Na podlagi 36. člena
zakona o
lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98)
in 75. člena
statuta Občine Ajdovščina (Uradni gl., št. 7/99) je
Občinski svet občine Ajdovščina na seji 21. 12. 1999 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
občine Ajdovščina |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
način dela sveta Občine Ajdovščina (v nadaljevanju: svet) ter način
uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju:
svetniki). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje komisij, odborov in
drugih delovnih teles sveta (v nadaljevanju: delovna telesa) ter za
način uresničevanja pravic in dolžnosti njihovih članov, če ta poslovnik
ne določa drugače. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom uredi tudi v aktih o ustanovitvi teles, ki jih sprejme svet. |
3. člen |
Svet dela na rednih
in izrednih sejah. |
Svet posluje v
slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta je javno.
|
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi tako odloči svet. |
5. člen |
Svet ima pečat.
|
Oblika in uporaba
pečata se določita z odlokom. |
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
6. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi svetnikov. |
Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik najmanj sedem dni
pred datumom, določenim za prvo sejo, predstavnike kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni svetniki. |
7. člen |
Do potrditve mandata
župana in svetnikov vodi sejo sveta najstarejši svetnik. Na njegov
predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug svetnik. |
8. člen |
Na prvi seji svet
najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Glasovanje za
predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja se izvede na podlagi kandidatnih list. Lista je veljavna, če
je nanjo uvrščeno toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
|
Predsednik in člani
so imenovani, če je za posamično listo glasovala večina navzočih
svetnikov. |
Če nobena od
kandidatnih list ni dobila potrebne večine, so predsednik in člani
komisije imenovani posamično na podlagi javnega glasovanja. |
Vrstni red glasovanja
o posameznem kandidatu se določi z žrebanjem vrstnega reda list.
|
Če na ta način niso
izvoljeni vsi člani komisije, lahko svetniki predlagajo kandidate za
manjkajoče člane, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
sveta. |
9. člen |
Svet na svoji prvi
seji potrdi mandat izvoljenih svetnikov ter mandat župana, potem ko je
obravnaval poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občini
in poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov. |
Svet skupaj odloči o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član sveta, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
|
Šteje se, da je svet
z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. |
10. člen |
Po potrditvi mandatov
članov sveta in župana se predstavi župan, ki pred prevzemom dolžnosti
da slovesno izjavo: “Izjavljam, da bom svojo funkcijo opravljal po
ustavi in zakonih vestno in odgovorno, v dobrobit Občine Ajdovščina. |
III. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej |
11. člen |
Svet dela in odloča
na sejah. Seje sklicuje župan. |
Redne seje so, razen
v času počitnic, praviloma enkrat na mesec na vnaprej določen dan v
tednu. |
Župan lahko skliče
redno sejo v skladu s programom dela, po sklepu sveta, na lastno pobudo
ali na predlog delovnega telesa občinskega sveta. |
Župan mora sklicati
sejo, če tako zahteva najmanj četrtina svetnikov ali nadzorni odbor,
seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna
zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni
red. |
Ne glede na gornje
določbe, mora župan sklicati sejo najmanj štirikrat na leto. |
12. člen |
Izredna seja se
skliče v času, ko ni rednih zasedanj sveta in v času rednih zasedanj
sveta, kadar ni pogojev za redno sejo (ukrepanje v nujnih zadevah
oziroma nespoštovanje zahteve za sklic seje, podane s strani upravičenih
predlagateljev). |
Izredno sejo lahko
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo delovnega telesa občinskega
sveta, mora pa jo sklicati na zahtevo četrtine svetnikov ali nadzornega
odbora. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic,
zahtevi pa mora biti priložen tudi dnevni red za sklic seje.
