Na podlagi 27., 31.,
33. in 190. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03),
Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Benedikt
(Uradni list RS, št. 78/04) in 15. člena
Statuta Občine Benedikt
(Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na 18.
redni seji dne 30. 3. 2005 sprejel |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih |
v Občini Benedikt |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za
prostorske ureditvene pogoje) |
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Občino Benedikt, ki jih je
izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica
7, Maribor, pod številko naloge 346/01. |
2. člen |
(vsebina prostorskih
ureditvenih pogojev) |
Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za občino Benedikt (v nadaljnjem besedilu: odlok)
določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za
vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in
arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih
parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in
energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za
varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in
zaščito pred nesrečami. |
Sestavine iz
prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskih
ureditvenih pogojih, ki so na vpogled na Občini Benedikt. |
II.
OBMOČJE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV |
3. člen |
Območje, za katero
veljajo določila odloka, obsega celoten prostor Občine Benedikt, razen
območij veljavnih zazidalnih načrtov v ureditvenem območju naselja
Benedikt: |
– območje zazidalnega
načrta individualne stanovanjske gradnje Benedikt, |
– območje zazidalnega
načrta za območje obrtno-industrijske cone in |
– območje zazidalnega
načrta za stanovanjsko-poslovni kompleks Benedikt. |
Začasno, do izdelave
in sprejema predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti prostorski
ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena
izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer za: |
– območji v
ureditvenem območju naselja Benedikt, (območje južno od centra naselja
ob glavni cesti in severno od predvidene obrtno-industrijske cone ob
glavni cesti) ter |
– za ureditveni
območji za turizem in rekreacijo (polnilnica slatine in golf). |
III. ČLENITEV OBMOČJA
IN FUNKCIJA OBMOČJA |
4. člen |
(členitev območja) |
Območje urejanja se
členi na: |
– ureditvena območja
naselij Benedikt, Sv. Trije Kralji in Štajngrova, |
– razpršeno gradnjo
in |
– ves ostali odprti
prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki. |
5. člen |
(funkcija območja) |
Ureditvena območja
naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo, površine v ureditvenih
območjih naselij Štajngrova in Sv. Trije Kralji imajo stanovanjsko
namensko rabo. |
V ureditvenem območju
naselja Benedikt so poleg stanovanjske funkcije določene površine
predvidene tudi za centralno funkcijo, proizvodnjo in rekreacijo.
Podrobna namenska raba površin tako obsega površine za stanovanja,
mešano namensko rabo površin, površine za proizvodnjo in skladiščenje,
površine za rekreacijo, površine za pokopališče in zelene površine.
Lokacija in obseg sta razvidna iz grafičnih prilog. |
V odprtem prostoru
imajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki primarno namensko rabo,
obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje pa imajo prometno funkcijo
(prometne površine) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna
zemljišča razpršene gradnje). |
IV. MERILA IN POGOJI
GLEDE VRSTE POSEGOV |
6. člen |
(ureditveno območje
naselja) |
V ureditvenih
območjih naselij Benedikt, Štajngrova in Sv. Trije Kralji so glede na
namensko rabo površin dopustni naslednji posegi: |
Površine za
stanovanja |
– gradnje novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in
gradbenih inženirskih objektov), namenjenih stanovanjski gradnji in
osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, manjše trgovine,
storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva), ter gradnja novih objektov,
rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale,
energetike, prometa in zvez, |
– odstranitev
objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
|
– spreminjanje
namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod
pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj
v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za
posamezne dejavnosti, |
– vzdrževanje
objektov, |
– gradnja pomožnih
objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,
v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, zbiralnikov gnojnice
ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov,
skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih
zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov, |
– gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– postavitev vadbenih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
Mešana namenska raba
površin |
– gradnje novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov, namenjenih
prvenstveno stanovanjski gradnji in dejavnosti drobne nemoteče obrti
(šiviljstvo, frizerstvo, kozmetika, čevljarstvo …) ter gradnja novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe
komunale, energetike, prometa in zvez, |
– odstranitev
objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
|
– spreminjanje
namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod
pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj
v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za
posamezne dejavnosti, |
– vzdrževanje
objektov, |
– gradnja pomožnih
objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,
|
– gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– postavitev vadbenih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
Površine za šport
|
– gradnje novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in
gradbenih inženirskih objektov), namenjenih potrebam izvajanja športa in
rekreacije, ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne
gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
|
– odstranitev
objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
|
– vzdrževanje
objektov, |
– postavitev ograj in
gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, |
– gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– postavitev vadbenih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
Površine za
pokopališče |
– gradnje novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in
gradbenih inženirskih objektov), namenjenih pokopališki dejavnosti s
spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti, ter gradnja
novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe
komunale, energetike, prometa in zvez, |
– odstranitev
objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
|
– spreminjanje
namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod
pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj
v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za
posamezne dejavnosti, |
– vzdrževanje
objektov, |
– postavitev ograj in
gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, |
– gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– postavitev
spominskih obeležij in urbane opreme, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
Zelene površine
|
– gradnja pomožnih
infrastrukturnih objektov, |
– postavitev vadbenih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
7. člen |
(stavbna zemljišča
razpršene gradnje) |
Na stavbnih
zemljiščih razpršene gradnje so dopustni naslednji posegi: |
– gradnje novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in
gradbenih inženirskih objektov), namenjenih prvenstveno stanovanjski
gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter manjšim turističnim,
predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim, ter gradnja novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe
komunale, energetike, prometa in zvez, |
– odstranitev
objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
|
– spreminjanje
namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z dejavnostmi,
ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene
dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne
dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko
dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele
ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
– vzdrževanje
objektov, |
– gradnja pomožnih
objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,
v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi čebelnjakov, gnojišč,
zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop,
rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje
kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in
hlevskih izpustov, |
– gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– postavitev vadbenih
objektov in spominskih obeležij, nadkritih čakalnic na avtobusnem in
železniškem postajališču, javnih telefonskih govorilnic ter skulptur,
|
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
8. člen |
(vodna zemljišča) |
Na vodnih zemljiščih
so dopustni naslednji posegi: |
– gradnja objektov
javne infrastrukture, |
– gradnja objektov
grajenega javnega dobra, |
– ukrepi, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnja objektov,
potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnja objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in |
– gradnja objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Za vse posege na
vodnih zemljiščih je treba soglasje pristojne službe za upravljanje z
vodami. |
9. člen |
(gozd) |
V gozdovih so
dopustni naslednji posegi: |
– gradnja gozdnih
prometnic, |
– izkoriščanje, ki
ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem,
ali v oboro za rejo divjadi, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja, |
– krčitev gozda –
odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v
prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na
stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih). |
Za vse posege v gozd
in gozdni prostor je treba soglasje pristojne območne enote Zavoda za
gozdove Slovenije. |
10. člen |
(kmetijska zemljišča) |
Na kmetijskih
zemljiščih so dopustni naslednji posegi: |
– melioracije,
|
– gradnja poljskih
poti, |
– gradnja gnojišča,
zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka,
ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika,
krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na pogojno zazidljivem območju
kmetije, ki ga določajo predpisi s področja določanja vrst zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogojev za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
Za vse posege na
kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba. |
11. člen |
(druga zemljišča) |
Na drugih zemljiščih
(prodišča, sipine, skalovje, opustele terase ipd.) so dopustni nujni
posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
12. člen |
(območja, za katera
je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje
z odlokom) |
V ureditvenih
območjih za turizem in rekreacijo (polnilnica slatine, golf) ter v delih
ureditvenega območja naselja Benedikt so dopustni naslednji posegi:
|
– odstranitev
objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
|
– vzdrževanje
objektov, |
– gradnja pomožnih
objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,
|
– gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– postavitev vadbenih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, |
– nujni posegi in
ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. |
V. MERILA IN POGOJI
ZA OBLIKOVANJE |
13. člen |
(pogoji in merila za
lego in velikost objektov na območju razpršene gradnje) |
Pri postavitvi
objektov izven strnjenih naselij je treba upoštevati naravne lastnosti
in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba pri postavitvi
prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti postavljeni
tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic. Zaradi
izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine je
treba novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Gradbeno
parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno
umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin,
ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve
rabe prostora, urbanistične zahteve – dovozi in dostopi, intervencijske
poti, sanitarno tehnične zahteve). Razmerje med pozidano in celo
površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 –
0.35. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže (K + P, K + P + M ali P + 1).
