotavljati  varstvo  naravnih  vrednot  in  ohranjanje  biotske  raznovrstnosti  zlasti  na  ekološko  pomembnih območjih  in posebnih  varstvenih  območjih.

(3)         Ohranja  naj  se  sklenjenost  gozdnih  površin  in  stabilnost  gozdnih  ekosistemov  s  poudarkom  na  ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno  ohranjajo (ekološko pomembna  območja).

(4)         Ohranjajo   in  obnavljajo  naj  se  gozdne  površine  na  območjih,  ki  so  zaradi  določenih  značilnosti  (npr. poplavnost)  manj  primerna za druge  rabe.

(5)         V območjih  koridorjev  ogroženih vrst in v območjih,  ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij  se ohranja  gozdove  (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(6)         Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena. Na terenih, ki so podvrženi eroziji, se uredi odvodnjavanje. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke  in  socialne  funkcije  gozdov.

(7)         Lesno proizvodni gozdovi se nahajajo severno od železniške proge Pragersko-Ptuj. Ostanki gozdov v južnem, kmetijsko intenzivnejšem delu občine, imajo poleg lesne proizvodne, dodatne ekološke ali socialne funkcije.

(8)         Ključne usmeritve za razvoj gozdarstva v občini so:

·      preprečuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih,

·      izvaja se gozdno gojitvene operacije,

·      ohranja se gozdove, ki imajo posebne varstvene režime,

·      zagotoviti je treba večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami in preprečiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogočajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja,

·      pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva načelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter večnamensko vlogo gozda,

·      doseči optimalno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoječe mreže gozdnih prometnic,

·      v skladu z načrti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari,

·      posege v gozd se usmerja na robna območja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraščanjem kmetijskih površin in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda,

·      na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda.

(9)         Spodbuja se razvoj turizma kot hitro rastoče gospodarske panoge. Občina podpira in spodbuja razvoj turističnih produktov in ponudb, ki bazirajo na lokalnih specifikah kraja in njegovi zgodovini. Razvijanje turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine je potrebno uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov v izogib morebitnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora.

(10) Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor naj bodo naravnani tako, da se bo ohranjalo ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu.

54. člen

(usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)         Pri  načrtovanju  območij  turizma  in  rekreacije  se  zagotavlja  varstvo  naravnih  vrednot  in  ohranjanje biotske  raznovrstnosti.

(2)         Spodbuja  se razvoj trajnostnih  oblik rekreacije  (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti,  ki so usklajene z naravnimi danostmi.

(3)         V  območjih z  naravnimi kakovostmi  se  načrtuje prilagojene,  nemnožične  in neagresivne  oblike turizma in rekreacije  v naravnem okolju, pri čemer se turistično  in rekreacijsko  infrastrukturo praviloma zagotavlja  v poselitvenih   območjih.   Načrtuje    se   prostočasne   dejavnosti,   ki   ne   zahtevajo    posebne    rekreacijske infrastrukture.

(4)         Rekreacijske   površine,  ki  zahtevajo   velike  površine  in  večje  gradbene  posege  se  načrtujejo   izven naravovarstveno  pomembnih območij  in  območij  občutljivih  za  onesnaženje  (npr.  poplavna  območja),  ob obstoječi poselitvi.

(5)         Občina bo razvijala turistične in prostočasne dejavnosti kot eno izmed strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti. Razvoj turizma bo temeljil predvsem na ustvarjenih rekreacijskih in prostočasnih danostih (športni park Kidričevo, kopališče) ter objektih in območjih kulturne dediščine. Občina bo spodbujala povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami), kot količinsko (predvsem v povezavi s športnim parkom).

(6)         Turistične in prostočasne dejavnosti se bodo prednostno razvijale na območjih športnega parka in kopališča, pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti. Na teh območjih se bodo razvijale različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi, na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Občina bo spodbujala tudi podeželski turizem oz. turizem na kmetiji.

(7)         Občina bo zagotavljala prednostno infrastrukturno urejanje območij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične in prostočasne ponudbe.

(8)         Občina bo spodbujala urejanje rekreacijskih, tematskih in učnih poti, predvsem v okolici naselja Kidričevo.  Zanimivi lokaciji za ureditev poti sta tudi nelegalni površinski kop - gramozna jama Strnišče (tematska pot) in del gramoznice Pleterje, kjer je izkoriščanje že zaključeno, ob vodnih površinah.