|
Če seja sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve za sklic redne ali
izredne seje, lahko sejo z istim dnevnim redom, kot je bil predlagan v
zahtevi za sklic seje, skličejo tisti, ki so zahtevo podali. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
13. člen |
Vabilo za sklic seje
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom praviloma deset dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, vendar najkasneje pet dni pred dnem,
določenim za sejo sveta. |
Skupaj z vabilom se
svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. |
V primeru iz četrtega
odstavka prejšnjega člena se vabilo za sklic seje sveta pošlje tudi
županu. |
Obvestilo o sklicu
seje skupaj z gradivom se pošlje političnim strankam, ki so sodelovale
na zadnjih občinskih volitvah in sredstvom javnega obveščanja, obvestilo
o seji sveta s predlogom dnevnega reda pa se pošlje krajevnim skupnostim
v občini. |
Izredna seja se lahko
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seje seznanjeni
vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. |
V primeru, ko gre za
izredne razmere, ki terjajo nujno ukrepanje, je gradivo za sejo
svetnikom lahko predloženo tudi na sami seji. |
14. člen |
V nujnih primerih, ko
je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot je mogoče sklicati
sejo sveta, lahko župan izvede korespondenčno sejo. |
Če se več kot
četrtina svetnikov ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje
in je za sklic seje dana zahteva upravičenega predlagatelja, mora župan
sklicati sejo sveta. V ta namen se župan po telefonu ali na drug
ustrezen način posvetuje z vsemi svetniki in dobi od njih odgovor.
|
Vprašanje za
korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je nanj mogoče
odgovoriti samo z “da“ ali “ne“ (“za“ ali “proti“). |
O korespondenčni seji
se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne
seje, postavljena vprašanja in odgovore svetnikov. Ta zapisnik potrdi
svet na naslednji seji. Župan mora na naslednji seji posebej utemeljiti
vzroke za izvedbo korespondenčne seje. |
Na korespondenčni
seji ni mogoče sprejemati predpisov. |
15. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan. |
Župan odredi, katere
druge udeležence se lahko povabi na sejo sveta ali k obravnavi posamezne
zadeve. |
2. Dnevni red |
16. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan v skladu s programom dela sveta, v skladu s
sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
|
Če predlog akta ni
vložen v skladu s tem poslovnikom, mora župan od predlagatelja zahtevati
dopolnitev predloga. |
Predlagani dnevni red
seje, za katero je podana zahteva v smislu četrtega odstavka 11. člena
tega poslovnika, lahko župan dopolni še z novimi točkami. |
Župan mora uvrstiti
na dnevni red seje sveta predloge aktov, vloženih s strani delovnih
teles sveta, ter odlokov in drugih aktov, ki jih je predlagal posamezen
svetnik, če so pripravljeni skladno z določbami statuta občine in tega
poslovnika. |
17. člen |
Za obravnavo
posameznih zadev iz pristojnosti občinskega sveta lahko župan, pred
uvrstitvijo na dnevni red, skliče predstavnike svetnikov političnih
strank, zastopanih v občinskem svetu; lahko pa povabi tudi poročevalce
za posamezna gradiva, ki so priložena predlogu dnevnega reda, in
svetnike, ki so dali predloge in pobude za obravnavo posameznih zadev.
|
Za sodelovanje na
takih obravnavah lahko stranke oziroma člani sveta iz posameznih strank
določijo stalnega predstavnika. |
Pri predhodnih
obravnavah iz prvega odstavka tega člena lahko sodelujejo tudi
predsedniki in drugi predstavniki zainteresiranih delovnih teles
občinskega sveta. |
3. Programiranje dela
sveta |
18. člen |
Župan določi predlog
okvirnega programa dela sveta za posamezno leto in terminski plan (za
spomladanska in jesenska zasedanja). Okvirni program dela upošteva
program dela občinske uprave za tekoče leto in druge predloge za
razpravo in odločanje v svetu. |
Okvirni program dela
sveta mora biti sprejet najpozneje na drugi seji sveta za tekoče leto.