Objekti na slemenih morajo biti zasajeni v avtohtonem zelenju (predvsem
sadno drevje). |
V območjih skupin
objektov je treba objekte postavljati v nizu, s krajšo fasado proti
prometnici. Objekti niso postavljeni v liniji. |
Pri lociranju objekta
v sklopu kmetijskega gospodarstva se upošteva medsebojni položaj
objektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo zaključeno celoto. Stolpni
silosi se postavljajo glede na tehnološke značilnosti in treba
kapaciteto. Pri postavitvi je treba v čimvečji meri preprečevati vedutno
izpostavljenost s pravilno lokacijo v okviru gospodarstva. |
14. člen |
(pogoji in merila za
lego in velikost objektov v strnjenih naseljih) |
V ureditvenih
območjih naselij Benedikt, Trije kralji in Štajngrova se je treba
prilagoditi sosednjim objektom po odmikih od ceste. Slemena streh
objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov
(pravokotno ali vzporedno s cesto). Višina kapi strehe pa mora slediti
ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na
križiščih poti. |
Razmerje med pozidano
in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je
0.10 – 0.35. Objekti imajo eno ali dve etaži (K + P, P + M ali P + 1).
|
Pri določanju višine
večstanovanjskih objektov večjih gabaritov (stanovanjski blok) in
objektov, namenjenih različnim dejavnostim, je treba zaščititi poglede
na cerkveni zvonik tako, da jih višine novih objektov ne presegajo in se
ne poruši silhueta naselja. Objekti morajo po velikosti upoštevati
stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira, in
ne smejo bistveno izstopati po velikosti. |
Proizvodne objekte je
treba locirati tako, da so omogočeni ustrezen dostop, manipulacija in
parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in
sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o
potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost, vendar ne sme
presegati silhuete naselja. |
Stolpni silosi na
kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja. |
15. člen |
(oblikovanje
objektov) |
Arhitektura objekta
in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih
gradbenih materialov. |
Stavbe je treba
oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture:
|
– tlorisno razmerje
za stavbo v gruči v razponu od 1:1,2 do 1:1,8, |
– tlorisno razmerje
za stavbo na slemenu: v razponu od 1:2 do 1:5, |
– dovoljena je
gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15%) lahko največ
do polovice etaže nad raščenim terenom, |
– v primeru
izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi,
|
– lega vhoda: obvezno
na daljši fasadi, |
– streha: simetrična,
dvokapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta in
ima naklon 27–50°. |
– kritina: temna
barva – priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno
rdeče barve (bobrovec, zareznik), |
– stene: zidane in
gladko ometane, |
– tloris objekta je
lahko na L. |
V ureditvenih
območjih Benedikt, Štajngrova in Sveti Trije Kralji je dovoljena tudi
drugačna izvedba strehe, kolikor to ustreza oblikovnim in drugim pogojem
gradnje, kar je treba ustrezno izkazati v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
Tlorisno razmerje se
lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu
(npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše). |
Za kasnejša
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
pomožne objekte veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.
|
Pri objektih
centralnih dejavnosti so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima
vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. |
Komunalni objekti in
naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni. |
16. člen |
(upoštevanje potreb
funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju) |
Novi posegi v prostor
na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti
načrtovani brez arhitektonskih ovir. |
17. člen |
(ureditveno območje
naselja Benedikt – posebni pogoji) |
Tipologija
stanovanjskih stavb mora povzemati osnovne lokalne značilnosti
(material, kritina, naklon strehe, barve), ki so navedene v 15. členu.
