Na
podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17) v povezavi s VI. poglavjem
Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popravek in 33/89 ter Uradni list
RS, št. 24/92 – odločba US, 44/97 – ZSZ in 110/13 – ZDavNepr; ZSZ-84),
218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 –
popravek, 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 126/07,
108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odločba US, 57/12, 101/13 – odl. US,
19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) ter 15. člena
Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 3/15) je Občinski svet Občine Križevci na 20. redni
seji dne 13. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Križevci |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S
tem odlokom se ureja odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
(v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Križevci. |
|
2. člen |
|
(1) Nadomestilo
se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča. |
(2) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali
njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali
gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih
se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb
ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se
do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del
površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus),
pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
(3) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele,
za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno
zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa
izvedbeni prostorski akt. |
(4) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za
nezazidana stavbna zemljišča, skladno s tem odlokom in se zanje plačuje
nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je
zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno
elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni
dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
3. člen |
|
(1) Nadomestilo
za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske
oziroma poslovne površine stavbe. |
(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob,
hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih
prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne
avtomobile. |
(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in
vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
(4) Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene
poslovni dejavnosti, kot so nepokrita in pokrita skladišča, parkirišča,
delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja
gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, površine za obratovanje
bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne
dejavnosti. |
(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena
se opredeli na podlagi prijave zavezanca oziroma se jih določi tako, da
se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra
nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. |
|
4. člen |
|
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu
dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka
oziroma izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom
2. člena tega odloka. |
|
5. člen |
|
(1) Zavezanec
za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe
ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik,
zakupnik, uživalec), od katere se plačuje nadomestilo. |
(2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojni
finančni urad. |
(3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi
podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih
posreduje Občinska uprava Občine Križevci (v nadaljnjem besedilu:
občinska uprava). |
(4) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska
uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo
dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in na
podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča. |
(5) Občinska uprava lahko pridobi podatke tudi na druge načine, postopek
pa vodi skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. S
podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike
na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov in evidentiranju
nepremičnin. |
(6) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na
nastanek obveznosti plačila nadomestila, skladno s tem odlokom in vse
spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh od
nastanka obveznosti oziroma spremembe. |
(7) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila
v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz
uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti. |
(8) Če obveznost ali sprememba za plačilo nadomestila, skladno s tem
odlokom nastane med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v
katerem je sprememba nastala. |
(9) Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo,
odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z
nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davke. |
|
6. člen |
|
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili
predpisov o davčnem postopku. |
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki
vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo,
odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti. |
|
II. OBMOČJE, NA KATEREM SE PLAČUJE
NADOMESTILO |
|
7. člen |
|
(1) Nadomestilo
za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem
območju Občine Križevci. |
(2) Celotno območje občine se glede na lego stavbnega zemljišča nahaja v
enem območju. |
(3) Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana
stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, ne plačuje, če stavbno
zemljišče ni opremljeno vsaj z javnim vodovodnim in javnim
elektroenergetskim omrežjem. |
|
III. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA
ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA |
|
8. člen |
|
Za
določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave; |
2. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča; |
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih
dejavnostih. |
|
9. člen |
|
Pri
legi stavbnega zemljišča se upošteva enako število točk za vsa naselja v
Občini Križevci. |
|
10. člen |
|
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in
možnosti priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi
točkami: |
1. javna cesta: |
a)
cesta v asfaltni oziroma protiprašni izvedbi: 20 točk |
b)
cesta v makadamski izvedbi: 10 točk |
2. javno kanalizacijsko omrežje: 20 točk |
3. javno vodovodno omrežje: 10 točk |
4. javno elektroenergetsko omrežje: 10 točk |
5. telekomunikacijsko omrežje: 15 točk |
6. javna razsvetljava: 20 točk. |
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno
kanalizacijsko omrežje, javno vodovodno omrežje in javno
elektroenergetsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno
priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in
obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh objektov
in naprav. Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost javne
razsvetljave, če je objekt javne razsvetljave oddaljen od roba objekta
največ 80 metrov. |
(3) Pri telekomunikacijskem omrežju se upošteva možnost priključka
objekta na omrežje, če je to oddaljeno od meje stavbnega zemljišča
največ 50 m. |
(4) Za javno cesto se upošteva opremljenost po samo enem kriteriju, in
sicer tistem, ki ustreza dejanski opremljenosti. Kriterija a) in b) se
ne seštevata. |
|
11. člen |
|
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna
zemljišča po tem odloku razvrščena v naslednje skupine: |
A.
stavbna zemljišča za stanovanjske namene; |
B.
stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti, obrtnih
dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, vse vrste trgovine; |
C.