55. člen

(usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)         Cilj načrtovanja izkoriščanja mineralnih surovin je  zagotoviti uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami v občini in širši okolici ob upoštevanju okoljskih in naravovarstvenih zahtev ter ohranjanju prepoznavnosti prostora.

(2)         V primeru izkazanega interesa za določitev novih območij mineralnih surovin bo občina le-ta načrtovala  izven  naravovarstveno  občutljivih  območij  (posebna  in  potencialno  posebna varstvena območja, območja naravnih vrednot,  najpomembnejši  deli ekološko  pomembnih območij).

(3)         Na območju občine so večja nahajališča proda in peska. Rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin so podeljene za gramoznico Pleterje (pridobivalni prostori: Pleterje I-P1 širitev, Pleterje II, Pleterje P2b, Pleterje P3; raziskovalni prostor: Pleterje R3).

(4)         Po končanem izkoriščanju, je potrebno površine ustrezno sanirati, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora.

(5)         Izvajanje dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da se zagotavlja  ohranjanje  biotske raznovrstnosti.

(6)         Nelegalne in opuščene površinske kope, kjer izkoriščanje mineralnih surovin ni več možna, je potrebno ustrezno sanirati, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora.

56. člen

(usmeritve za upravljanje z vodami)

(1)         V občini ni vodotokov 1. reda. Vsi vodotoki (Polskava, Glina, Reka, Stara Reka, Kamenišnica, Kragonja itd.) so opredeljeni kot vodotoki 2. reda.

(2)         V občini se nahajajo vodne površine, ki jih je zalila voda po opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin.

(3)         Naravna vodotoka Polskava in Reka, z zalednimi agromelioriranimi kmetijskimi površinami, sta vodnogospodarsko urejena.

(4)         Urejanje vodotokov  naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Upoštevajo se omejitve s področja ohranjanja narave in varstva vodnih virov.

(5)         Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.

(6)         Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.

(7)         Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami z uveljavljanjem načela sonaravnosti in upoštevanjem naravne dinamike vodotokov.

(8)         Pri prostorskem načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko sprožijo procese, ki bi ogrozili poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti.

(9)         Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.

(10)       Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem zakonsko določenem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nezazidanost in javna dostopnost.

(11)       Načrtovanje  prostorskih   ureditev  in  dejavnosti  na  območju  voda  in  obvodnih  zemljiščih  naj  zagotavlja varstvo naravnih vrednot  in ohranjanje  biotske raznovrstnosti.

(12)       Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(13)       Zagotavlja se neškodljiv dostop do voda in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa področna zakonodaja.

(14)       Vodna infrastruktura, premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov  na vodah  in ob  njih ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Zagotovljena mora biti poplavna varnost.

(15)       Na vodnih in obvodnih površinah bo občina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo, v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(16)       Preprečuje naj  se onesnaževanje voda z  ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami,  onesnažene vodotoke oz. njihove dele naj se ustrezno  sanira.

II.7.1  Usmeritve za prostorski razvoj na območjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora

57. člen

(območjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora)

(1)         Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote in zavarovana območja narave.

(2)         Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

58. člen

(usmeritve za ohranjanje narave)

(1)         Občina spodbuja trajnosten prostorski razvoj, ki vključuje štiri dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Naravne vrednote in druga območja varovanj narave s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavljajo pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki naj ga občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(2)         Ohranjanje narave se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse naravne vrednote in druga območja varovanj s področja ohranjanja narave, pri čemer se upošteva varstveni režim ter varstvene in razvojne usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(3)         Posebno pozornost je potrebno posvetiti konceptu celostnega varstva predvsem na območjih:

·      naravnih vrednot

·      območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot

·      ekološko pomembnih območij

·      območij Natura 2000

·      varovalnih gozdov

(4)         Na območjih  varovalnih  gozdov se ne dopušča posegov v vegetacijo ali spreminja  vrstnega sestava, kadar  bi to  zavrlo  ali  občutno  zmanjšalo  sposobnosti   obnavljanja  naravne  zarasti,  še  posebno  pa,  kadar  bi  to spodbudilo erozijske  procese.