|
Okvirni program dela
in terminski plan predlaga župan svetu v sprejem. |
Delovna telesa sveta
oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe dela v skladu s
programom dela sveta in odločitvijo župana o obravnavi posameznih točk v
delovnih telesih. |
4. Predsedovanje in
udeležba na seji |
19. člen |
Sejo sveta vodi
župan, ki za vodenje seje lahko pooblasti podžupana ali drugega člana
sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan; če pa je tudi ta ne more voditi, jo
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
20. člen |
Seje sveta se lahko
udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi župan, druge osebe pa se lahko
udeležijo tistih sej sveta, ki niso zaprte za javnost. |
Če svet sklene, da bo
kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg svetnikov navzoč na seji. |
21. člen |
O udeležbi svetnikov
in drugih vabljenih se vodi evidenca. |
Evidenca o udeležbi
svetnikov se vodi na podlagi ugotavljanja navzočnosti ob začetku seje,
ob glasovanju, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku
nadaljevanja prekinjene seje. |
Za vodenje evidence o
udeležbi svetnikov na seji skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave.
|
Navzočnost svetnikov
se ugotovi z dvigom rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.
|
O načinu ugotavljanja
navzočnosti svetnikov odloči predsedujoči. |
22. člen |
Svet lahko sprejme
stalni sedežni red. |
Stalni sedežni red se
določi tudi za predstavnike občinske uprave in druge udeležence sej
sveta. |
5. Potek seje |
23. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, preveri, kateri izmed svetnikov so se opravičili, da so zadržani
in se seje ne morejo udeležiti ter navede imena opravičeno in
neopravičeno odsotnih svetnikov. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen ter obvesti svet, kdo je povabljen na
sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči da pojasnilo v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi
vprašanji. |
24. člen |
Preden svet preide k
določitvi dnevnega reda, odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje in
sprejemu poročila o izvajanju sklepov prejšnje seje. |
V primeru, da na
prejšnji seji ni bil dan odgovor na vprašanje svetnika, ali pa ta z njim
ni bil zadovoljen, mora biti poročilu o izvajanju sklepov priložen pisen
odgovor, oziroma pojasnilo, zakaj odgovor še ni pripravljen.
|
Svetnik lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje oziroma poročilu o izvajanju sklepov
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik oziroma poročilo ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb oziroma
dopolnitev odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile dane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
|
Poročilo o izvedenih
sklepih in sklepih v izvajanju zagotovi župan. |
Poročilo se lahko
sprejme v predloženem besedilu, ustrezno spremenjeno oziroma dopolnjeno,
lahko pa ga svet zavrne in zahteva, da se do naslednje seje pripravi
dopolnjeno poročilo. |
25. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določitvi
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za sprejemanje predpisov po hitrem postopku.
|
Zadeve, katerih
predlagatelj je župan, se na njegov predlog brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. |
Ob predlogu župana,
da se dnevni red redne seje razširi, svet pred odločanjem v razpravi
ugotovi, ali so razlogi, ki terjajo uvrstitev predlagane točke na dnevni
red, nastali po že sklicani seji, in ali je bilo svetnikom pravočasno
poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red, da bi bilo omogočeno kvalitetno odločanje. Ob sprejemanju
dnevnega reda izredne seje pa svet presoja tudi utemeljenost razlogov za
njen sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov za njen sklic, se
dnevni red ne sprejme in se skliče nova redna ali izredna seja, v skladu
s tem poslovnikom. |
Predlagatelj lahko
predlog za razširitev dnevnega reda pisno obrazloži, lahko pa tudi ustno
na seji sveta pojasni razloge za razširitev dnevnega reda. Njegova
obrazložitev lahko traja največ pet minut. |
O predlogih za
razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje občinska uprava, če ni sama
predlagateljica razširitve. |
Po sprejetih
odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje
predlog dnevnega reda v celoti. |
26. člen |
Svet lahko razpravlja
in sklepa le o zadevah, ki so na dnevnem redu. |
Posamezne točke se
obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
27. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda predstavnik predlagatelja
dopolnilno obrazložitev. |
Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut. |
Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
Za predstavnikom
predlagatelja dobijo besedo predstavniki delovnih teles in predstavniki
občinske uprave, če ni predlagatelj župan. |
Za tem dobijo besedo
svetniki in drugi povabljeni na sejo po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. |
Posamezniki se lahko
prijavijo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka do konca
razprave o tej točki. |
28. člen |
Govornik sme govoriti
po tem, ko mu je dal besedo predsedujoči in le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. |
Govornik se najprej
predstavi z imenom in priimkom, če ni bil že predhodno najavljen s
strani predsedujočega. |
Če se govornik ne
drži vprašanja, o katerem se razpravlja, ga predsedujoči opomni. Če se
govornik tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda oziroma če
nadaljuje z govorom kljub opozorilu, da je prekoračil čas za razpravo,
mu predsedujoči lahko vzame besedo. |
Razprave svetnikov in
drugih udeležencev seje niso časovno omejene, razen če ni v tem
poslovniku drugače določeno. |
Na predlog
predsedujočega lahko svet odloči, da lahko govornik o istem vprašanju
govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na
manj kot pet minut. V tem primeru ima posamezen govornik pravico do dveh
replik, razen če je bil govornik v predhodni razpravi posebej imenovan
ali pozvan, ko ima pravico do še ene dodatne replike. |
Replika sme trajati
največ dve minuti. |
29. člen |
Svetniku, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika oziroma o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega svetnika ne sme
trajati več kot pet minut. |
Predsedujoči da po
tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
|
Če svetnik ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave.
