Na podlagi
petega odstavka 30. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21., 29. in 61. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00),
3., 4. in 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena
zakona o prekrških
(Uradni
list SRS, št. 25/83; 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91,
13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 1. člena
pravilnika o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01), 48. člena
pravilnika o odlaganju odpadkov
(Uradni list RS, št. 5/00),
odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki
(Uradni list RS, št. 21/01), 4. člena
odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 10/96) in 16. člena
statuta Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 33.
seji dne 4. 6. 2002 sprejel |
O D L O K |
o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Dobrepolje |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(namen
odloka) |
S tem
odlokom je določen način opravljanja obvezne gospodarske javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki (njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje),
subjekti ravnanja z odpadki, način obračunavanja stroškov za ravnanje z
odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka. |
2. člen |
(cilji
ravnanja z odpadki) |
Cilji
ravnanja z odpadki so: |
1.
preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, |
2. zajetje
in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, |
3.
vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, |
4.
preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov, |
5.
uveljavitev načela “stroške nosi povzročitelj”. |
3. člen |
(subjekti
ravnanja z odpadki) |
Subjekti
ravnanja s komunalnimi odpadki so: |
1. Občina
Dobrepolje, |
2.
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je v skladu z
odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje in z Družbeno
pogodbo o ustanovitvi, Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. (v
nadaljevanju: izvajalec), |
3.
povzročitelji obremenitev; torej pravne in fizične osebe, ki so lastniki
ali najemniki oziroma upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih
prostorov ter površin pri katerih nastajajo komunalni odpadki (v
nadaljevanju: povzročitelji). |
V primeru,
da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja obremenitve oziroma
uporabnika iz prejšnjega odstavka tega člena, stroške odstranitve plača
občina. |
4. člen |
(sistem
ravnanja z odpadki) |
Na
področju ravnanja s komunalnimi odpadki se vzpostavlja sistem:
|
– ločenega
zbiranja odpadkov na izvoru nastanka (organski in preostali komunalni
odpadki v gospodinjstvih, papir, steklo, kovine in plastiko na ekoloških
otokih, prevzem kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev),
|
–
kompostiranja organskih odpadkov, |
–
prebiranja in vračanja koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma
predelavo, |
–
odlaganja preostanka komunalnih odpadkov na urejeno odlagališče odpadkov
in |
–
evidentiranja in preprečevanja črnih odlagališč, njihova sanacija in
sankcijoniranja. |
5. člen |
(obveznost
ravnanja z odpadki) |
Ravnanje s
komunalnimi odpadki je, na celotnem območju Občine Dobrepolje, obvezno
za vse subjekte iz 3. člena tega odloka. |
Skrb za
ravnanje z odpadki pravnih oseb (industrija, obrt in storitvene
dejavnosti) in samostojnih podjetnikov, ni v pristojnosti lokalne
skupnosti. Pravne osebe in samostojni podjetniki izvajajo storitve
ravnanja z odpadki po posebni pogodbi, ki jo sklenejo s pooblaščenim
izvajalcem javne službe. Sklenitev pogodbe je dokaz, da ima povzročitelj
zakonsko urejen odvoz komunalnih oziroma drugih proizvodnih odpadkov.
|
Na
območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila,
izvajalci v dogovoru z Občino Dobrepolje in s povzročitelji določijo
zbirna in prevzemna mesta ter dogovorijo način zbiranja komunalnih
odpadkov (zabojniki, vreče). |
Pričetek
posamezne vrste ravnanja s komunalnimi odpadki na teritorialno
zaokroženih območjih določi pristojni občinski organ. |
6. člen |
(pristojnosti izvajalca) |
Izvajalec
ima naslednje pristojnosti: |
– da v
sodelovanju s pristojnim občinskim organom skrbi za razvoj,
investicijsko načrtovanje ter gospodarjenje z objekti, napravami in
sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe ravnanja z odpadki,
|
– da
izdaja pogoje oziroma soglasja k prostorskim planom, izvedbenim aktom,
lokacijski dokumentaciji in ob izdaji lokacijskega, gradbenega oziroma
enotnega dovoljenja za gradnjo. V njih določa prostorske in tehnične
elemente za postavitev, projektiranje in izvedbo objektov glede na
potrebe izvajanja javne službe ravnanja z odpadki |
7. člen |
(obveznosti prijave povzročitelja) |
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so se kot povzročitelji
dolžni prijaviti izvajalcu javne službe za odvoz komunalnih in ostalih
nenevarnih tehnoloških odpadkov. |
Ob prijavi
za odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene
vrste sestavo in količine odpadkov, na zahtevo izvajalca pa predložiti
tudi potrdilo pooblaščenega laboratorija o neškodljivosti odpadkov in
primernosti njihovega odlaganja. |
II. VRSTE
KOMUNALNIH ODPADKOV |
8. člen |
(komunalni
odpadki) |
Komunalni
odpadki so odpadki, ki so v klasificiranem seznamu odpadkov iz predpisa
o ravnanju z odpadki razvrščeni kot komunalni odpadki in njim podobni
odpadki iz industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, vključno z
ločeno zbranimi frakcijami. |
Določbe
tega odloka ne veljajo za odpadke iz industrije in obrti, ki vsebujejo
nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
|
Komunalni
odpadki, ki so predmet zbiranja, odvoza in deponiranja na območju Občine
Dobrepolje so: |
1. Ločeno
zbrane frakcije na ekoloških otokih: |
– papir in
lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke, |
– steklo,
|
– drobna
plastika in drugi odpadki iz plastike, |
– drobni
kovinski odpadki kot so pločevinke in drugi odpadki iz kovin,
|
– ostale
frakcije, ki so določene v pravilniku o načinu odvoza in odstranjevanju
komunalnih odpadkov na območju Občine Dobrepolje. |
2.