(5)         V Občini Kidričevo so naslednja območja opredelijo kot območja in točke ohranjanja narave:

V neposredni okolici obravnavanega območja (vplivno območje OPN) se nahajajo še:

59. člen

(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)

(1)         Pri prostorskem načrtovanju se:

·      kulturna dediščina obravnava kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj,

·      prostorske ureditve in posegi se usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, še posebej naselbinske dediščine.

·      upošteva ključna inštrumenta celostnega ohranjanja kulturne dediščine pri prostorskem načrtovanju, ki sta prenova urbanih in drugih območij ter upoštevanje vrednot in razvojnih potencialov dediščine.

(2)         Varstvo dediščine se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse enote kulturne dediščine.

(3)         Na celotnem območja urejanja (celotnem območju občine) veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

·      strokovni nadzor nad posegi:

·      Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi

·      odkritje arheološke ostaline:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogro.Za obstoj arheološke ostaline.

(4)         V prostorskem razvoju se posebna pozornost namenja urejanju območij stavbne dediščine vključno z njihovim ambientalnim okoljem.

(5)         Za uspešno izvajanje celostnega ohranjanja kulturne dediščine se izvede ukrepe:

·      Vzpostavitev mehanizma za spodbujanje celostnega ohranjanja naselij s poudarkom na revitalizaciji in rehabilitaciji varovanih naselbinskih območij (naselje Kidričevo).

·      Vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (preprečitev propadanja in nelegalnih rušitev objektov kulturne dediščine in drugih nelegalnih posegov v prostor, ki vplivajo na ohranjanje objektov kulturne dediščine)

·      Vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturnih krajin in vplivnih območij enot kulturne dediščine.

(6)         Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega vidika in se v njej presojajo vplivi na dediščino.

(7)         V Občini Kidričevo je bilo februarja 2013 registriranih 55 enot kulturne dediščine. 26 enot ima status kulturnega spomenika, 29 enot ima status kulturne dediščine. Med najbolj ogrožene tipe dediščine v občini spada stavbna dediščina na podeželju. V Občini Kidričevo so trenutno registrirane naslednje zvrsti kulturne dediščine:

·      Stavbna dediščina

o  Stavbno profano dediščino predstavlja 13 enot, status kulturnega spomenika ima 5 enot.

o  Stavbno sakralno dediščino predstavlja 25 enot, status kulturnega  spomenika ima 7 enot.

·      Memorialne dediščine je razmeroma malo – 4 enote, status kulturnega spomenika imajo 3 enote.

·      Arheološko dediščino predstavlja 11 enot, od tega jih je 8 razglašenih za kulturni spomenik. Arheološka najdišča se načeloma varujejo „in situ“.

·      Vrtno arhitekturno dediščino predstavlja 1 enota s statusom kulturne dediščine.

·      Naselbinsko dediščino predstavlja kulturni spomenik naselja Kidričevo.

(8)         V Občini Kidričevo so opredeljena naslednja območja in posamezni objekti kot območja in objekti varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine (navedeni so pravni režimi varstva, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor):

Režim   Vrsta pravnega režima, ki velja na območju kulturne dediščine.

            Vrste pravnih režimov so naslednje:

·     območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: spomenik),

·     registrirano arheološko najdišče (kratka oznaka: arheološko najdišče),

·     območje kulturne dediščine iz strokovnih zasnov varstva (kratka oznaka: dediščina),

·     vplivno območje dediščine (kratka oznaka: vplivno območje)

·     območje kulturne dediščine, ki ni v strokovnih zasnovah varstva (kratka oznaka: dediščina priporočilo)

Podrežim          Podvrsta pravnega režima za območja kulturne dediščine iz strokovnih zasnov (in dediščino, ki ni v strokovnih zasnovah).

            Območja kulturne dediščine iz strokovnih zasnov se razvrščajo v različne podvrste, na katere so vezani dodatni pravni režimi varstva.

(9)         Obvezna občinska izhodišča s področja javne infrastrukture na področju kulture so Kulturno prosvetni dom Apače, Dom krajanov Cirkovce, Kulturni dom Kidričevo, Knjižnica Kidričevo, Kulturno prosvetni dom Kungota in Zadružni dom Lovrenc.

II.7.2  Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

60. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)         Pri prostorski zasnovi krajine v občini so upoštevana potresna, poplavna, plazovita in erozijska območja. Na poplavnih, plazovitih in erozijskih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(2)         Na območju občine so poplavne površine ob porečju Polskave (grafično prikazane v prikazu stanja prostora).