|
Če govornik zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem ni
točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora govornik
omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet
minut. |
30. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki, sklene
razpravo. |
Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališče, se razprava o
taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh
predlogov. |
31. člen |
Predsedujoči lahko
prekine delo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo. |
Predsedujoči prekine
delo sveta: |
– če se ugotovi, da
seja ni več sklepčna, |
– če to zahtevajo
najmanj štirje svetniki zaradi posvetovanja v skupini ali zaradi odmora,
|
– na podlagi sklepa
sveta zaradi priprave predlogov po zaključeni razpravi, pridobitve
mnenja delovnih teles ali občinske uprave in v drugih primerih, kadar
tako sklene svet. |
Če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča. |
32. člen |
Predsedujoči, najmanj
četrtina svetnikov, predlagatelj ali župan, kadar ni sam predlagatelj
obravnavane zadeve, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o tej
zadevi preloži na eno naslednjih sej. |
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo. |
6. Vzdrževanje reda
na seji |
33. člen |
Za red na seji sveta
skrbi predsedujoči. |
Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti pri govoru. |
Govornika lahko
opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
34. člen |
Zaradi kršitve
dnevnega reda na seji sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
35. člen |
Opomin se lahko
izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če
sega govornikom v besedo ali če na drug način krši red na seji in
določbe tega poslovnika. |
Odvzem besede se
lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red
in določbe poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
36. člen |
Zoper odvzem besede
svetnik lahko ugovarja. |
O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
37. člen |
Svetnik, ki mu je bil
izrečen ukrep odstranitve s seje ali dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
Svetnik, ki mu je bil
izrečen ukrep odstranitve s seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na
svet, ta pa odloči o ugovoru na prvi naslednji seji. |
38. člen |
Če je red na seji
hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
39. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo prekine. |
40. člen |
Ukrepi za vzdrževanje
reda na seji se smiselno uporabljajo tudi za druge udeležence seje in
poslušalce. |
7. Odločanje |
41. člen |
Svet veljavno odloča
(je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost svetnikov na seji (razen pri
korespondenčni seji). |
Svet odloča z večino
glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom ali tem
poslovnikom določena drugačna večina. |
Predlagana odločitev
je sprejeta, če je večina navzočih svetnikov glasovala za njen sprejem. |
42. člen |
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
Svet tajno glasuje o
zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih svetnikov, na predlog
predsedujočega ali najmanj četrtine svetnikov. |
43. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Pred glasovanjem ima
svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače
določeno. Obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut. |
O postopkovnih
vprašanjih svet odloča takoj, brez razprave. |
44. člen |
Pred glasovanjem o
predlogu sklepa se lahko preveri stopnja soglasja s predhodnim
izjavljanjem. |
O tem, ali naj se
preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem, odloči predsedujoči. |
45. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. |
Če se glasuje z
dvigom rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, nato kdo je
proti njemu in nazadnje, kdo je vzdržan. |
46. člen |
Svetniki se izrečejo
z dvigom rok in ustreznega kartončka, pri čemer zeleni kartonček pomeni
“ZA“, rdeči “PROTI“ in modri “VZDRŽAN. |
Če se število
opredeljenih glasov in število svetnikov, ki so se vzdržali glasovanja v
seštevku razlikuje od števila prisotnih svetnikov, če je izid glasovanja
nejasen ali če poteku ali izidu glasovanja svetnik ugovarja, se