Organski odpadki, ki se razgradijo; |
– odpadki
z vrtov, parkov in s pokopališč, |
–
kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij, |
– les.
|
3. Ločeno
zbrane frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: |
– jedilna
olja in maščobe, |
– barve,
črnila, lepila in umetne smole, |
– topila,
|
–
fotokemikalije, |
–
pesticidi, |
–
zdravila, |
–
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
|
–
akumulatorji in odpadne baterije. |
Če
nastanejo nevarni odpadki izven gospodinjstev, niso predmet tega odloka.
|
4. Kosovni
odpadki iz gospodinjstev: |
– bela
tehnika, TV aparati, računalniki, audio tehnika, radiatorji, peči,
bojlerji, pohištvo, vzmetnice, preproge, posode, športni rekviziti,
kolesa, otroški vozički ter prazni in očiščeni sodi. |
Ostali
odpadki kot so gradbeni odpadki, nevarni odpadki ter avtomobilske
školjke, motorna kolesa in težka mehanizacija ne sodijo med kosovne
odpadke. |
5. Ostanki
komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene vse ločeno zbrane
frakcije in jih odložimo na deponijo. |
6. Ostali
komunalni odpadki, ki se v skladu z dovoljenjem Ministrstva za okolje in
prostor lahko zbirajo in odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov. |
III.
ZBIRANJE ODPADKOV |
9. člen |
(prevzemno
ter zbirno mesto in ekološki otok) |
1.
Prevzemno mesto za individualni odvzem komunalnih odpadkov je ustrezno
urejena površina od koder izvajalec redno po določenem urniku odvaža
komunalne odpadke in je praviloma locirano na javni površini ob
prometnicah. Prevzemno mesto skupaj s povzročiteljem določi izvajalec,
vzdržujejo in čistijo pa ga povzročitelji. Povzročitelj mora izvajalcu
omogočiti prevzem odpadkov tudi v zimskem času tako, da redno
odstranjuje sneg in žled z in okoli zabojnika. |
2. Zbirno
mesto za skupni odvzem komunalnih odpadkov je ustrezno urejena površina
na kateri povzročitelji redno odlagajo komunalne odpadke v tipizirane
skupne zabojnike za odpadke in plastične vrečke v skladu z 11. členom
tega odloka. Zbirno mesto določijo izvajalec in povzročitelji oziroma
vaške skupnosti, vzdržujejo in čistijo pa ga izvajalci javne službe.
|
3.
Ekološki otok je prostor za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (papir,
steklo, drobna plastika in drobni kovinski odpadki) za določen bivalni
okoliš. Lokacijo določa izvajalec v soglasju s pristojnim občinskim
organom. Izvajalec ekološke otoke tudi vzdržuje in čisti. |
10. člen |
(lokacije
prevzemnih in zbirnih mest) |
Pri
določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta ter ekološke otoke je
potrebno upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in
požarno-varstvene predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati
ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
Načrtovalci morajo pri oblikovanju novih sosesk in naselij,
stanovanjskih in poslovnih objektov ter pri prenovi zgradb upoštevati
poleg splošnih normativov in standardov tudi obstoječi sistem in
tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalcev. V
sodelovanju z izvajalcem morajo v prostorsko izvedbenih aktih oziroma
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določiti zbirna in
prevzemna mesta ter ekološke otoke. |
11. člen |
(zabojniki
za odpadke) |
Povzročitelji morajo odlagati komunalne odpadke v: |
1.
tipizirane zabojnike (80 l, 120 l, 240 l, 770 l, 900 l in 1100 l ter 5m3
in 7m3) |
2.
tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki se med seboj
razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov. Izvajalec mora
zagotoviti, da je na zabojnikih oznaka, iz katere je razvidna vrsta
ločene frakcije, ki se lahko odloži v zabojnik |
3.
namenske plastične vreče označene z znakom izvajalca (kolikor se ne
morejo uporabljati zabojniki iz 1. in 2. točke tega člena) |
4. koše za
odpadke. |
Vrsto in
število zabojnikov za odpadke določijo izvajalci v skladu s tehnologijo
zbiranja in frekvenco odvažanja odpadkov oziroma strukturo ali vrsto
komunalnih odpadkov. |
Zabojniki
za odpadke so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja ali za več
povzročiteljev skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se opravlja
dejavnost z različno količino in strukturo, izvajalec lahko odredi
posamične zabojnike za posamezne povzročitelje. |
Zabojniki
za odpadke morajo biti postavljeni na prevzemno mesto, ko izvajalci za
določeno območje organizirajo odvoz odpadkov, oziroma takoj, ko se nov
objekt prične uporabljati. |
Ob
kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih, javnih zgradbah,
tržnicah, parkih, športnih igriščih, parkiriščih in drugih javnih
površinah mora biti nameščeno potrebno število standardiziranih košev za
odpadke. Lastniki, uporabniki ali upravljalci zgoraj navedenih objektov
in površin so dolžni koše za odpadke prazniti v tipizirane zabojnike za
odpadke, okolico košev pa redno čistiti. |
12. člen |
(določitev
velikosti zabojnikov) |
Posameznemu povzročitelju določi izvajalec velikost zabojnikov, v skladu
s številom članov v gospodinjstvu oziroma številom oseb, ki gravitirajo
na posamezni zabojnik ter stopnjo uvedenega ločenega zbiranja odpadkov.