(3)         Za zmanjšanje poplavne in z njo povezane erozijske ogroženosti urbaniziranih območij zaradi poplavne nevarnosti na območju porečja Polskave so načrtovani celoviti omilitveni ukrepi, ki vključujejo:

·      funkcionalno ureditev oziroma dokončanje obstoječega zadrževalnika Medvedce (z ureditvijo razbremenilnikov Devine in Polskave) s čimer bo možno zadrževati poplavne vode Polskave in Devine s povratno dobo sto let (Q100). Učinek zadrževanja visokih vod v zadrževalniku Medvedce na urbanizirana območja (dolvodno od sotočja z Reko) bo takšen, da bo velikost pretokov Q100 v obstoječem stanju znižana na velikost pretokov ca. Q10.

·      Ker je prevodnost Polskave na večjem delu manjša od Q10 je potrebna ureditev struge Polskave med Lovrencem na Dravskem polju in Lancovo vasjo v dolžini 8.5 km. Zaradi ureditve Polskave in znižanja gladin visokih vod, se bo zmanjšal tudi problem vdora talne vode v kleti, ki je na obravnavanem območju, ob pojavu visokih vod Polskave, zelo izrazit.

·      Za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselja Šikole ter delno tudi naselij dolvodno, je smiselna izvedba razbremenilnika Reke v Kamenišnico dolžine 600 m in novega prepusta pod železnico.

(4)         Celoviti omilitveni ukrepi so namenjeni zmanjševanju obstoječe poplavne ogroženosti na območju Občine Kidričevo in širše.

(5)         Struge potokov je potrebno redno vzdrževati, tako v smislu košenja kot tudi odstranjevanju plavja. Na vseh potokih je potrebno preprečevati odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem območju in v samo strugo.

(6)         Na območju Šikol je potrebno staro strugo potoka Reka skozi naselje ustrezno očistiti odkladnin na območju prepustov. Poddimenzionirane prepuste je potrebno zamenjati.

(7)         Izdelani so bili načrti zaščite in reševanja. Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotovi površine za pokop večjega števila ljudi in živali. Zagotovi se površine za deponijo ruševin ter opredeli graditev zaklonišč v naseljih.

(8)         Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje.

(9)         Pri planiranju se upošteva požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti. Pri načrtovanju se upošteva Varnostno poročilo in Načrt zaščite in reševanja, zaradi obstoječega obrata večjega tveganja za nesreče večjega obsega (Seveso).

(10)       Pri načrtovanju v krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da se na ogrožena območja ne umešča dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo. Razvoj v krajini se usmerja v območja, kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(11)       V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo  prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile  izjemno  povečanje potreb po vodi,  se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.

(12)       Pri načrtovanju objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) s poudarkom na  varstvu vodnih virov (vodovarstveno območje) in preprečevanje možnosti nesreče z nevarnimi snovmi ter se temu primerno predvidi tehnične rešitve gradnje.

II.7.3  Območja za potrebe obrambe

61. člen

(območja za potrebe obrambe)

(1)             Na območju Občine Kidričevo se nahajajo območja in objekti za potrebe obrambe: skladišče Kidričevo - območje izključne rabe, vadišče  Apače - območje izključne ter območje omejene  in  nadzorovane rabe ter območje radiofara letališča Maribor - območje  možne izključne rabe prostora in območje nadzorovane rabe skladno s predpisi s področja letalstva.

(2)             Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)             Območje  možne  izključne  rabe  prostora  za  potrebe  obrambe  je  območje,  ki  je primarno  namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega  ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.

(4)             Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

II.7.4  Območja varstva vodnih virov

62. člen

(usmeritve za varstvo vodnih virov)

(1)         Celotno območje Občine Kidričevo je tudi pomemben vodonosnik pitne vode, zato območje občine, glede na področne predpise, spada v vodovarstveno območje.

(2)         Območje južno od naselja Kungota pri Ptuju do naselja Kidričevo, vključno z naseljem Kidričevo ter območje severno od naselij Stražgonjca in Šikole sodita v drugi varstveni režim vodovarstvenega območja. Območje v okolici zajetja Šikole sodi v prvi varstveni režim vodovarstvenega območja. Preostale površine v Občini Kidričevo sodijo v tretji varstveni režim vodovarstvenega območja.