glasovanje na podlagi sklepa predsedujočega ponovi. |
Če se tudi po
ponovljenem glasovanju število glasov ne ujema, se glasovanje opravi s
poimenskim izrekanjem. |
Pri glasovanju s
poimenskim izrekanjem pooblaščeni delavec občinske uprave kliče svetnike
po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “ZA“, “PROTI“ ali
“VZDRŽAN“. |
S poimenskim
izrekanjem se glasuje tudi, če tako odloči svet na predlog
predsedujočega ali najmanj četrtine članov sveta. |
47. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Za glasovanje se
pripravi toliko enakih overjenih glasovnic, kot je članov sveta.
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “ZA“ in “PROTI“.
|
Svetnik glasuje tako,
da obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. |
48. člen |
Tajno glasovanje vodi
predsedujoči s pomočjo pooblaščenega delavca občinske uprave in dveh
svetnikov, ki ju določi svet na predlog predsedujočega. |
Svetnikom se vročijo
glasovnice pri mizi predsedujočega, kjer pooblaščeni delavec občinske
uprave v seznamu označi, kateremu je bila glasovnica vročena; glasuje pa
se v prostoru, določenim za glasovanje. |
Ko svetnik izpolni
glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico. |
49. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija, ki je vodila glasovanje, ugotovi izid glasovanja. Pri
tem se lahko umakne v poseben prostor. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega naslednje podatke: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov “ZA“
in število glasov “PROTI“ oziroma pri glasovanju o kandidatih, število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
|
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
50. člen |
Predsedujoči takoj po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
|
Če svetnik ugovarja
poteku ali izidu glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja
poteku oziroma ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog
predsedujočega. Svetnik mora podati ugovor takoj po glasovanju, pred
prehodom na novo točko dnevnega reda. |
8. Postopek volitev,
imenovanj in razrešitev |
51. člen |
Za imenovanje
predsednika in članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora
in občinske volilne komisije se opravi glasovanje na podlagi liste
kandidatov. |
Predsednik in člani
delovnega telesa oziroma organa so imenovani, če je za kandidatno listo
glasovala večina svetnikov. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji opravi javno
glasovanje o posamičnih kandidatih. Če tudi na ta način delovno telo
oziroma organ ni imenovan v celoti, se glasovanje ponovi na naslednji
seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov oziroma predsednika. |
52. člen |
Določbe tega
poslovnika, ki se nanašajo na odločanje z javnim oziroma tajnim
glasovanjem, se uporabljajo tudi pri izvedbi volitev, imenovanj in
razrešitev funkcionarjev, ki jih po statutu občine in drugih predpisih
voli oziroma imenuje in razrešuje svet. |
53. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako;
da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. |
54. člen |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, kadar je zanj glasovala večina svetnikov, ki so
glasovali, če s statutom ali drugim predpisom ni določena drugačna
večina. |
55. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. Pri
drugem krogu glasovanja se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem krogu glasovanja več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za drugi krog glasovanja med kandidati z
enakim številom glasov, določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu. |
Na glasovnici pri
drugem krogu glasovanja sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
56. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem krogu glasovanja noben
kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
57. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje, po enakem postopku, kot je
določen za izvolitev ali imenovanje. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine ali drugim predpisom. Če je komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene
funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihove razrešitve.