|
Lastnik
zabojnika je dolžan na podlagi ugotovitve izvajalca o preseženih
najmanjših količinah komunalnih odpadkov, zagotoviti večjo prostornino
zabojnikov. |
13. člen |
(vodenje
evidence) |
Izvajalec
vodi evidenco zbirnih in prevzemnih mest ter ekoloških otokov s podatki
o vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na
posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Z osebnimi
podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
14. člen |
(prevzem
odpadkov) |
Izvajalec
prevzema komunalne odpadke na prevzemnih mestih za individualni odvzem
in zbirnih mestih za skupni odvzem. Individualni povzročitelji so dolžni
v času do predvidenega prevzema odpadkov dostaviti tipizirane zabojnike
za odpadke na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti. |
Če
izvajalec zaradi nedostopnosti ne more priti s specialnim vozilom do
povzročitelja, lahko le ta odlaga odpadke v vreče za odpadke iz 3. točke
11. člena tega odloka, ki jih je dolžan na dan odvoza do 6. ure zjutraj
dostaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec. |
V primeru
občasnega povečanja količin odpadkov, ki se sicer lahko odlagajo v
zabojnike za odpadke, si morajo povzročitelji pri izvajalcih proti
plačilu priskrbeti vreče iz 3. točke 11. člena. |
Če
količina odpadkov redno presega volumen predpisanih zabojnikov za
odpadke, izvajalec povzročitelju proti plačilu predpiše ustrezno večjo
zabojnik. |
Odpadki,
odloženi poleg predpisanih zabojnikov (vejevje, grmičevje, kosovni
odpadki ipd.) in v nenamenskih plastičnih vrečah, niso predmet odvoza. |
15. člen |
(ločeno
zbiranje odpadkov) |
Ločeno
zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se postopoma uvaja na celotnem
območju Občine Dobrepolje in je na že določenih območjih obvezno za vse
povzročitelje in izvajalca. Zbiranje poteka po vrstah odpadkov, ki jih
je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
Posamezne
vrste odpadkov se morajo zbirati: |
– v
zabojnikih za organske odpadke pri povzročiteljih, |
– v
zabojnikih za preostanke komunalnih odpadkov pri povzročiteljih oziroma
na zbirnih mestih, |
– v
tipiziranih zabojnikih za steklo, papir, kovine in plastiko na ekoloških
otokih. |
Ločeno
zbrani odpadki se odložijo v Centru za ravnanje z odpadki v Špaji
dolini, kjer se obdelajo (prebirajo, predelajo) in kasneje prodajo
oziroma oddajo pooblaščenemu predelovalcu. Povzročitelji lahko ločeno
zbrane odpadke tudi sami pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki in
jih odložijo po navodilih izvajalca. |
Z ločenim
zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec
določi način, kraj in čas zbiranja ter zagotovi tipizirane predpisane
zabojnike za odpadke. Začetek zbiranja ter eventuelne spremembe načina
zbiranja, odvažanja odpadkov, so izvajalci dolžni objaviti na krajevno
običajen način, povzročitelje pa o sistemu ločenega zbiranja odpadkov
natančno poučiti. |
Zabojniki
za posamezne vrste odpadkov morajo biti enakega tipa in označene tako,
da je iz oznake na zabojniku razvidna vrsta odpadka, ki se lahko odlaga
v posamezni zabojnik. |
16. člen |
(zbiranje
kosovnih odpadkov) |
Kosovni
odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti, oblike in teže ni
mogoče zbirati v tipiziranih zabojnikih. Kosovne odpadke zbira, odvaža
in oddaja izvajalec skladno z letnim načrtom najmanj dvakrat letno. Čas
zbiranja odpadkov se objavi na krajevno običajen način. Povzročitelji v
času odvoza kosovne odpadke odložijo na prevzemna oziroma zbirna mesta,
med letom pa jih kadarkoli sami pripeljejo v Center za ravnanje z
odpadki in odložijo po navodilih izvajalca, proti plačilu in s predhodno
najavo pa se z izvajalcem dogovorijo tudi o izrednem prevzemu pri
povzročitelju. |
Izvajalec
izvrši grobo razvrščanje kosovnih odpadkov takoj na prevzemnem mestu,
preostanek pa odloži na reciklažnem dvorišču centra za ravnanje z
odpadki v Špaji dolini, kjer jih razstavi glede na materialno sestavo in
izloči okolju nevarne dele ter preda pooblaščenim organizacijam,
preostanek pa odloži na odlagalno polje. |
Izvajalec
je dolžan po odvozu kosovnih odpadkov prevzemno mesto očistiti.