(3)         Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi.

(4)         Na vodovarstvenih območjih se upoštevajo usmeritve:

·      odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,

·      odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave). Spodbuja se zamenjava klasičnih greznic s prej omenjenimi sistemi,

·      gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.

(5)         Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje (očisti, ustrezno vzdržuje) vse obstoječe in potencialno pomembne lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali)  ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.

(6)         Na območju občine je zgrajen globinski  vodnjak Župečja vas.

II.7.5  Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev

63. člen

(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)

(1)         Trase prometnic je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Kar najbolj se je treba izogibati območij in objektov kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(2)         Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinskega vzorca območja.

64. člen

(usmeritve za umeščanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)

(1)         Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Kar najbolj se je treba izogibati območij kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(2)         Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.

II.7.6  Območja opuščenih gramoznic

65. člen

(območja opuščenih gramoznic)

(1)         Območja opuščenih gramoznic se nahajajo v severnem in osrednjem delu Občine Kidričevo in so posledice izkoriščanja proda in peska za potrebe gradbeništva.

(2)         Območja opuščenih gramoznic se prepusti naravni sukcesiji oz. se jih predvidi za renaturacijo ali sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v smislu dodelitve nove vloge in razvoja dejavnosti, ki so povezane z izkustvenim učenjem v naravi, izobraževalnim turizmom, raziskovalnimi dejavnostmi in izobraževanjem, rekreacijo in športom.

II.8   usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

66. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)         Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje občine Kidričevo. Osnovna namenska raba zemljišč se deli na:

·      stavbna zemljišča

·      kmetijska zemljišča

·      gozdna zemljišča

·      vodna zemljišča

·      in druga zemljišča.

(2)         Območja stavbnih zemljišč so pozidane in nepozidane površine v naseljih, ki so namenjene stanovanjskim, centralnim in proizvodnim in drugim dejavnostim, kot so šport, turizem, sejemske dejavnosti ipd, pa tudi zelene površine, površine gospodarske javne infrastrukture, površine za potrebe obrambe ter razpršena poselitev.

(3)         Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967.

(4)         Območja kmetijskih zemljišč so površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke o gozdu (podatek pristojnega ministrstva) in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(5)         V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju kmetijskih zemljišč. Na kmetijskih zemljiščih na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(6)         Območja gozdnih zemljišč so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč kot so: vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov. V gozd na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo. Gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in podatka pristojnega ministrstva (maska gozda).

(7)         Kot vodna zemljišča se opredelijo večji vodotoki (vodotok 1. reda) in večja telesa stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna (vodotoki 2. reda, ostala vodna telesa) se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča. Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF.

(8)         Območja poplav se določijo na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave PGD.

Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev.

II.9   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

67. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP) se določijo za celotno območje občine. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih dopustnih posegov po posameznih enotah urejanja prostora.

III.    Izvedbeni del

III.1 Uvodne določbe

68. člen

(splošne določbe)

(1)         Izvedbeni del OPN določa:

·      enote urejanja prostora (EUP)

·      območja namenske rabe prostora (NRP),

·      prostorske izvedbene pogoje (PIP),

·      območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)         Določila izvedbenega dela je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)         Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

III.2 Enote urejanja prostora

69. člen

(splošna določila o enotah urejanja prostora - EUP)

(1)         Ta odlok določa splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.

(2)         Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP).

(3)         Enota urejanja prostora je območje z enotno namensko rabo, enotnim tipom zazidave ter z enakimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazani na kartah prikaza območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, na kartah prikaza območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture in na kartah prikaza prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora .

(4)         EUP je označena z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko EUP znotraj funkcionalne enote.

(5)         Kadar je za EUP predvideno urejanje z OPPN, se ta podatek izpiše z oznako EUP v prilogi 2. 

(6)         Če meja digitalnega zemljiškega katastrskega prikaza odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.

(7)         Za posamezno EUP veljajo:

·      splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku,

·      podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab (PNRP) in so navedeni v prilogi 2.,

·      posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v prilogi 2.

(8)             Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP ter s posebnimi PIP za posamezen EUP. Posebni PIP za posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izključuje splošne ali podrobnejše PIP.

70. člen

(označevanje EUP)

(1)         EUP je označena z dvočrkovno oznako naselja (funkcionalne enote) in zaporedno številko.