|
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za njihovo
izvolitev ali imenovanje. |
9. Zapisnik s seje
sveta |
58. člen |
O delu na seji sveta
se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o
predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev ter
povzetkom njihove razprave, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o
izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti
original ali kopijo gradiva, k je bilo predloženo oziroma obravnavano na
seji. |
Zapisnik mora
vsebovati tudi vsa postavljena vprašanja svetnikov in odgovore, ki so
bili dani nanje. |
Za zapisnik skrbi
pooblaščeni delavec občinske uprave, ki ga podpiše skupaj s
predsedujočim. |
59. člen |
O delu na seji sveta
se vodijo dobesedni zapisi (stenogrami in magnetogrami seje). Ti zapisi
se na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem, predstavnikom uprave
ali predstavnikom javnih občil. |
Vsak govornik ima
pravico pred objavo pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico
do redakcijskih popravkov svojega govora s seje sveta. Popravki ne smejo
spremeniti bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti
popravkov predsedujoči. |
Dobesedni zapisi se
vodijo tudi o delu seje, ki je zaprta za javnost, če svet ne odloči
drugače. Vpogled v takšen zapis imajo le svetniki. |
Zapisniki sej z
dobesednimi zapisi, izvirniki predpisov ter vse gradivo, ki ga je
obravnaval svet, se hrani v arhivu občine. |
IV. DELOVNA TELESA
SVETA |
60. člen |
Delovna telesa sveta,
zlasti odbori, v okviru svojega delovnega področja obravnavajo predloge
splošnih in drugih aktov, ki so predlagani v razpravo in sprejem svetu
in dajejo mnenja o predlaganih rešitvah. V zadevah, kjer je obravnava
predlaganega akta na odboru določena s statutom občine oziroma v
primerih, ko mnenje odbora glede posameznega gradiva ali vprašanja
zahteva župan ali svet, mora odbor zadevo obravnavati in mnenje v pisni
obliki pripraviti do seje sveta, na kateri naj bi se odločalo o tej
zadevi. Isto velja tudi, ko so odbori dolžni za potrebe sveta oblikovati
mnenje glede zakonov in drugih predpisov, ki jih pripravlja Državni zbor
in se tičejo koristi občine. |
61. člen |
Predsednik delovnega
telesa mora sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo
mnenj za seje sveta ali za izvajanje drugih nalog. |
Če predsednik
delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje v roku treh dni od
vložitve zahteve, jo skliče župan. Župan lahko skliče in vodi sejo
delovnega telesa tudi v primeru odsotnosti predsednika oziroma
podpredsednika delovnega telesa. |
Na dnevni red seje
delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo,
zadeve, ki izhajajo iz programa dela sveta in sklepov odbora ter zadeve,
glede katerih tako odloči predsednik odbora sam. |
62. člen |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti članom poslano najmanj tri dni pred sejo.
|
Vabilo za sklic seje
delovnega telesa skupaj z gradivom se pošlje tudi županu. |
Na sejo delovnega
telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove
predloge. |
Predstavniki
predlagateljev lahko sodelujejo v razpravi. |
Na sejo delovnega
telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je
neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike. |
Predstavnik uprave se
mora udeležiti seje delovnega telesa, če le-ta zahteva njegovo
navzočnost pri obravnavanju predloga akta, ki ga vloži drug
predlagatelj. |
Obvestilo o seji
delovnega telesa s predlaganim dnevnim redom se pošlje tudi političnim
strankam, ki so sodelovale na zadnjih občinskih volitvah. |
63. člen |
O obravnavi zadeve na
seji delovno telo oblikuje poročilo svetu, ki mora vsebovati stališča in
predloge, o katerih je mogoče glasovati na svetu. |
Poročilo o obravnavi
predloga akta mora vsebovati mnenja in predloge (predlog, da se gradivo
uvrsti oziroma ne uvrsti na dnevni red oziroma predlog za spremembo,
dopolnitev ali zavrnitev predloga akta), v poročilu se posebej opredeli
amandmaje k predlogu akta oziroma poda mnenje o amandmajih, ki so jih
podali drugi upravičeni predlagatelji. Delovno telo mora poročilo
posredovati županu do dne, ko je sklicana seja sveta. Za sejo sveta
določi poročevalca, ki bo predstavil poročilo, navedel razloge za
sprejeta mnenja in predloge ter glavne dileme iz razprave. |
Za oblikovanje
poročil in zapisnika o drugih sklepih delovnega telesa skrbi pooblaščen
delavec občinske uprave. |
64. člen |
Z zadevami, ki
spadajo v isto področje, se načelom ukvarja le eno delovno telo.