Maksimalna etažnost je K + P + 1 + M. V primeru nagnjenega terena (nad
15 %) je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom.
|
Oblikovanje posegov
na zelenih površinah mora biti prilagojeno naravnim danostim prostora.
|
Definicije pojmov:
|
(1) faktor izrabe
zemljišč (FIZ) je razmerje med bruto etažnimi površinami objektov nad
nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele, |
(2) stopnja izrabe
zemljišč (SIZ) je razmerje med dovoljenim številom m3 prostornine
objekta na m2 površine gradbene parcele. |
V spodnji tabeli so
vrednosti največjega dopustnega FIZ ali SIZ po posamezni namenski rabi. |
-------------------------------------------------------------------- |
Namenska
raba FIZ SIZ |
(v m3/m2) |
-------------------------------------------------------------------- |
Površine za
stanovanja – enodružinske hiše |
(prostostoječe
hiše, dvojčki in verižne hiše) 0,35 |
Mešana namenska
raba površin 0,8 |
Površine za
šport 4 |
Zelene
površine 0,1 |
-------------------------------------------------------------------- |
18. člen |
(ureditev okolice
objekta) |
Za urejanje zunanjih
površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj
sestavljajo pretežno visokodebelne sadne rastline. Razmejitve med
parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz
gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.
|
Pri urejanju okolice
objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. |
19. člen |
(odmiki) |
Medsebojni odmik
prostostoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi
glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s
sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob
upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije
naselja. Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti
škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta
ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).
|
Novi objekt (razen
enostavnih objektov) mora biti odmaknjen od meje gradbene parcele
minimalno polovico svoje višine, merjeno od terena do kapi, s soglasjem
mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor
novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane
ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša). Kot
oddaljenost se štejeta najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča
in tej meji najbližja točka objekta. |
Enostavni objekti, ki
se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni tako, kot določa 20. člen Pravilnika o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03 in 130/04). Medposestna ograja je lahko postavljena tudi na mejo. |
20. člen |
(vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave) |
Za vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za
oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
Dozidave in nadzidave
se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti
skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami
niso dovoljeni. |
21. člen |
(enostavni objekti) |
Vrste dopustnih
enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v ureditvenih
območjih naselja oziroma posamezno plansko rabo prostora so določene v
6. členu odloka. |
Pomožni objekti za
lastne potrebe |
Pomožne objekte za
lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega FIZ ali SIZ.
|
Drvarnica, garaža,
lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovani morajo biti
skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo
biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali
nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha,
ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Lahke montažne
garaže niso dovoljene. |
Bazen, steklenjak,
rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti
postavljeni na ulično stran objekta. |
Ograje |
Medsosedska,
varovalna in igriščna ograja ne sme biti kamnita ali betonska. Dovoljeni
so kamniti ali betonski oporni stebri. Vstopna in uvozna vrata se
obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ulično ograjo
stanovanjskih stavb je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m.
Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene. |
Oporni zid (škarpa)
je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti
mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami. |
Pomožni
infrastrukturni objekti |
Prostorske ureditve
prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo
uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po
vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške,
pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti
nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te
površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst
javnih objektov in stanovanjskih stavb. |
1. Pomožni cestni
objekti |
Protihrupne ograje –
v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte
kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo
protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora
imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
|
Objekt javne
razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne
poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane
varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze
itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj
funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob
vozišču le pločnik širine do 2,0 m, je treba drog postaviti ob ograje
oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med
javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov,
svetilk in omaric za javno razsvetljavo. |
Cestni silos –
postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu
cestne baze. |
Avtobusno
postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih
za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča
zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti.
Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so
podani v Pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih
cestah (Uradni list RS, št. 37/03). Pravilnik določa tudi tehnične
elemente avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti
razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti
ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt
mreže linij). |
2. Pomožni energetski
objekti |
Transformatorska
postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in
gradbene meje obstoječe zazidave. |
3. Pomožni
telekomunikacijski objekt |
Bazna postaja –
antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo
razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju
mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in
skladiščenje v ureditvenih območjih naselij. |
4. Pomožni komunalni
objekt |
Ekološki otoki –
Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje
osebnih in tovornih vozil. |
Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti |
Kašča, kmečka lopa,
rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik – kot prizidek na fasadah
morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali
nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha,
ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. |
Gozdne prometnice
(gozdne ceste, gozdne vlake) – načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in
uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih
prometnicah. |
Začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi |
Sezonski gostinski
vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi, mora biti izvedena tako, da
se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v
istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu
objektu kot prečna streha. Pohodna površina vrta se lahko obdela z
lesom. |
Kamp – za urejanje je
treba uporabljati naravne materiale. |
Začasni objekti,
namenjeni prireditvam |
Za potrebe prireditve
morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na
pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju
prireditve in čimbolj koncentrirane. |
Začasni objekti,
namenjeni skladiščenju |
Ne smejo biti
postavljeni na ulično stran objekta. |
Vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
Za urejanje je treba
uporabljati naravne materiale. |
Pri oblikovanju
otroških igrišč je treba zagotoviti igrala predvsem za najmlajše
starostne stopnje (3–6, 6–12 let). Zagotovljena mora biti preglednost
ureditve zaradi varstva otrok. |
Sprehajalne poti – se
morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in
opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.
|
Spominska obeležja
|
Locirana morajo biti
tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
Urbana oprema
|
Postavitev urbane
opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki
omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne
zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje. |
Postavitev urbane
opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
|
Nadkrita čakalnica,
javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica,
večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota – priporočamo uporabo
standardnih elementov |
Objekt za oglaševanje
– postavlja se v skladu z Odlokom o plakatiranju in reklamiranju v
Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 81/02). Reklamni stolp so svetlobne
vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki
pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti
postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti
najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino. |
22. člen |
(pogoji in merila
glede uporabe gradbenih materialov) |
Objekti morajo biti
grajeni iz trajnih gradbenih materialov. |
Fasade so ometane v
značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture. Odstopanja pri izboru
materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in
definirana v projektni dokumentaciji. |
23. člen |
(oblikovanje
pokopališč) |
Območje pokopališča
mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru.
|
Sestavni del
pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko
vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča.
|
Grobna poljina mora
biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je samo ena vrsta
grobov: klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno polje se označi
s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti
zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 2,5 m. |
Nagrobniki se
oblikujejo v skladu s pokopališkim redom. |
Pokopališče mora
imeti zagotovljen prostor za množične pokope v primeru naravnih in
drugih nesreč. |
Pokopališče mora
imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke, ki
vizualno ni izpostavljen. |
Na območju
pokopališča je možno urediti parkirne prostore. |
Pokopališče mora biti
ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev
prostora z oblikovanimi zelenimi površinami. |
24. člen |
(oblikovanje drugih
posegov) |
Ureditve vodotokov in
hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z
uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
|
Z urejanjem
kmetijskih zemljišč se ne smejo sprožiti erozijski procesi, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda. Treba je
ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
|
Izkoriščanje
mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu. |
Nasipe, odkopne
brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo.
Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti ali zasaditi, v primeru
strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo
biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni. |
VI. MERILA IN POGOJI
ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
25. člen |
Velikost gradbenih
parcel se določi v projektni dokumentaciji. |
Obliko gradbene
parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati
tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na
naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve
površin, ki bodo služile temu objektu. |
Oblika parcele v
ureditvenih območjih naselij mora biti praviloma pravokotne oblike in s
stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V
primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne
velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno
tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo
celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril
ter cestno navezavo na javno cesto. |
Pri določanju
velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba
upoštevati: |
– namembnost in
velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve
rabe prostora, |
– urbanistične
zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte
površine), |
– sanitarnotehnične
zahteve. |
Gradbena parcela mora
omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem
zemljišču. |
V spodnji tabeli so
določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih
naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za
samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za
stanovanja. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča
premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele. |
Vrsta
gradnje Velikost parcele |
stanovanjska
prostostoječa |
enodružinska
stavba 500–1200m2 |
stanovanjske
vrstne in atrijske stavbe 250–500m2 |
samostojno
stoječe stavbe, grajene |
za dejavnosti na
površinah za stanovanja največ 1500m2 |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROMETA |
26. člen |
(varovalni in drugi
pasovi ob prometnicah) |
Gradnja in
rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor
varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le
s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba
cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok: |
– pri glavni cesti 25
m, |
– pri lokalni cesti 6
m, |
– pri javni poti 4 m,
|
– pri državni
kolesarski poti 5 m, |
– pri javni poti za
kolesarje 3 m. |
27. člen |
(gradnja ali
rekonstrukcija cest in dostopov do objektov |
in zemljišč) |
V primeru novogradenj
ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in izgraditi s
prometnotehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste,
prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi
prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest, so lahko na
krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni
zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega
merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih
razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je
treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo
navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni
oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil, je treba na koncu cest
urediti obračališča. |
Prometnotehnični
elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati
preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo
ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v
območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih
ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.), višjih od 30 cm. Ceste naj se
križajo čimbolj pravokotno. |
Gozdne prometnice
morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim
pravilnikom o gozdnih prometnicah. |
Vse ceste je treba
ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa
tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih
raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju
sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne
ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij.
|
Za vsako stavbo mora
biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi
do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste
nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije.
|
Gradnja na praznih
parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel,
predvidenih za gradnjo, in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih
zemljišč in lesnopridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora
omogočati uvoze na parcele. |
Veljavni predpisi s
področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne
površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne:
dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v
zasebni lasti. |
28. člen |
(intervencija in
dostava) |
Do vseh stavb mora
biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa
zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo.
Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih
so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za
dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in
manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in
manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane
ter urejene brez ovir. |
29. člen |
(mirujoči promet) |
Na območjih mešane
namenske rabe, kjer je koncentracija javnih funkcij, je treba urediti
javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna
parkirišča). |
V primeru
novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih
objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi
glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutrjene parkirne površine niso
dovoljene. |
Parkirne površine za
tovorna vozila je moč urediti le na površinah za proizvodnjo in
skladiščenje. |
30. člen |
(kolesarski in peš
promet) |
Kolesarji se lahko
vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, po glavni cesti in lokalnih
cestah v središču naselja pa ločeno od motornega prometa. V razpršenih
razloženih naseljih in zaselkih se lahko zaradi majhnih prometnih
obremenitev tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če cesta ne
omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev, jo je treba
razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah.
|
Odstavna mesta za
kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na
vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se določi
glede na vrsto in obseg dejavnosti. |
Vse površine,
namenjene pešcem, morajo ostati nezazidane in urejene brez
arhitektonskih ovir. |
Vse rekreacijske
kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno
signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez
fizičnih ovir. |
Vsa stanovanjska
območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cesti, ob
kateri poteka šolska pot, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa. Na
glavnih vstopih v naselje Sveti Trije Kralji naj se izvedejo ukrepi
umirjanja prometa. |
31. člen |
(javni potniški
promet) |
Avtobusna
postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni cesti, kjer
morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno
ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa
postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA
ZVEZ |
32. člen |
(splošni pogoji) |
Poteki komunalnih in
energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
Obstoječe in
predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno
omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in
CATV). |
Pogoje za
priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter
omrežja zvez. |
Energetski in
telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni
zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni. |
33. člen |
(vodooskrba) |
Za reševanje problema
vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje
(v naseljih in pri objektih razpršene gradnje), treba priključiti
objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. |
Pri celotni obravnavi
urejanja območja, je treba ob novogradnjah vodovodnih cevovodov ter za
področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega
vodovodnega omrežja v naseljih oziroma izven njih (odprti prostor) tam,
kjer je to treba. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in
novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v projektnih pogojih k
posameznemu posegu v prostor. |
Obnoviti in dopolniti
je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in
omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. |
V primeru razpršene
gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z vodo, si ti lahko
zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak) v
skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). |
34. člen |
(vodnogospodarske
ureditve in raba vode) |
Zaradi preprečevanja
onesnaženosti voda je treba: |
– zgraditi biološke
čistilne naprave za naselja v občini, |
– urediti ustrezne
načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po veljavnih
sanitarnih predpisih, |
– meteorne vode z
manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene voditi v
vodotoke. |
Zagotoviti je treba
sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin, nastalih zaradi
erozivnih procesov. |
Na mestih, kjer je to
treba, izvršiti regulacije potokov. |
35. člen |
(zbiranje, odvajanje
in čiščenje onesnaženih voda) |
Dograditi je treba
manjkajočo kanalizacijo oziroma dopolniti omrežje tako, da bo nudilo
izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in
omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. |
Celotno omrežje javne
kanalizacije v naseljih se konča z iztokom oziroma čiščenjem v biološki
čistilni napravi. |
Nove soseske večje od
50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije,
stare soseske oziroma pozidavo pa je treba čim prej sanirati s
kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo. |
Na območjih, kjer še
ni zgrajen sistem javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih
objektov (nepropustne greznice brez odtoka, male čistilne naprave). Pri
tem je treba upoštevati sanitarnotehnične in okoljevarstvene predpise.
|
V nobenem primeru ni
dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene
v vodotoke. |
Tam, kjer je možno,
je treba načrtovati ločen sistem kanalizacijskega omrežja ter ga v
skladu s predpisi zasnovati v vodotesni izvedbi. Fekalne vode v naseljih
naj se priključijo na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
|
Neonesnažene meteorne
vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke tako, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar
pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom
v površinske odvodnike. |
Meteorne vode z
manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju
(lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v
vodotoke. |
36. člen |
(elektroenergetsko
omrežje in javna razsvetljava) |
Pri lociranju
objektov in naprav je treba upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. |
Novi objekti se
priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem
električne energije. |
Planiranje novih
transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV
in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo
pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na
obstoječe elektroenergetske vode. TP je treba locirati v težišče
potrošnje. |
Nove transformatorske
postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih
objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je treba izpolniti
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o
elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju). |
Iz predvidenih TP je
treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno
omrežje. |
Nizko- in
srednjenapetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni
oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na
omrežje zemeljski. |
Za potrebe izgradnje
večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo
potrebna večja priključna moč, bo treba posebej naročiti raziskavo o
možnosti napajanja z električno energijo. |
Omrežje javne
razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je
praviloma ob cesti. |
37. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje objektov v
naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko izpelje individualno z
ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen
naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.
Ogrevanje se lahko izpelje tudi iz termalne vrtine preko daljinskega
omrežja. |
Na območjih pozidave,
kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje,
je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. |
Pri ogrevanju s
tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno
neizpostavljenih mestih. |
Ogrevanje na ekološko
nesprejemljive energente ni dopustno. |
38. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
Novogradnje,
rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega in omrežja v naselju
morajo biti zemeljski. |
Pri prečkanju
prometne infrastrukture je treba predvideti cevne propuste. TK omrežje v
naseljih naj bo v zemeljski izvedbi. Investitorji morajo zaprositi za
izvedbo priključkov pri pristojnem upravljavcu. |
39. člen |
(ravnanje z odpadki) |
Pri novih objektih se
predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. |
Odjemna mesta za
odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje. |
Za potrebe občanov se
za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi reciklažno dvorišče za
kratkotrajno hranjenje. |
Posebnih odpadkov ni
dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. |
Obvezno je upoštevati
Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki v občini Benedikt (Uradni list RS, št. 59/2004). |
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE OKOLJA |
40. člen |
(varstvo voda) |
Pri predvidenih
posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer
pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. |
Neposredno odvajanje
odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. |
Odvajanje odpadnih
voda v ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen
ali občasen pritok, je prepovedano. Vanje se lahko vodijo le predhodno
prečiščene odpadne vode. |
Na poplavnem območju
so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
Ne glede na vrsto
gradnje mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne
pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice. |
41. člen |
(varstvo zraka) |
Treba je dosledno
upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ogrevanje objektov.
|
Pri projektiranju je
treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s tega področja. |
Pri projektiranju
živilskih obratov je treba zagotoviti protiprašno ureditev okolice
skladno z zahtevami Pravilnika o higieni živil (Uradni list RS, št.