(2)         EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.

(3)         Območje Občine Kidričevo je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote:

III.3  Namenska raba

71. člen

(namenska raba zemljišč)

(1)         Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

·      območja stavbnih zemljišč,

·      območja kmetijskih zemljišč,

·      območja gozdnih zemljišč,

·      območja vodnih zemljišč,

·      območja drugih zemljišč - območja mineralnih surovin, območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(2)         Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja nekaterih PNRP je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

(3)         Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PH, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS).

(4)         Osnovne in podrobnejše namenske rabe ter pretežna namembnost območja na območju občine so:

(5)         Namenska raba prostora je določena na EUP in prikazana na kartah prikaza območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

III.4  Dopustna izraba prostora

72. člen

(dopustna izraba prostora)

(1)             Faktor izrabe parcele namenjene gradnji (FI) in faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNRP.

(2)             Za odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom glede izrabe in zazidanosti parcele namenjene gradnji, se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov oziroma obstoječ tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej obrazloži v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)             Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.

III.5 Prostorski izvedbeni pogoji

III.5.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

73. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji)

–                 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za posege v prostor določajo:

·      vrste objektov glede na namen,

·      dopustne gradnje,

·      tipologijo in oblikovanje objektov,

·      velikost in zmogljivost objektov,

·      lego objektov,

·      parcelacijo stavbnih zemljišč,

·      nezahtevne in enostavne objekte,

·      zelene površine,

·      prometno infrastrukturo,

·      okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, družbeno infrastrukturo,

·      javne površine,

·      ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje zdravja ljudi.

III.5.2  Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor

74. člen

(splošni PIP o dopustnih dejavnostih)

(1)             Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah podrobnejših PIP za PNRP.

(2)             V območju določenih namenskih rab (SK, CU, CD) so v omejenih gabaritih poleg bivanja dovoljene še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje:

·      dejavnost ne sme generirati večjega tovornega ali osebnega prometa, potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti,

·      za potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil  ter podobnih dejavnosti, se dovoli eno parkirišče za tovorno vozilo,

·      parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,

·      dejavnost naj bistveno ne povečuje negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in

·      prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti.

(3)             Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP.

(4)             Na območjih PNRP, kjer se zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20%. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.

75. člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)

(1)             V EUP so na površinah PNRP v skladu s področno zakonodajo o klasifikaciji vrst objektov dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v prilogi 4.

(2)             V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v prilogi 3, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3)             V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:

·      dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in

·      spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP.

(4)             Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI namenjene komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.

76. člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1)         Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(2)         Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.

(3)         Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.

(4)         Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNRP, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(5)         Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(6)         Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ter gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na funkcionalnem zemljišču legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje. Namen objekta razpršene gradnje je določen z upravnim dovoljenjem oziroma izhaja iz uradnih evidenc.

(7)         Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

(8)         Za tekoča vzdrževalna dela se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

(9)         Objekte je potrebno vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine.

(10)       Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(11)       Investicijska in vzdrževalna dela na objektih se naj izkoristi za energetsko sanacijo stavb (ukrepi za zmanjšanje toplotnih izgub, alternativni viri ogrevanja, ipd.).

(12)       Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

77. člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih v prostor na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine)

(1)         Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

(2)         Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustno le vzdrževanje objektov.

(3)         Rekonstrukcije zakonito zgrajenih stavb, ki so varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, so dopustne, pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča za toliko, kot to omogočajo drugi predpisi (to je do 10%), če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba.

(4)         Gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje.

(5)         Odstranitev objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustna, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine, zanje pa je potrebno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(6)         Naselje Kidričevo je zavarovano kot arhitekturna kulturna dediščina, zato zanj veljajo posebni pogoji glede dovoljenih gradenj, ki izhajajo iz predpisov s katerimi je bilo naselje proglašeno za spomenik. Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Potreben je OPPN za prenovo in konservatorski načrt za prenovo kot njegov sestavni del. Za celovito ureditev je potrebno izpeljati mednarodni arhitekturni natečaj (potrebno je pridobiti smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor za natečaj), potrebno pa je ohraniti tudi gozdno vegetacijo. Do sprejema OPPN so dopustni posegi, ki so dovoljeni na osnovi tega odloka.