|
Matičnost delovnega
telesa določi župan. |
Če delovno telo, ki
ni matično, presodi, da je glede posameznega predloga predpisa ali glede
drugih vprašanj iz svoje pristojnosti zainteresirano podati mnenje, se
predsednik matičnega in zainteresiranega delovnega telesa lahko
dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles, lahko pa poročevalec
zainteresiranega delovnega telesa predstavi njegovo mnenje na seji
sveta. |
65. člen |
Delovno telo lahko
zahteva od občinske uprave, občinskih javnih podjetij, zavodov in
koncesionarjev, skladov ter krajevnih skupnosti podatke in posamezne
dokumente, ki so pomembni za izvrševanje nalog v okviru njegovega
delovnega področja, zlasti za uresničevanje usmerjevalne funkcije. V
zahtevi določi rok, v katerem je treba odgovoriti oziroma posredovati
zahtevane podatke in dokumente. |
V. POSTOPEK ZA
SPREJEM AKTOV |
1. Sprejem odloka |
66. člen |
Svet sprejema odloke
v rednem postopku na dveh obravnavah. |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega opis
razlogov za sprejem odloka, oceno stanja na področju, ki se ureja z
odlokom, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic,
ki jih bo imel sprejem odloka. Besedilo členov mora biti jasno in v
skladu z zahtevami pravnega jezika. V obrazložitvi se na razumljiv način
pojasni posamezne rešitve odloka. |
67. člen |
Predlagatelj pošlje
predlog odloka županu ter določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predlaganega odloka na sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka, tudi kadar ni sklicatelj seje.
|
V obravnavanje
predloga se vključi tudi delovno telo sveta, ko je obravnava odloka
določena že s statutom občine ali ko tako določi svet, predsedujoči ali
predsednik delovnega telesa. |
68. člen |
Župan pošlje predlog
odloka za obravnavo na redni seji svetnikom najmanj deset dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
69. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o
ciljih in načelih ter o temeljnih rešitvah v predlogu odloka.
|
Ob prvi obravnavi
predloga odloka lahko svet sklene: |
– da se opravi
razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga
odloka, |
– da se opravi
razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
|
– da se opravi
razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka. |
Na koncu prve
obravnave predloga odloka lahko svet: |
– odloči, da se
opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu, lahko pa
tudi, da se druga obravnava opravi na isti seji sveta (po določbah, ki
opredeljujejo hitri postopek), |
– sprejme stališča in
sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo
obravnavo, |
– odloči, da se odlok
ne sprejme. |
Če svet odloči, da se
odlok ne sprejme, je postopek končan. |
70. člen |
Če svet oceni, da gre
za zadevo, ki se nanaša na interese prebivalcev samo ene krajevne
skupnosti, ko si je za odločitev potrebno pridobiti mnenje te krajevne
skupnosti ali odloči, da se o predlogu odloka v skladu z določbami
statuta organizira obravnava predloga odloka na svetu krajevnih
skupnosti, oziroma se o predlogu odloka organizira razprava na zborih
občanov, določi rok in način za izvedbo javne obravnave predloga odloka. |
71. člen |
Če svet odloči, da se
opravi druga obravnava, določi rok za pripravo besedila predloga za
drugo obravnavo. |
Iz obrazložitve
predloga za drugo obravnavo mora biti razvidno, kateri predlogi in
pripombe so bili dani na predlog besedila za prvo obravnavo, kateri in
kako so bili upoštevani, zlasti pa utemeljitev razlogov, zaradi katerih
določene pripombe predlagatelj pri pripravi predloga za drugo obravnavo
ni upošteval. |
72. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve
svetniki in predlagatelj ali župan z amandmaji. |
Amandma mora biti
posredovan županu najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, ta pa
ga mora svetnikom predložiti najmanj pet dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma. |
Na sami seji lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina prisotnih svetnikov ali
predlagatelj. |
Amandma mora biti v
pisni obliki in mora biti obrazložen. |
Sama obrazložitev je
lahko podana pisno ali ustno. |
Svoje mnenje k