stavbna zemljišča, ki služijo kmetijskim dejavnostim in pomožni objekti
za kmetijske dejavnosti (hlevi, silosi, lope, garaže za kmetijsko
mehanizacijo itd.), če so priključeni na javno komunalno infrastrukturo
ali poslovni objekti; |
D.
stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in
telekomunikacijskih storitev ter mobilne telefonije, upravnih
dejavnosti, elektrodistribucije, skladiščenja, odvetništvo, notariat,
zavarovalništvo, menjalnice ipd.; |
E.
stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti; |
|
12. člen |
|
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se
ovrednoti s točkami, skladno z naslednjo tabelo: |
LEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
NAMEN UPORABE |
|
A |
B |
C |
D |
E |
OBMOČJE |
75 |
600 |
10 |
3000 |
600 |
|
IV. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA
ZEMLJIŠČA |
|
13. člen |
|
(1) Nadomestilo
za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega
odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop do javnega
cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno
vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno
kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma
malih čistilnih naprav. |
(2) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se
določi glede na lego in vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe po
naslednji tabeli: |
LEGA ZEMLJIŠČA |
STANOVANJSKI OBJEKTI |
POSLOVNI OBJEKTI |
|
20 |
100 |
(3) Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih, skladno s tem členom, se ne
točkuje opremljenost stavbnega zemljišča po 10. členu tega odloka. |
(4) Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana
dejavnost (npr. stanovanjska in poslovna), se upošteva namen uporabe, ki
je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši. |
(5) Pri izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki
se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku. |
(6) Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega
zemljišča oziroma uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči občinski
upravi podatke o uporabniku. |
|
14. člen |
|
(1) Pri
nezazidanih stavbnih zemljiščih, skladno s tem členom, se ne točkuje
opremljenost stavbnega zemljišča po 10. členu tega odloka. |
(2) Za površino nezazidanega stavbnega zemljišča, skladno s tem členom,
se šteje površina, ki je določena z izvedbenim prostorskim načrtom in
ustreza pogojem iz petega odstavka 2. člena tega odloka. |
(3) Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih
surovin, tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno
zemljišče. Nadomestilo za njih se odmeri na način, ki je s tem odlokom
določen za zazidana stavbna zemljišča. |
|
V. OPROSTITEV PLAČILA |
|
15. člen |
|
Nadomestilo se ne plačuje: |
– za
stavbno zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, |
– za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
– za
objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
– za
sakralne objekte in za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika. |
|
16. člen |
|
(1) Plačila
nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje ali
zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v
ceni ali neposredno plačali komunalni prispevek ali izvedli opremljanje
po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostorsko
načrtovanje. |
(2) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so ob vložitvi
vloge prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. |
(3) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na zahtevo občana. |
(4) Oprostitev plačevanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena
traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje
oziroma v stanovanjsko hišo. |
(5) Oprostitev plačevanja nadomestila iz drugega odstavka tega člena
traja eno leto, vlagatelj pa dolžan izpolniti vlogo za oprostitev
najkasneje do 28. 2. za tekoče leto. |
|
17. člen |
|
Občina Križevci lahko tudi v drugih primerih, kot so elementarne ali
druge nezgode, oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi
plačevanje nadomestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove
družine. Oprostitev velja eno leto od nastanka nezgode. |
|
18. člen |
|
(1) Pisno
zahtevo za oprostitev plačila nadomestila iz 16. in 17. člena tega
odloka ter ustrezna dokazila (pogodba o nakupu, potrdilo socialne službe
in drugo) mora zavezanec vložiti najkasneje do 28. 2. za tekoče leto pri
občinski upravi. |
(2) O oprostitvi plačila nadomestila odloči občinska uprava s sklepom.
Na osnovi sklepa izda finančni urad ustrezno odločbo. |
|
VII. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
19. člen |
|
Višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po
posameznih merilih tega odloka in se ugotovi skupno število točk. Skupno
število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta
oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za
izračun nadomestila. |
|
20. člen |
|
(1) Vrednost
točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju
Občine Križevci za leto 2018 znaša 0,003315 EUR/m2. |
(2) Vrednost točke se s 1. januarjem tekočega leta valorizira z indeksom
rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad
Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za
katero se nadomestilo odmerja, v primeru, da je ta indeks večji kot 1.
Župan vrednost točke določi z ugotovitvenim sklepom, ki se objavi v
uradnem glasilu občine. |
|
21. člen |
|
Nadomestilo zavezancu odmeri finančni urad z odločbo na osnovi tega
odloka in veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila na
območju Občine Križevci. |
|
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
22. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava Občine
Križevci. |
|
23. člen |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 49/95). |
|
24. člen |
|
Ta
odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
naslednji dan po objavi. |
|
Št. 4224-0001/2017-5 |
Križevci, dne
13. decembra 2017 |
|
Župan |
Občine Križevci |
mag. Branko Belec l.r. |