78. člen

(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)              Nezahtevni in enostavni objekti (NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi.

(2)              Likovna podoba NO in EO ter pomožnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, prav tako se v skladu s krajevnimi značilnostmi ureja prostore pred zgradbami, dostope, dohode, zelenice, ograje ipd.

(3)              Objekti za lastne potrebe: Na parceli namenjeni gradnji, ki pripadajo stavbi, se lahko praviloma zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na parcelah namenjenih gradnji večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente.

(4)              Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov: Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni v skladu z veljavno zakonodajo.

(5)              Glede dovoljenega števila objektov na parceli namenjeni gradnji se upošteva veljavna zakonodaja.

(6)              Ograje: Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Ograje morajo biti praviloma žične, lesene, avtohtone izvedbe, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan, leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov (balustrad in posnetkov klasičnih stebrov) in odpadnih materialov.

Zidovi niso dopustni. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 2 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj za toliko, da je omogočeno vzdrževanje ograje iz svoje parcele. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli namenjeni gradnji in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, se za postavitev ograje pridobi soglasje upravljavca javne ceste. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste.

(7)              Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Višina škarp in podpornih zidov se ureja v skladu z veljavno zakonodajo. Obdelati jih je potrebno z lokalnimi kamnitimi materiali, dopustijo se kombinacije kamna z vidnim betonom, opeko in lesom.

(8)              Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Objekte in naprave mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Okolico teh objektov se ozeleni.

(9)              Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že ustrezno urejene površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas kot izhaja iz veljavne zakonodaje. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi.

(10)           Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

(11)           Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z občinskimi določili glede plakatiranja in obveščanja. Objekti in naprave za oglaševanje, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:

·      zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,

·      fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,

·      drevesih, zelenicah ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice,

·      javnih površinah (pločnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,

·      zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto vasi, kompleksa ali objekta,

·      zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,

·      cestnih priključkih in

·      površinah, ki služijo kot interventne poti.

(12)           Urbana oprema se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi urbane opreme ter opreme obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave.  Od meje sosednjega zemljišča morajo biti objekt urbane opreme oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

(13)           Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(14)           Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru parcele namenjene gradnji oziroma EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na parceli namenjeni gradnji ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.

(15)           Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.

(16)           Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.

Pri gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju objektov in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin.

79. člen

(skupni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov prostor na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine)

(1)         Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:

·      prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,

·      dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(2)         Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov.

(3)         Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.

(4)         Konkretno so dopustne le naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:

Pomožni objekti za lastne potrebe:

·      drvarnica - mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40-45 stopinj, opečno kritino - izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja;

·      garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest;

·      lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtom - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

·      nadstrešek - možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;

·      bazen - znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine načeloma ni dopusten - sicer je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor;

·      steklenjaki in rastlinjaki - niso dovoljeni v območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne krajine;

·      rezervoar - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;

·      uta oz. senčnica - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

·      ograje - v naselbinski dediščini načeloma ni prisotna, izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine naj bo iz naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo), na območjih dediščinske kulturne krajine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva.

Pomožni infrastrukturni objekti:

·      cestni objekti:

o  objekti javne razsvetljave - v območjih naselbinske dediščine izbrati svetila primerne velikosti - ne višjih od slemen objektov, izdelana mora biti celostna podoba;

o  pločnik in kolesarska steza ob vozišču - v naselbinski dediščini preveriti prostorske možnosti - ''utapljanje'' vhodov v historične stavbe ni dopustno;

o  avtobusno postajališče - na območju celotne občine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme;

·      energetski objekti:

o  nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje - v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih vode speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino - v tem primeru naj vodi potekajo po oz. izjemoma ob robovih naselij, gozda, cest, ...;

o  ločilno oz. krmilno mesto - naj ne bo opazno, umaknjeno na rob (naselja, gozda, ceste);

o  transformatorska postaja - naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante;

o  relejna hišica - naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;

o  tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk - naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine (primerna lokacija - npr. trgovina, bencinska postaja);

o  fotovoltaične elektrarne - na objekte kulturne dediščine se načeloma ne postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določati posebej.

o  telekomunikacijski objekti:

o  sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje - praviloma naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu; Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.

