Na podlagi 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95,
20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 26/97, 70/97,
10/98, 74/98, 12/99 – odl. US, 70/00, 51/02 – odl. US), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/04), 3. in
17. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS 7/03, 45/04 in 86/04), 3. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št, 32/93), Odloka o
gospodarskih javnih službah (UVG, št. 5/99) in 24. člena Statuta Občine
Šenčur (UVG, št. 9/04) je občinski svet občine Šenčur na svoji 18.
redni seji, dne 22.12.2004, sprejel |
ODLOK |
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Šenčur |
Splošne določbe |
1. člen |
S tem odlokom se
ureja: |
1. dejavnost
izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo, |
2. vodovodno
omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov, |
3. vzdrževanje
vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
4. pogoji
priključitve na javni vodovod, |
5 . meritve in
obračun porabljene pitne vode, |
6. prekinitev
dobave pitne vode, |
7. odvzem pitne
vode iz hidrantov, |
8. obveznosti
upravljavca in uporabnikov, |
9. varovanje
javnega vodovoda, |
10. viri
financiranja oskrbe s pitno vodo, |
11. prenos
vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje, |
12. kazenske
določbe, |
13. prehodne
določbe, |
14. končne
določbe. |
Pomen uporabljenih
pojmov |
2. člen |
Pojmi po tem
odloku imajo naslednji pomen: |
a. Javni vodovodni
sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, in je v lasti
lokalne skupnosti ter ima status grajenega javnega dobra. |
b. Javni vodovod
je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav,
ki se povezujejo v omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja preskrba s
pitno vodo. Objekti in naprave javnega vodovoda so lokalna gospodarska
javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. |
c. Grajeno javno
dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče, na katerem se ta
nahaja, pod pogojem: |
- da se je zanjo
pridobilo uporabno dovoljenje, |
- da se na podlagi
sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško
knjigo, |
- da se upoštevajo
ostali pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva okolja in
urejanja prostora. |
d. Interni vodovod
je vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom in hišno
inštalacijo, ki se priklopi na javni vodovod. |
e. Uporabnik
javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni
podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča in uporablja pitno vodo
iz javnega vodovoda. |
f. Upravljavec
javnega vodovoda je pravna oseba, ki ji je Občina Šenčur s pogodbo o
upravljanju in uporabi infrastrukturnih objektov določila obseg,
pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe. |
g. Magistralno
vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi, zajetja, vodna
črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter
pripravo pitne vode, objekti za hranjenje pitne vode, objekti za dvig
ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več
občinam ali regiji.. |
h. Primarno
vodovodno omrežje in naprave so: primarni vodovodi, ki služijo za
oskrbovanje dveh ali več naselij, zajetja, vodnjaki, vodna črpališča,
prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo
pitne vode, objekti za hranjenje pitne vode, objekti za dvig ali
reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo eni občini |
i. Sekundarno
vodovodno omrežje in naprave so: sekundarni vodovodi za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov in za vzdrževanje javnih
površin, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu. |
j. Vodovodni
priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega
vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi
elementi. |
k. Obračunski
vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega
vodovoda. |
l. Interni vodomer
je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi
za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne
vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene pitne vode. |
m. Vodarina je
znesek, ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in
takse. |
n. Števnina je
prispevek, ki se koristi za menjavo obračunskih vodomerov. |
o. Priključnina je
prispevek, ki se koristi za gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje
vodovodnega sistema. |
Dejavnost izvajanja lokalne gospodarske
javne službe za oskrbo s pitno vodo |
3. člen |
Gospodarska javna služba oskrbe s pitno
vodo se zagotavlja v javnem podjetju, če ni s tem odlokom drugače
določeno. Za opravljanje oskrbe s pitno vodo je zadolžen upravljavec, ki
opravlja to službo za vse vodovodne sisteme, katerih lastnik je Občina
Šenčur. Upravljavec lahko opravlja javno službo sam ali preko druge
pravne ali fizične osebe pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani
tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi, v soglasju z
lastnikom. |
4. člen |
Občinski svet občine Šenčur lahko
prenese oskrbo s pitno vodo z odlokom neposredno na zasebne, zadružne
ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin, kadar to
narekuje lokacijska pogojenost ali potrebe lokalnega prebivalstva pod
pogoji, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi
standardi in normativi. |
5. člen |
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: |
- upravljanje z
vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, |
- zagotavljanje
zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v
skladu z veljavnimi predpisi, |
- izvajanje
meritev in monitoringa kvalitete pitne vode, |
- vzdrževanje
vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
- izvajanje
potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav, |