|
Odložene
odpadke, ki po klasifikaciji ne spadajo med kosovne odpadke in jih
izvajalec ni dolžan prevzeti, mora lastnik ali upravitelj stavbe
odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem odvozu kosovnih
odpadkov (ali pa se predhodno dogovoriti z izvajalcem o izrednem
prevzemu in plačilu). |
17. člen |
(zbiranje
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev) |
Nevarne
odpadke iz gospodinjstev zbira, na vnaprej določenih mestih pooblaščen
izvajalec, skladno s planom zbiranja, najmanj enkrat letno v premičnih
zbiralnikih. Kraj in čas zbiranja nevarnih odpadkov se objavi na
krajevno običajen način. |
V
preostalem času občani zbirajo in hranijo nevarne odpadke iz
gospodinjstev doma, lahko pa jih vsak delovni dan od 7. do 15. ure
pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina in jih v skladu z
navodili oddajo izvajalcu (usposobljeni osebi za prevzem). |
18. člen |
(praznjenje zabojnikov) |
Izvajalci
praznijo zabojnike na prevzemnih mestih. Organske odpadke in preostanek
komunalnih odpadkov praviloma enkrat tedensko, odvisno od velikosti
zabojnikov, od že uvedene stopnje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov
in letnega časa. Praznjenje zabojnikov na ekoloških otokih se izvaja po
potrebi. Letni plan praznjenja oziroma prevzema ločenih frakcij in
preostanka komunalnih odpadkov mora izvajalec sprejeti v mesecu decembru
tekočega leta za prihodnje leto in ga objaviti na krajevno običajen
način. |
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo zbirnih in prevzemnih mest
ter dovoznih poti do prevzemnega mesta. Skrbeti morajo, da so pokrovi
zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali
zbirnem mestu. V zimskem času pa morajo omogočiti dostop do zabojnikov
za odpadke. |
Povzročitelji morajo vrečke z znakom izvajalca z ostanki komunalnih
odpadkov do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih objektih
oziroma prostorih, kjer odpadki nastajajo. Na dan odvoza pa jih morajo
do 6. ali dogovorjene ure zjutraj odložiti ob zabojnik oziroma na
prevzemno mesto. |
Izvajalci
morajo izprazniti tipizirane zabojnike tako, da ne onesnažijo okoliškega
prostora ter ne poškodujejo zabojnikov, ki jih vrnejo na prvotno mesto.
V primeru, da izvajalci onesnažijo prevzemno mesto, so ga dolžni
očistiti. Izvajalci morajo tudi skrbeti za snažnost zabojnikov, ki so
stalno locirani na zbirnih mestih in ekoloških otokih. |
19. člen |
(nakup
novih in zamenjava dotrajanih zabojnikov za odpadke) |
Zabojniki
za mešane komunalne odpadke oziroma preostanek komunalnih odpadkov, kjer
je že uveden sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov (individualni
odvzem) so praviloma last povzročiteljev. Izvajalec in Občina Dobrepolje
pa sta praviloma lastnika večjih skupnih zabojnikov za mešane oziroma za
preostanek komunalnih odpadkov na zbirnih mestih (kolektivni odvzem).
|
Na
celotnem območju Občine Dobrepolje, Občina Dobrepolje kupi ustrezne
tipizirane zabojnike za zbiranje organskih odpadkov in posamezne
frakcije na ekoloških otokih. |
Za
zabojnike, ki so last izvajalca ali Občine Dobrepolje, izvajalec
zaračuna obrabnino za uporabo zabojnikov, ki jih je po dotrajanosti –
obrabi tudi dolžan zamenjati. Povzročitelji, ki so lastniki zabojnikov
pa so dolžni na zahtevo izvajalca, dotrajane zabojnike sami nadomeščati
z novimi. V tem primeru so stroški zamenjave dotrajanih tipiziranih
zabojnikov breme povzročitelja. |
Povzročitelji in izvajalci so kot lastniki dolžni redno vzdrževati –
čistiti in sprotno odpravljati okvare na svojih zabojnikih za odpadke.
Povzročitelji so ne glede na lastništvo dolžni skrbeti tudi za
zabojnike, ki so locirani na zbirnem mestu pri povzročitelju
(individualni odvzem organskih odpadkov oziroma ostanka komunalnih
odpadkov). |
Lastnik,
upravljalec nove ali obnovljene stavbe oziroma pravna oseba z novo
dejavnostjo, mora prijaviti izvajalcu začetek uporabe stavbe zaradi
dogovora o kraju prevzemnega mesta, številu zabojnikov ter o drugih
pogojih za začetek izvajanja javne službe ravnanja z odpadki. |
20. člen |
(organiziranje prireditev in čistilnih akcij) |
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev pri
katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve
prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje
odpadkov in ga v 24. urah po končani prireditvi očistiti. Izvajalec
proti plačilu prevzame odpadke na dogovorjenem mestu. |
Izvajalec
mora prevzete odpadke odpeljati takoj ali najkasneje ob prvem rednem
odvozu odpadkov s tega območja. |
Organizatorji čistilnih akcij so dolžni obvestiti izvajalca najmanj 8
dni pred datumom izvedbe in se z izvajalcem dogovoriti o načinu izvedbe
odvoza odpadkov. |
21. člen |
(obveznosti povzročiteljev) |
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: |
– v skladu
z urnikom prevzema organskih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih
mestih zabojnike z organskimi odpadki, |
– v skladu
z urnikom prevzema ostankov komunalnih odpadkov izvajalcu prepuščati na
prevzemnih mestih zabojnike ali vrečke z ostanki komunalnih odpadkov,
|
–
prepuščati ločene frakcije v centru za ravnanje z odpadki ali na
ekoloških otokih, |
–
prepuščati vse kosovne odpadke v centru za ravnanje z odpadki ali na
prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov,
|
– oddajati
vse nevarne frakcije iz gospodinjstev v centru za ravnanje z odpadki ali
pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
|
– pravne
osebe na območju Občine Dobrepolje morajo z usposobljenim izvajalcem
ravnanja z odpadki skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki ter en izvod
dostaviti občinski nadzorni službi. |
22. člen |
(prepoved
odlaganja odpadkov) |
1. V
zabojnike, ki so namenjene zbiranju organskih odpadkov in v zabojnike,
ki so namenjene zbiranju ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano
odlagati: |
– gradbeni
material, kamenje in zemljo, |
– odpadke
v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa,
vozila, in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz
drugih virov), |
– usedline
iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
– odpadke
v tekočem stanju, |
– kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
– tleče,
lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive,
strupene in radioaktivne odpadke in druge posebne in nevarne odpadke, ki
se po pravilniku o ravnanju z odpadki klasificirajo kot nekomunalni ali
nevarni odpadki, |
– poginule
živali in kože, |
– ločeno
zbrane frakcije (papir, steklo, umetne mase, kovine), |
– ostanke
komunalnih odpadkov v zabojnik za organske odpadke oziroma obratno.
|
2. V
zabojnike, ki so namenjene zbiranju stekla, kovin, papirja in plastike
na ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke, ki se
morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene
zabojnike za biološke odpadke. Prepoved odlaganja velja tudi za druge
odpadke. |
3.
Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov izven zabojnikov, nepravilno
odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike (nepravilno sortiranje
odpadkov – papir v zabojnik za steklo ipd.) ter brskanje in razmetavanje
odpadkov iz vseh vrst zabojnikov za odpadke. |
Če v
posameznih zabojnikih niso “čisti” namenski odpadki, so med seboj
pomešani ali pa je v zabojniku popolnoma druga frakcija, jih izvajalec
ni dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec pritrdi na zabojnik
obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen, nadzorna služba izvajalca pa o
tem obvesti povzročitelje, od katerih zahteva odstranitev odpadkov, ki
se odlagajo v napačen zabojnik ali izven zabojnika. V primeru, da
povzročitelji odpadkov ne odstranijo, izvajalec o tem obvesti občinsko
nadzorno službo, ki odredi, da to izvede izvajalec na račun
povzročiteljev. |
Vreče ali
druge odpadke, ki so priloženi ob zabojniku, izvajalec ne sme prevzeti,
razen v primeru predhodnega dogovora o prevzemu in plačilu ali če so
vreče opremljene z znakom izvajalca. |
Če
nadzorna služba izvajalca ne uspe ugotoviti kdo je povzročitelj
nepravilnega ravnanja z odpadki, izvajalec javne službe po odredbi
občinske nadzorne službe odstrani nepravilno odložene odpadke. |
IV.
ODVAŽANJE ODPADKOV |
23. člen |
(pogostnost odvoza) |
Izvajalec
je dolžan prevzeti komunalne odpadke na prevzemnih oziroma zbirnih
mestih in jih odvažati skladno z letnim programom oziroma urnikom
odvoza, ki ga mora izvajalec sprejeti v mesecu decembru tekočega leta za
prihodnje leto in ga objaviti na krajevno običajen način. |
Organske
odpadke in preostanek komunalnih odpadkov izvajalec odvaža praviloma
enkrat tedensko, odvisno od velikosti zabojnikov, od že uvedene stopnje
ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in letnega časa. Praznjenje
zabojnikov na ekoloških otokih se izvaja po potrebi od enkrat do
štirikrat mesečno. |
Izvajalec
je dolžan izvajati reden odvoz komunalnih odpadkov iz strnjenih naselij
najmanj enkrat tedensko, iz redko naseljenih naselij pa najmanj enkrat
na štirinajst dni. |
V primeru
izpada odvoza komunalnih odpadkov zaradi višje sile, praznikov ali
neprimernih vremenskih razmer oziroma neprevoznosti cest do prevzemnih
mest, mora izvajalec izpadli prevzem opraviti čimprej, najkasneje v dveh
delovnih dneh po odpravi zadržka. |
24. člen |
(način
odvoza) |
Izvajalci
morajo odvažati odpadke samo s posebnimi komunalnimi vozili, ki
omogočajo praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in
razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja
odpadkov. Vozila za prevoz organskih odpadkov morajo biti vodotesna.
|
Ostanek
komunalnih odpadkov lahko proti plačilu stroškov odlaganja, pripeljejo v
center za ravnanje z odpadki tudi povzročitelji sami, če imajo za prevoz
ustrezno prevozno sredstvo in se z izvajalcem o tem dogovorita.
Povzročitelj zaradi tega ni oproščen plačila stroškov organiziranega
odvoza odpadkov. |
V.
ODLAGANJE ODPADKOV |
25. člen |
(center za
ravnanje z odpadki (CERO) Špaja dolina) |
Center za
ravnanje z odpadki Špaja dolina (v nadaljevanju center) upravlja
izvajalec, ki sprejme poslovnik o upravljanju, obratovanju in
vzdrževanju centra. Center obsega funkcionalne objekte za sprejem
odpadkov (dostopno rampo s pripadajočimi cestami, elektronsko mostno
tehtnico za obvezno tehtanje vseh vrst odpadkov, upravni objekt s
priročnim laboratorijem in računalniškim spremljanjem sprejema odpadkov,
tehnološkega postopka nevtralizacije bioloških odpadkov in stanja
izcednih voda v zbirnem bazenu z izcednimi vodami), objekte za obdelavo
odpadkov (reciklažno dvorišče oziroma ploščadi z nadstrešnicami za
prebiranje, stiskanje in baliranje odpadkov, skladišča za ločeno zbrane
frakcije, pralne ploščadi, garaže za kompaktor in objekt – ploščad
kompostarne) in objekte za odložene odpadke (odlagalno polje, odvodni
sistem izcednih vod z zbirnim bazenom velikosti 320 m3). |
S
poslovnikom je določen sodoben in zakonsko predpisan režim ravnanja s
komunalnimi odpadki in odlaganja nenevarnih odpadkov na odlagališče.