·      komunalni objekti:

o  objekt s hidroforno postajo oz. prečrpavališčem - izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na ne izpostavljenem mestu, obdanem z živico,

o  montažna greznica - naj bo po postavitvi zatravljena;

o  mala tipska čistilna naprava - območje postavitve ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno mesto;

o  ekološki otok - znotraj naselbinskih jeder niso zaželeni, saj gre za povsem netradicionalno funkcijo in obliko; če že, potem mora biti ekološki otok čim bolj zakrit in nevpadljiv; priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. V mestu naj bo oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno podobo uporabe opreme.

Pomožni kmetijsko gozdarski objekti:

·      čebelnjak - sledijo naj tradicionalnemu vzoru;

·      gnojišče, gnojna jama - ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva;

·      gozdna cesta - v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras;

·      gozdna učna pot - v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel;

·      gozdna žičnica - naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;

·      kašča - sledijo naj tradicionalnemu vzoru;

·      kozolec - dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih;

·      kmečka lopa - v območjih kulturne dediščine možna postavitev le v okviru kmečkega gospodarstva;

·      poljska pot - peščena, oz. se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni);

·      silos - je možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva;

·      skedenj - dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev.

Začasni objekti:

·      začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;

·      začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine;

·      začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.

Vadbeni objekti:

·      dopustni so le v sklopu obstoječih učno - vzgojnih objektov;

·      montažnih napihljivih šotorov naj se ne načrtuje v območjih kulturne dediščine.

Spominska obeležja:

Pred postavitvijo spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.

Urbana oprema:

V območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno.

·      čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju (mestnemu ali vaškemu) in celostni podobi urbane opreme (postajališča, eko otoki, kioski itd.);

·      objekt za oglaševanje -  na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt;

·      transparent - na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje transparentov načeloma ni dovoljeno. Dovoljeni so na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oz. naselju. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante;

·      skulptura - enako kot spominska obeležja;

·      večnamenski kiosk - v območju kulturne dediščine niso dopustni - v ta namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine;

·      vodnjaki - enako kot spominska obeležja.

80. člen

(posebno zahtevni posegi v prostor in pomembnejši posegi v prostor na občutljivejših območjih)

(1)              Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PIP, temveč se morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim načrtom.

(2)              Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati:

·      za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij,

·      za večjo preobrazbo prostora ali za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja,

·      če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne podlage,

·      če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora.

81. člen

(posebni geološki pogoji)

(1)              Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji.

(2)              Na območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.

(3)              Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.

(4)              Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

82. člen

(omogočanje dostopnosti funkcionalno oviranim osebam)

(1)              Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke.

(2)              Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih preko cest in na  parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički.

(3)              Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje nivoje.

III.5.3 Lega, velikost in oblikovanje objektov

83. člen

(splošni PIP o legi objektov)

(1)             Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.

(2)             Objekti morajo biti med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru  parcele, ki ji objekt pripada.

(3)             Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4 m. Na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območjih pa najmanj toliko kolikor zahtevajo varnostni predpisi. 

(4)             Novi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti, nad in pod terenom od meje sosednjega zemljišča oddaljeni v skladu z veljavno zakonodajo.

(5)             Novi gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, v primeru linijskih objektov so lahko le-ti postavljeni na mejo parcel.

(6)             Odmik od meje sosednjih parcel je lahko manjši, če:

·      manjši odmiki (manj od 4 m) izhajajo iz krajevno običajnega načina gradnje ali tako narekuje oblikovanost terena, vendar le pod pogojem, da gradnja objekta, katerega odmik bi bil manjši od 4 m, sledi tradicionalni tipologiji objektov. Pogoj je tudi, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ne poslabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v neposredni okolici ter s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji,

·      gre za gradnjo objektov v nizu oziroma v smislu tradicionalnega razvitega tlorisa,

·      gre za odstranitev obstoječe, zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali

·      je tako določeno v občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

(7)             Razlogi za odmike, ki so manjši od 4 m, morajo biti utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer bo dokazano, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda. Priloženo mora biti tudi pozitivno soglasje sosedov.

(8)             Ograje morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj za toliko, da je omogočeno vzdrževanje ograje iz svoje parcele. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Če je sosednje zemljišče javna ceste se odmik določi v skladu s področno zakonodajo in soglasjem upravljavca ceste.

(9)             Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:

·      regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,

·      gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,

·      gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost parcele namenjene gradnji.