- razvoj, ki
obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav, |
- priključevanje
novih uporabnikov na vodovodno omrežje, |
- vodenje in
razvijanje katastra vodovodnega omrežja. |
Vodovodno omrežje, objekti in naprave
upravljavca in uporabnikov |
6. člen |
Vodovodno omrežje, objekti in naprave
so lahko javni ali interni. |
Vodovodno omrežje, objekti in naprave,
ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega dobra so internega
značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni
pogodbeni izvajalci. |
V primeru, ko se gradi ali je že
izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem
zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti služnost in vpis v
zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost, je tak vodovod
internega značaja. |
Javno vodovodno omrežje, objekti in
naprave so: |
- magistralni vodovodi, objekti in
naprave, |
- primarni vodovodi, objekti in
naprave, |
- sekundarni vodovodi, objekti in
naprave. |
Interno vodovodno
omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
- vodovodni
priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z
obračunskim - vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi. |
Obračunski
vodomeri so lahko: |
- navadni mehanski
ali vodomeri na daljinsko odčitavanje, |
- kombinirani (za
pretoke do 5 m3 in nad 5 m3), navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko
odčitavanje. |
Vzdrževanje
vodovodnega omrežja, objektov in naprav
|
7. člen |
Vsa vzdrževalna ,
obnovitvena dela in novogradnje na javnem vodovodnem omrežju, objektih
in napravah izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda.
Upravljavec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno
dopolnjevati. |
Vsa popravila in obnovitvena dela na
vodovodnem priključku izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda na
stroške uporabnika. |
Vodovodni
priključek je potrebno obnoviti: |
- če dejansko
stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in
vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, |
- če je priključek
zgrajen iz zdravstveno neustreznim materialov, |
- v primeru
rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture in upravljavec ugotovi dotrajanost priključka. |
Redna menjava in umerjanje vodomerov se
izvaja skladno z veljavno zakonodajo. |
V primeru poškodovanja vodomera zaradi
malomarnosti, je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz
naslova števnine. |
Pogoji
priključitve na javni vodovod
|
8. člen |
Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na
območju vodovodnega sistema priključek na vodovodno omrežje, če
izpolnjuje z zakonodajo predpisane pogoje. |
Uporabnik si mora pridobiti soglasje
upravljavca za vse gradnje in rekonstrukcije, ki vplivajo na dobavo
pitne vode. |
9. člen |
K vlogi za pridobitev projektnih
pogojev mora investitor oziroma projektant projektne dokumentacije
predložiti: |
- idejno zasnovo, |
- situacijo
obstoječega stanja, |
- situacijo M 1:500 z vrisanimi
objekti, ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo
nahajali na lokaciji, |
- podatke o
količinskem predvidenem odvzemu pitne vode, |
- strokovno
poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi. |
10. člen |
Pri izdaji projektnih pogojev iz
prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti: |
- minimalni odmik
novogradnje od vodovodnega omrežja, |
- pogoje in
navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradnje, |
- traso, globino,
dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje, |
-l okacijo, obliko
in velikost vodomernega jaška, |
- dimenzijo
vodomera in tip, |
- tehnične pogoje
za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom, |
- pogoje zunanje
ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega
priključka, |
- posebne zaščitne ukrepe za objekte,
ki so locirani na vplivnem območju podtalnice oz. vodnega vira, |
- posebne pogoje v
primeru neustreznega tlaka pitne vode, |
- ostale pogoje, ki so določeni s
pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema. |
11. člen |
K vlogi za izdajo soglasja upravljavca
mora uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo: |
- vlogo za
pridobitev soglasja, |
- mapno kopijo z
vrisanim objektom, |
- lokacijsko
informacijo, |
- projektno
gradbeno dokumentacijo, |
- projekt
vodovodnega priključka, |
- izvedbeni načrt
interne inštalacije, |
- soglasje
lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek. |
Soglasje upravljavca se izda, ko so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
- če je investitor objekta k vlogi za
izdajo soglasja k projektni rešitvi predložil predpisano dokumentacijo, |
- če so izpolnjeni
vsi pogoji iz 9. in 10. člena, |
- če je
priključitev na javno vodovodno omrežje tehnično možna. |
12. člen |
Priključek na javni vodovod je lahko
stalen ali začasen. |
13. člen |
Vodovodni priključek mora biti izveden
v skladu s pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo
javnega vodovodnega sistema ter v skladu s pogoji soglasja upravljavca
za priključitev na javni vodovod. |
Vodovodni priključek se izvede
praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora
upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina predvidene porabe
pitne vode. |
14. člen |
Upravljavec je
dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v 30 dnevih od pisne
vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem, da je uporabnik izpolnil
vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do občine Šenčur in
upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko
je preveril, da je uporabnik zgradil prostor za vodomer v skladu z
veljavnimi sanitarno – tehničnimi predpisi ter pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.