Uvaja tehtanje odpadkov, kontrolo spremnih listin in vizualno kontrolo,
izločanje, stiskanje, baliranje in začasno skladiščenje izločenih
frakcij odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov in odlaganje
preostanka odpadkov na tesnjeno odlagalno polje s prisilnim
odplinjevanjem in s popolnim zajemom izcednih voda. |
Obratovalni čas odlagališča določi upravljalec. |
Povzročitelji so dolžni komunalne odpadke pripeljati v center v
obratovalnem času in jih odložiti na mesto, ki ga določi upravljalec.
|
Upravljalec CERO Špaja dolina – izvajalec Javno komunalno podjetje
Grosuplje, je skupaj z objavo letnega plana odvoza dolžan povzročitelje
– občane javno obveščati in jih seznanjati s sistemom ravnanja in
načinom sprejemanja odpadkov in obratovanju centra za ravnanje z
odpadki. |
26. člen |
(odlaganje
odpadkov) |
Na
odlagališču nenevarnih odpadkov CERO Špaja dolina se praviloma lahko
odlagajo samo “preostanek komunalnih odpadkov”, ki so opredeljeni v
poslovniku o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju odlagališča. To so
komunalni odpadki, iz katerih so izločene zbrane frakcije na ekoloških
otokih, razgradljivi organski odpadki, kosovni odpadki, ki jih zaradi
njihove sestave in načina nastajanja ni možno razvrstiti po
klasifikacijskem seznamu odpadkov v skupino “ločeno zbrane frakcije” ali
v skupino” Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni
odpadek” ali v druge skupine komunalnih odpadkov. Drugih odpadkov ni
dovoljeno odlagati, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji
in za katere si izvajalec predhodno pridobi mnenje pooblaščene strokovne
institucije. |
Upravljalec odlagališča je dolžan zavrniti sprejem odpadkov, če njihovo
odlaganje ni natančno opredeljeno v poslovniku o upravljanju,
obratovanju in vzdrževanju odlagališča. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na
odlagališču, če niso opredeljeni v poslovniku oziroma naložijo
pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki
se odlagajo pod posebnimi pogoji. |
Izven
odlagališča je odpadke prepovedano odlagati. Kdor odloži komunalne
odpadke izven odlagališča CERO Špaja dolina, jih je dolžan na svoje
stroške odstraniti in pripeljati v center pod pogoji in na način, ki ga
predpiše občinski komunalni inšpektor, ki lahko zahteva odstranitev
odpadkov tudi kadar povzročitelja ni možno ugotoviti.V tem primeru
pokriva stroške odstranitve Občina Dobrepolje. |
Na območju
Občine Dobrepolje je prepovedano kakršnokoli odlaganje in zbiranje
odpadnih motornih vozil ter ostankov teh vozil. Odpadno motorno vozilo
je vsako vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice in je brez
veljavne registracije. Prevzem odpadnih motornih vozil ter ostanek teh
vozil bo proti plačilu izvajal upravljalec CERO v Špaji dolini. |
27. člen |
(odlaganje
gradbenih odpadkov) |
Odlagališče za gradbene odpadke je dolžna zagotoviti Občina Dobrepolje.
|
Inertne
gradbene odpadke se lahko odlaga samo v skladu s sanacijskimi načrti
rekultivacije opuščenih gramoznic, peskokopov, kamnolomov in podobno ali
pa jih uporabiti za večje zemeljske, reliefno obsežne ureditve in
izravnave ter nasipe. Odlaganje gradbenih odpadkov ne sme ogrožati
podtalnice, vodotokov in virov pitne vode. V primeru nedovoljenega
oziroma rizičnega odlaganja, je vsaka oseba, ki jo to zadeva, dolžna
takoj obvestiti občinsko nadzorno službo. |
Manjše
količine gradbenih odpadkov (do 350 kg/dnevno – prikolica k osebnemu
vozilu) lahko povzročitelji pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki in
jih odložijo na za to pripravljen prostor. Količina tako pripeljanih
odpadkov ne sme presegati 5000 kg na leto. |
Določilo
tega člena izključuje gradbene odpadke, ki nastajajo pri dejavnosti
pravnih oseb. |
28. člen |
(evidenca
ravnanja z odpadki) |
Izvajalec
je dolžan voditi evidenco o strukturi, količini in teži vseh pripeljanih
odpadkov v center, posebej vseh ločenih frakcij in odpadkov, ki se
odlagajo na odlagališče. Posebej se evidentira tudi sprejete oziroma
zbrane količine nevarnih frakcij iz gospodinjstev. Dežurni delavec ob
vsakem dovozu na območje centra evidentira vstop – identificira
povzročitelja (fizično ali pravno osebo) in vozilo, pregleda vrsto
pripeljanih odpadkov in eventualnih drugih spremnih listin, jih stehta,
(izmeri količino) ter določi mesto na katerega se odpadki odložijo. |
VI. NAČIN
OBRAČUNAVANJA STROŠKOV RAVNANJA Z ODPADKI |
29. člen |
(načelo
povzročitelj plača) |
Stroške
zbiranja, odvoza, obdelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov so
dolžni plačati vsi povzročitelji s stalnim ali začasnim prebivališčem,
vključno z lastniki počitniških hišic, vsa podjetja, obrti oziroma druge
pravne osebe, subjekti družbenih in upravnih dejavnosti in druge
neprofitne organizacije na območju Občine Dobrepolje. |
30. člen |
(cena
ravnanja z odpadki) |
Cena
storitve ravnanja z odpadki se oblikuje na osnovi stroškovnih kalkulacij
izvajalca in skladno z veljavnimi predpisi. |
Storitev
ravnanja z odpadki zajema zbiranje vseh vrst odpadkov (ločenih frakcij,
kosovnih in nevarnih odpadkov, organskih in ostankov odpadkov), prevoz
in njihovo obdelavo (sortiranje in prebiranje, razstavljanje, stiskanje,
mletje kosovnih odpadkov, kompostiranje organskih odpadkov in oddajanje
ločenih frakcij v predelavo) ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
na odlagališču. |
Cene za
gospodinjstvo se oblikujejo stroškovno in v skladu z veljavnimi
predpisi, za ostale povzročitelje pa so diferencirane po vrstah odpadkov
in povzročiteljev. |
Cena za
enoto 1 m3 odpadkov za gospodinjstva je povprečna vsota stroškov
nastalih pri ravnanju z odpadki iz gospodinjstev, porazdeljena na
najmanjšo količino komunalnih odpadkov izračunano na celotno število
prebivalcev. |
Ostali
povzročitelji odpadkov plačujejo storitev po uradnem ceniku za m3
odpadkov v razsutem stanju, ki ga sprejme občinski svet. |
31. člen |
(način
obračunavanja z odpadki) |
1. Osnova
za obračun ravnanja z odpadki je prostornina zabojnika ali skupna
prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov
iz posamezne stavbe odlagajo komunalne odpadke. Skupna prostornina
zabojnikov mora zadoščati najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki jih
tedensko odložijo povzročitelji. Pri določitvi najmanjše prostornine
zabojnika (V) se upošteva število članov posameznega gospodinjstva
oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi (P),
ocena količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu pri
povzročitelju in je enaka prostornini 30 litrov (O) in števila odvozov
na teden (Š) |
P · O |
V = --------- |
Š |
Zavezanec
lahko pri določanju števila oseb zaradi izračuna najmanjše količine
odpadkov uveljavi olajšavo za vključno tretjega in večje število
mladoletnih otrok. |
V ta namen
je dolžan izvajalcu enkrat letno predložiti ustrezna dokazila.