60/02). |
42. člen |
(varovanje tal) |
Ohranjati je treba
naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim
značilnostim prostora. |
Zaradi zaznanih
erozivnih procesov na celotnem območju obravnave je projektant dolžan
oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. O trebasti
pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za
izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant. |
Pred vsako gradnjo se
mora odrgniti plodna zemlja in ista uporabiti za zelene površine ali
kmetijske površine. |
43. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Območje občine
Benedikt je razdeljeno na tri območja varstva pred hrupom: |
– IV. stopnja varstva
pred hrupom velja na površinah za proizvodnjo in skladiščenje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa
(območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodnji, transportni skladiščni ali servisni dejavnosti ter
hrupnejšim komunalnim dejavnostim), razen na gradbenih parcelah legalno
zgrajenih stanovanjskih stavb. |
– III. stopnja
varstva pred hrupom velja na površinah za mešane dejavnosti ter izven
ureditvenih območij (stavbna zemljišča razpršene gradnje, vodna
zemljišča, gozd, kmetijska zemljišča). |
– II. stopnja varstva
pred hrupom velja na površinah za stanovanja, zelenih površinah in
pokopališču ter v ureditvenih območjih za turizem, šport in rekreacijo
(polnilnica slatine, golf), kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa. |
Novogradnje in nove
dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj,
določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni
list RS, št. 45/95 in 66/96). |
Upoštevati je treba
tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list
RS, št. 45/95). |
Pri posameznih virih
prekomernega hrupa je treba nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno
protihrupno zaščito ali sanacijo. |
V projektni
dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih
mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna
zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom. |
44. člen |
(ohranjanje narave) |
Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice
za Prostorske ureditvene pogoje za občino Benedikt« (ZRSVN, OE Maribor,
julij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine
Benedikt. |
45. člen |
(varovanje kulturne
dediščine) |
Za posege na območjih
ali objektih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih je
treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. |
X. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI |
46. člen |
(zaščita pred
požarom) |
Pri predvidenih
posegih je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom,
rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh
posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
|
Objekti morajo biti
praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z
objekta na objekt. Pri združenih objektih je treba zagotoviti dveurno
požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da
omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost
evakuacije. |
Vsaka projektna
dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo
vsebino protipožarne zaščite. |
V postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg treba definirati
osnovne in dodatne vire požarne vode. |
47. člen |
(zaščita pred
poplavami) |
Na poplavnem območju
so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim varovanjem voda. |
Za posege na območju,
kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in
soglasje k projektni dokumentaciji pristojne službe za upravljanje z
vodami. |
48. člen |
(zaklanjanje in
varovanje prebivalstva in dobrin) |
Potrebe po
zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem
se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
49. člen |
(tolerance pri
izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev) |
Ne glede na določila
odloka za posamezna območja so v vseh območjih do realizacije
predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji
dopustni naslednji posegi: |
– spremembe
namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v
objekte, |
– nujni komunalni
posegi, |
– nujni sanacijski
posegi. |
50. člen |
(prenehanje
veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka na območju občine Benedikt prenehajo veljati: |
– Prostorski
ureditveni pogoji v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 38/89, ter
Uradni list RS, št. 24/93 in 57/96) in |
– Začasni prostorski
ureditveni pogoji za centralna naselja v Občini Lenart (Uradni list SRS,
št. 2/89, ter Uradni list RS, št. 24/93). |
51. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 35003-001/2001-49 |
Benedikt, dne 31.
marca 2005. |
Župan |
Občine Benedik
|
Milan Gumzar l. r. |