Prostor, v katerem bo vgrajen vodomer, mora biti dostopen upravljavcu
vodovoda. |
15. člen |
Upravljavec je dolžan izdati soglasje
tudi za začasni priključek na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev
iz 11. člena tega odloka. |
Upravljavec določi v soglasju poleg
ostalih pogojev tudi rok za odstranitev začasnega priključka. |
16. člen |
Izvedbo, vzdrževanje ali obnovo
vodovodnega priključka izvede ali nadzoruje na stroške uporabnika
upravljavec. |
17. člen |
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na
priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti upravljavcu
vodovoda. |
18. člen |
Uporabnik ali njegov pooblaščeni
predstavnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop vodovodnega
priključka, ki ga upravljavec izvede na stroške uporabnika. |
Če je bil izveden stalni odklop, je v
primeru ponovnega priklopa uporabnik dolžan plačati priključnino za nov
vodovodni priključek. |
19. člen |
Sprememba trase priključka ali
merilnega mesta priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov
vodovodni priključek, skladno z 11. členom odloka, s tem da se ne plača
priključnina. |
Sprememba dimenzije
vodovodnega priključka in zahtevo za povečan odvzem pitne vode se
obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek, skladno
z 11. členom odloka, s tem da se plača razlika priključnine. V primeru
zmanjšanja dimenzije vodovodnega priključka se priključnina ne vrača. |
Izvedba dodatnega
priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni
priključek, skladno z 11. členom odloka, s tem da se plača priključnina
v celoti. |
20. člen |
Priključnino plača: |
- investitor
novogradnje po izdaji gradbenega dovoljenja; |
- kdor zahteva
spremembo dimenzije vodovodnega priključka oziroma kdor vloži zahtevo
za povečan odvzem pitne vode; |
- kdor zahteva
izvedbo dodatnega priključka. |
Sredstva pridobljena s priključnino so
namenska in se morajo porabiti za gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje
vodovodnega sistema. |
Priključnina ne
vključuje stroškov izvedbe vodovodnega priključka. |
Meritve in obračun
porabljene pitne vode |
21. člen |
Količina porabljene pitne vode iz
omrežja javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi
porabniki pitne vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi
pitne vode in plačilnih pogojih. |
22. člen |
Obračunski vodomer mora imeti vsak
uporabnik vodovodnega omrežja. Vsi stroški upravljanja, rednega
vzdrževanja in redne zamenjave vodomerov so stroški uporabnika in se
krijejo iz naslova števnine, ki jo plačuje uporabnik upravljavcu.
Zamenjava obračunskih vodomerov z daljinskim odčitavanjem se bo začela
leta 2005 in se bo izvajala postopoma.. |
23. člen |
Mesečni znesek števnine ( Š ) se
izračuna na osnovi zmnožka števila točk ( C ), ki so določene za
posamezni nazivni premer DN ( mm ) obračunskega vodomera in vrednosti
točke ( K ). |
Enačba za izračun mesečnega zneska
števnine: |
Š= C * K |
Število točk po vrstah
vodomerov je prikazano v naslednji tabeli: |
DN (mm) |
15 |
20 |
25 |
30 |
40 |
50 |
65 |
Št. točk |
37 |
37 |
50 |
58 |
74 |
176 |
189 |
|
Dn (mm) |
80 |
100 |
150 |
200 |
kombinirani
50/20 |
Kombinirani
80/20 |
kombinirani
100/20 |
kombinirani
150/20 |
Št. točk |
206 |
228 |
401 |
509 |
588 |
639 |
716 |
1255 |
Vrednost točke je 10 SIT. |
24. člen |
Vrednost točke za izračun števnine se
tekoče enkrat letno revalorizira s koeficientom rasti cen življenjskih
potrebščin, objavljenih v Uradnem listu RS. |
25. člen |
Tip, velikost in mesto namestitve
obračunskega vodomera določi upravljavec samostojno, skladno s projektom
in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera niti odstraniti plombe. |
26. člen |
Interni vodomeri, ki so nameščeni za
obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov.
Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun
pitne vode. |
27. člen |
Uporabnik je dolžan zgraditi in
vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti dostopen delavcem ali
pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in
odčitke vodomera. |
28. člen |
Uporabnik ima poleg rednih pregledov
vso pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. |
Če se ugotovi, da je točnost vodomera
izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba pitne
vode v preteklih 6 mesecih, v nasprotnem primeru pa nosi stroške
zamenjave in preizkusa uporabnik. |
29. člen |
Količina porabljene pitne vode se meri
v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru. |
V primeru, da
upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali iz drugega
vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba pitne
vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja. Uporabnik mora naročiti
odpravo okvare pri upravljavcu čimprej, najkasneje pa v roku 1 meseca od
nastale okvare, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena
pitne vode. |
30. člen |
Upravljavec mesečno zaračunava
gospodinjstvom porabljeno pitno vodo določeno na osnovi povprečne
mesečne porabe pitne vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko
obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob
menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera
opravi upravljavec obračun porabljene pitne vode za posamezno
gospodinjstvo. |
Upravljavec mesečno zaračunava
uporabnikom v gospodarstvu in negospodarstvu ter stanovalcem v
večstanovanjskih stavbah porabljeno pitno vodo na podlagi dejanske
porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. |
31. člen |
V primeru, da je v objektu več
uporabnikov pitne vode in istega priključka oziroma obračunskega
vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali
fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno pitno vodo
ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje
pitne vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca. |
Če so v objektu tudi uporabniki, ki
opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske
vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da
ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz pravega
odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene
količine pitne vode teh porabnikov. |
32. člen |
Na osnovi porabljene količine pitne
vode in veljavnih cen, upravljavec zaračuna uporabniku vodarino.
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega
obveščanja. |
33. člen |
Uporabnik je dolžan plačati račun
najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
Če uporabnik obveznosti ne poravna v
celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno
opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo
pitne vode. |
34. člen |
Če se uporabnik s prejetim računom ne
strinja, ima pravico, da v petnajstih dneh od prejema računa vloži pisni
ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. |
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor
uporabnika pisno odgovoriti v roku 30 dni od prejema ugovora in v tem
roku ne sme prekiniti dobavo pitne vode. V kolikor uporabnik računa ne
poravna niti v sedmih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni
opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po
prejemu opomina prekine dobava pitne vode. |
Prekinitev dobave pitne vode |
35. člen |
Upravljavec lahko na stroške uporabnika
brez objave prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne
odpravi v danem roku: |
- če interna
instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta
pitne vode v omrežju javnega vodovoda, |
- če je bil priključek na vodovodno
omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja
upravljavca spremeni način izvedbe priključka, |
- če uporabnik odvzema pitno vodo na
nedovoljen način oziroma odstrani plombo na vodomeru, |
- če uporabnik onemogoča pooblaščenim
delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in
interne instalacije in internega hidrantnega omrežja, |
- če uporabnik ne
plača računa za dobavo pitne vode v roku, predpisanem v 33. členu tega
odloka, |
- če uporabnik ne dopusti na svojih
nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem
vodovodu, priključku ali vodomeru, |
- če je prostor, kjer se nahaja
vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera, |
- če je namestitev
vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
- če uporabnik
krši objavljeno odredbo o varčevanju z pitno vodo, |
- če uporabniki v večstanovanjskem
objektu skladno z 31. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne
ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune. |
Dobava pitne vode je prekinjena, dokler
ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode. Za ponovno
priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve,
ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica
prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno
priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka
prekinitve dobave pitne vode. |
36. člen |
Upravljavec ima pravico brez povračila
škode prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih: |
- za čas izvedbe
planiranih del, vendar največ do 10 ur, |
- za čas odprave nepredvidljivih okvar
na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda, |
- v primerih višje sile (npr. potres,
požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije, ipd.) |
Upravljavec mora o času trajanja
prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno
ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alinee
prejšnjega odstavka se je dolžan tudi ravnati v skladu s sprejetimi
načrti ukrepov za navedene primere. |
V izrednih razmerah in na podlagi
strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo je
upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznem izvajanju
preventivnih ukrepov. |
Odvzem pitne vode iz hidranta |
37. člen |
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju
so namenjeni izključno požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas
dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec
vodovoda. Prostovoljna gasilska društva enkrat letno pregledajo
hidrante na njihovem področju in sporočijo upravljavcu eventuelne okvare
in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju. |
Odvzem pitne vode iz javnih hidrantov
brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne
velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje
požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. O odvzemu
pitne vode je treba najkasneje naslednji delovni dan obvestiti
upravljavca. |
Odvzem pitne vode iz hidrantov je
izjemoma dovoljen le s soglasjem upravljavca po predhodnem dogovoru o
uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno pitno vodo. |
Uporabnik mora po odvzemu pitne vode
pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in
nosi stroške popravila, ki bi morebiti nastali. |
Interni hidranti so sestavni del
instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za
vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik pitne vode. O
vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati
upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in
porabljeni količini pitne vode. |
Obveznosti upravljavca in uporabnikov |
38. člen |
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo
zlasti naslednje obveznosti: |
- skrbi za normalno obratovanje
vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
- skrbi za zadostne količine pitne vode
in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja
kontrolo in preiskave kakovosti pitne vode v skladu z veljavno
zakonodajo, |
- redno vzdržuje in obnavlja vodovodno
omrežje, objekte in naprave z namenom odkrivanja morebitnih
nepravilnosti, |
- izvaja potrebne
rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju, |
- vzdržuje okolico
vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren, |
- kontrolira
delovanje vodovodnih naprav in objektov, |
- skrbi za
brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja, |
- vzdržuje,
obnavlja ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov, |
- izvede ali
nadzira izvedbo vodovodnih priključkov za novozgrajene objekte, |
- izdaja soglasja
za priključitev na javni vodovod, |
- redno vzdržuje obračunske vodomere in
skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z veljavno
zakonodajo, |
- redno odčitava
vodomere in skrbi za redni obračun porabljene pitne vode, |
- neposredno ali preko sredstev javnega
obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob redukcijah
ali prekinitvah dobave pitne vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem
prekuhavanju pitne vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi
navodil republiškega zdravstvenega inšpektorata ali pooblaščenega zavoda
za zdravstveno varstvo, |
- vodi evidenco in
kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
- v primeru višje
sile organizira dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poroča
pristojnim občinskim organom, |
- pripravlja
predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema, |
- sodeluje pri
projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
- pripravlja
sanacijski program vodooskrbe za eventuelni oporečni vodni vir, |
- obvešča
pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne vode, |
- skrbi za
zavarovanje in varovanje vodnih virov, |
- skrbi za razvoj
vodovodnega sistema in nove vodne vire, |
- stalno
zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s
stanjem tehnike, |
- opravlja druga
dela v zvezi z vodooskrbo. |
39. člen |
Upravljavec je dolžan z javnimi
vodovodi gospodariti v skladu s predpisi tako, da ohranja oziroma
povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. |
40. člen |
Upravljavec je dolžan v skladu s
predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo
dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje. |
41. člen |
Uporabnik ima naslednje obveznosti: |
- za priključitev
na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora
pridobiti soglasje upravljavca, |
- pridobiti mora
soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine pitne vode, |
- redno mora
vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami,
vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje, |
- upravljavcu mora
omogočiti dostop in pregled interne vodovodne instalacije in internega
hidrantnega omrežja, |
- upravljavcu mora
dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera, |
- zaščititi mora
obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami, |
- skrbeti mora za
dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku, |
- upravljavcu mora
javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku, |
- upoštevati mora
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi
dobave pitne vode, |
- redno mora
plačevati prejete račune v plačilnem roku, |
- urejati mora
medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega
obračunskega vodomera, |
- pisno mora
obveščati upravljavca o spremembah lastnika priključka na javni vodovod. |
42. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati z pitno
vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe
z pitno vodo. |
43. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega
vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in
vse instalacije za pitno vodo iz javnega vodovoda in instalacije za
pitno vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav. |
44. člen |
Investitorji vzdrževanja in
rekonstrukcij cest, ulic itd. morajo po zaključenih delih vzpostaviti
vodovodno omrežje v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih omrežij (elektrika,
telefon, kabelska, plinovod, toplovod, ipd.) morajo pred vsakim posegom
na svojih objektih in napravah pridobiti soglasje Občine Šenčur, v
katerem se določijo pogoji. Pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah morajo zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru
poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu. |