|
2.
Določitev skupne zadostne prostornine zabojnikov iz 1. točke tega člena,
se uporabi tudi za določitev prostornine ter števila zabojnikov na
zbirnih mestih, kjer odlagajo komunalne odpadke povzročitelji iz več
stanovanjskih objektov ali večjega števila stavb, za katere je določeno
skupno prevzemno mesto. |
3. Če
izvajalec dovoli večjo prostornino zabojnikov, kot je izračunana na
podlagi 1. točke tega člena, se pri obračunu ravnanja z odpadki upošteva
za najmanjšo količino komunalnih odpadkov dejanska prostornina
zabojnika. |
4. Za
objekt, ki se uporablja kot počitniško stanovanje, se kot osnova za
obračun storitev ravnanja z odpadki upošteva ocenjena količina
komunalnih odpadkov 60 l, ki nastanejo pri povzročitelju v enem tednu.
|
5. Za
upravne dejavnosti, neprofitne organizacije in društva, poslovne
prostore, obrtne in industrijske obrate ter druge pravne osebe se
povzročiteljem obračunava prevzem odpadkov po dejanski količini odpadkov
na osnovi pogodbe med izvajalcem in povzročiteljem. Pri obračunu je
potrebo upoštevati najmanjšo količino odpadkov, ki znaša od 0 do
vključno 2 zaposlena 30 l tedensko, do 5 zaposlenih 60 l tedensko in za
vsakega nadaljnjega zaposlenega 10 l odpadkov tedensko. Pozitivna
razlika je tako proizvodni odpadek. Pravna oseba je dolžna skleniti
pogodbo z izvajalcem v 30 dneh, kolikor to ne stori, izvajalec javne
službe zaračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne
službe in znaša najmanj 1m3 odpadkov na mesec. Izvajalec o tem obvesti
občinsko nadzorno službo. |
6. Za
družbene dejavnosti, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, kultura
in podobno se povzročiteljem obračuna prevzem odpadkov po dejanski
količini odpadkov na osnovi sklenjene pogodbe med izvajalcem in
povzročiteljem. |
7.
Povzročiteljem, ki sami pripeljejo odpadke na odlagališče se stroški
odlaganja zaračunajo po količini oziroma teži pripeljanih odpadkov v
skladu z veljavnim cenikom. |
8. Kosovni
odvoz odpadkov, ki ga dodatno naroči povzročitelj, se izvede s
tipiziranimi velikimi zabojniki in obračuna po posebnem ceniku
izvajalca. |
9. V
primeru odlaganja komunalnih odpadkov v avtoriziranih vrečah je strošek
ravnanja z odpadki vključen v ceno vreče. |
10.
Stroške zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odvoz avtomobilskih
školjk pri katerih ni možno ugotoviti lastnika in odvoz odpadkov
čistilnih akcij, pokriva Občina Dobrepolje. |
32. člen |
(obveznost
plačila) |
Obveznost
plačila stroškov za ravnaje s komunalnimi odpadki nastane za
povzročitelje s prvim dnem naslednjega meseca: |
– ko
začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali
|
– ko se
vselijo v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo ali |
– ko
začnejo z dejavnostjo in uporabljati poslovne prostore, |
– po vsaki
pisno najavljeni in dokumentirani spremembi zavezanca. |
33. člen |
(obrabnina) |
Obrabnina
za uporabo zabojnikov za odpadke se zaračunava glede na nabavno ceno z
upoštevanjem petletne amortizacijske dobe. Če povzročitelj kupi lasten
tipiziran zabojnik za odpadke, se obrabnina ne zaračunava, zabojnik pa
je dolžan vzdrževati in po potrebi – dotrajanosti, zamenjati na lastne
stroške. |
34. člen |
(evidence
povzročiteljev) |
Izvajalec
vodi zbirke podatkov (evidence povzročiteljev) uporabnikov komunalnih
storitev in zavezancev za plačilo taks zaradi potrebe obračuna in
izterjave plačila storitev in taks. |
Osnovne
evidence fizičnih oseb obsegajo naslednje podatke: |
– šifra
uporabnika, |
– ime in
priimek, |
– stalno
prebivališče, |
– začasno
prebivališče, |
– EMŠO,
|
– znesek
poravnanih obveznosti, |
– znesek
neporavnanih obveznosti, |
– številka
bančnega računa, |
– datum
vnosa podatkov. |
Izvajalec
lahko za posameznega uporabnika komunalnih storitev zbira tudi:
|
–
zaposlitev, |
– davčna
številka, |
– delež
lastništva. |
Evidence
pravnih oseb in samostojnih podjetnikov obsegajo naslednje podatke:
|
– šifra
uporabnika in plačnika, |
– naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika, |
– naslov,
|
– žiro
oziroma transakcijski račun, |
– davčna
številka, |
– znesek
poravnanih obveznosti, |
– znesek
neporavnanih obveznosti, |
– datum
vnosa podatkov. |
Poleg že
navedenih podatkov vsebujejo evidence tudi naslednje podatke:
|
– število
oseb v stanovanju ali poslovnem prostoru, |
–
stanovanjska ali poslovna površina, |
– šifra
odjemnega mesta, |
– velikost
in vrsta odjemnega zabojnika. |
35. člen |
(pridobivanje podatkov) |
1.
Izvajalec storitev zbira zahtevane podatke o povzročiteljih neposredno
od uporabnikov in naročnikov storitev, ki so zahtevane podatke dolžni
dajati in izvajalcu omogočiti njihovo preverjanje preko občine iz
evidence obračuna nadomestila za uporabo zazidanih stavbnih zemljišč, iz
davčnega registra, iz centralnega registra prebivalstva, iz evidenc
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije. |
2.
Upravitelji ali lastniki več stanovanjskih zgradb ali najemniki
posameznih stanovanj, so dolžni izvajalcu najkasneje v 14. dneh pisno
posredovati zahtevane osnovne podatke in vse spremembe, ki vplivajo na
obračun cene storitev izvajanja javne službe. |
3.
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore so dolžni v
najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih
storitev in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti
izvajalcu komunalne storitve. V primeru, da najemodajalec – lastnik ne
predloži zahtevane dokumentacije, je zavezanec za plačilo storitve.
|
Če
povzročitelj odpadkov ne posreduje izvajalcu podatkov v skladu 1., 2. in
3. točko tega člena, je dolžan poravnati stroške storitev po računu, ki
je sestavljen iz izvajalcu znanih oziroma pridobljenih podatkov.
|
Za
ugotovitev pravilnega stanja podatkov evidenc povzročiteljev, lahko
izvajalci določijo izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov
in stroški izvedenega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
|
Če je
izvajalec službe ravnanja z odpadki zaradi napačno danih podatkov utrpel
škodo, mu jo je posamezni povzročitelj odpadkov dolžan povrniti. |
36. člen |
(olajšave) |
V primeru
odsotnosti daljših kot tri mesece (služenje vojaškega roka, službeno
potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje...) se uporabnikom
storitve službe ravnanja z odpadki lahko strošek ravnanja z odpadki
zmanjša. V takih spremembah mora uporabnik storitev službe ravnanja z
odpadki pisno obvestiti izvajalca in obvestilu priložiti uraden dokument
iz katerega je razviden vzrok in trajanje odsotnosti. |
VII.
NADZOR |
37. člen |
(izvajanje
nadzora) |
1. Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne
službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
|
2. Službe
navedene v prvem odstavku tega člena lahko pri opravljanju nadzora
izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
3.
Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnaje z odpadki v skladu s
tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni
povzročitelje prijaviti pristojni občinski nadzorni službi. |
VIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
38. člen |
(denarne
kazni za izvajalce) |
Z denarno
kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna
oseba – izvajalec, če krši 3. točko 9. člena, peti odstavek 15. člena,
tretji odstavek 16. člena, četrti odstavek 18. člena, četrti odstavek
19. člena, 23. in 24. člen. |
Z denarno
kaznijo 50.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. |
39. člen |
(denarne
kazni za povzročitelje) |
Z denarno
kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna
oseba, če kot povzročitelj krši prvi odstavek 5. člena, 7. člen, 1. in
2. točko 9. člena, drugi odstavek 12. člena, 14. in 15. člen, četrti
odstavek 16. člena, drugi odstavek 17. člena, drugi in tretji odstavek
18. člena, tretji in četrti odstavek 19. člena, 21. in 22. člen, tretji
odstavek 25. člena, četrti in peti odstavek 26. člena in |
29.
člen. |
Z denarno
kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali
posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena. |
40. člen |
(denarne
kazni za organizatorje prireditev) |
Z denarno
kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organiziranja kulturnih,
športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbijo za odpadke in
ne poskrbijo za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz
odpadkov. |
Z denarno
kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka
tega člena odgovorna oseba pravne osebe. |
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
41. člen |
Uporabnike
storitev službe ravnanja z odpadki, ki so uporabljali storitve te službe
na dan uveljavitve tega odloka, morajo uporabljati tipizirane zabojnike
opredeljene v 12. členu tega odloka. Neustrezne zabojnike je potrebno
zamenjati v 30 dneh od uveljavitve tega odloka. |
42. člen |
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki na
območju Občine Dobrepolje (Uradni list, št. 34/96). |
43. člen |
(pravilnik
o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov) |
Izvajalec
jo dolžan v roku 6 mesecev po sprejemu odloka, izdelati pravilnik o
načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Dobrepolje. |
44. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Dobrepolje, dne 4. junija 2002. |
|
Župan |
Občine Dobrepolje |
Anton Jakopič l. r. |
|