Varovanje javnega vodovoda |
45. člen |
Na vodovodnih napravah se ne sme
graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči
poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. |
Sprememba nivelete terena nad vodovodom
je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta
določi. |
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela,
rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred
opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca. |
Pri trajni spremembi okolice mora
investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina
vodovodnega omrežja novi niveleti terena. |
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo |
46. člen |
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo
so: |
- cena pitne vode, |
- priključnina, |
- števnina, |
- lastna sredstva
občanov in pravnih oseb, |
- prispevek za
izgradnjo javnega vodovoda, |
- sredstva
občinskega proračuna, |
- sredstva
državnega proračuna in državnih skladov, |
- dotacije in
subvencije, |
- druga sredstva
namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema. |
47. člen |
Ceno pitne vode na predlog upravljavca
in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme občinski svet občine Šenčur. |
Višino priključnine določa občinski
svet z odlokom. |
48. člen |
Občinski svet občine Šenčur lahko v
predpisu določi prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja
namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo. |
V predpisu, s katerim se prispevek
uvede, mora biti določen način pobiranja in višina prispevka in namen
zaradi katerega se uvede. |
Prenos vodovodnega omrežja, objektov in
naprav v upravljanje |
49. člen |
Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški
vodovod, itd.), ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v občini
Šenčur in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Šenčur z
medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino Šenčur. V pogodbi
se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti občine
Šenčur. |
50. člen |
Za prenos vodovodnega sistema v lasti
občine Šenčur v upravljanje morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji
pogoji: |
- vodovod, ki se predaja, mora imeti
vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno dovoljenje, situacijo in
popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov,
odlok o zaščiti vodnega vira, |
- vodovod, ki se predaja, mora
ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in
uporabi omrežja, objektov in naprav, |
- izdelana mora
biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, |
- izračunani
morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, |
- zagotovljena
morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda, |
- izračunana mora biti takšna cena, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda, |
- na vseh odjemnih mestih vodovoda
morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski
vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi
predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere, |
- vodomerni jaški
morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, |
- pred postopkom o prevzemu se mora
izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o
pomanjkljivostih na vodovarstvenem sistemu, |
- urediti in pridobiti služnostne
pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in
naprave, |
- postopek prevzema vodovoda mora biti
izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, |
- sprejet sklep
skupščine upravljavca. |
Kazenske določbe |
51. člen |
Z globo 300.000,00
SIT se kaznuje za prekršek upravljavec: |
- če ne dopusti
priključitve, kot to določata 9. in 10. člen tega odloka, |
- če prekine dobavo pitne vode brez
obvestila v nasprotju z 35. in 36. členom tega odloka, |
- če ne izpolnjuje
obveznosti iz 14., 15., 29., 35., 38., 39. in 40. člena tega odloka. |
Z globo 80.000,00 SIT se kaznuje tudi
odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena. |
52. člen |
Z globo 200.000,00 se kaznuje za
prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik: |
- če se priključi
na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera, |
- če onemogoča
delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera, |
- če odstrani
plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah, |
- če samovoljno
odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante, ipd.), |
- če prekine
dobavo pitne vode drugemu uporabniku, |
- če koristi pitno
vodo iz hidranta v nasprotju z 35. in 37. členom tega odloka, |
- če ne prijavi
okvare na vodovodnem priključku, |
- če v primeru
pomanjkanja pitne vode koristi pitno vodo v nasprotju z opozorili in
navodili o racionalni rabi pitne vode, |
- če ne izpolnjuje
obveznosti iz 17., 27., 35., 37., 41., 42., 43. in 44. člena tega
odloka. |
Z globo 80.000,00 SIT se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
Z globo 80.000,00 SIT se kaznuje za
prekršek tudi uporabnik - fizična oseba, ki stori katerokoli izmed
dejanj iz prvega odstavka tega člena. |
Prehodne določbe |
53. člen |
Upravljavec je dolžan v roku štirih
mesecev od uveljavitve tega odloka izdelati pravilnik za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovoda, ki ga sprejme skupščina
upravljavca. |
Za širše in ožje vodovarstveno območje
vodnih virov se do sprejetje uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti
vodnih virov na območju občine Šenčur uporabljajo obstoječe strokovne
podlage o zaščiti vodnih virov občine Šenčur. |
Nadzor |
54. člen |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravljajo zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za okolje, upravljavec
vodovodnih objektov in naprav ter pristojni organ občine Šenčur. |
Končne določbe |
55. člen |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha
veljati Odlok o gospodarjenju z javnimi vodovodi v občini Šenčur (UVG
11/98). |
56. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. |
|
Številka: 352-05/04-1 |
Datum: 22.12.2004 |
Župan |
Miro Kozelj |