amandmaju ima pravico podati predlagatelj odloka, župan in delovno telo
sveta. |
73. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko svet sklene, da se opravi razprava po vrstnem redu
o vsakem členu posebej in o naslovu odloka, lahko pa določi, da se
razpravlja skupaj o več ali vseh poglavjih in ločeno le o posameznih
spornih rešitvah (členih) predloga odloka, h katerim so bili predlagani
amandmaji. |
74. člen |
Po končani razpravi o
amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med
seboj povezanih amandmajev. |
Najprej se glasuje o
amandmaju k amandmaju, če pa je k enemu členu podanih več amandmajev, se
najprej glasuje o amandmajih, ki so vsebinsko najbolj oddaljeni od
osnovnega besedila. |
Predlagatelj
amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
|
Po končanem
glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so bili
sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti. |
Amandma, člen odloka,
naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta, na
kateri je navzočih najmanj polovica svetnikov, glasuje večina navzočih
svetnikov. |
75. člen |
Svet lahko sklene, da
se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila
predloga odloka z vnešenimi sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo
pripravi statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
|
Če statutarno-pravna
komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med
posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni
mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o
sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
2. Hitri postopek |
76. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše
spremembe oziroma odloke z manj zahtevno vsebino, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. |
Predlog, naj se odlok
sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka ali predsedujoči. Tak
predlog mora biti posebej obrazložen. O predlogu, naj se odlok sprejme
po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda. |
77. člen |
Pri hitrem postopku
se ne uporabljajo roki za pošiljanje gradiva svetnikom in rok za
posredovanje amandmajev, ki so določeni pri rednem postopku.
|
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Na seji lahko amandma
predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko
predlaga tudi župan, čeprav ni predlagatelj odloka. |
3. Sprejem drugih
aktov |
78. člen |
Določbe, ki
opredeljujejo postopek za sprejem odloka, se uporabljajo tudi za druge
splošne akte, če niso za posamezne akte v statutu ali drugem predpisu
določeni drugačni pogoji glede faznosti ali potrebne večine za njegov
sprejem. |
4. Obvezna razlaga |
79. člen |
Predlog za sprejem
obvezne razlage splošnega akta lahko poda vsak, kdor ima pravico
predlagati sprejem akta. |
Predlog za sprejem
obvezne razlage mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev člena za
katerega se zahteva obvezna razlaga, razloge zanjo in predlog besedila
obvezne razlage. |
Predlog pošlje
predlagatelj županu, ki ga posreduje statutarno-pravni komisiji, lahko
pa tudi matičnemu delovnemu telesu sveta. |
80. člen |
Na podlagi mnenja
statutarno-pravne komisije in morebitnega poročila matičnega delovnega
telesa svet odloči, ali predlog obvezne razlage sprejme. |
Če svet predlog
sprejme, naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi končno besedilo
obvezne razlage. |
O obvezni razlagi
svet razpravlja in glasuje. |
O besedilu obvezne
razlage lahko na seji sveta pove mnenje tudi predlagatelj akta, na
katerega se nanaša obvezna razlaga. |
Besedilo obvezne
razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina svetnikov, določena za
sprejem akta, na katerega se nanaša obvezna razlaga. |
Obvezna razlaga se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
5. Posamični akti |
81. člen |
Svet odloča o
pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih pravnih
koristih v upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene
pristojnosti po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih
postopkih, določenih z zakonom. |
Postopek do izdaje
odločbe mora v primerih, ko v skladu s predpisi svet odloča na prvi
stopnji, voditi uradna oseba občinske uprave, ki izpolnjuje pogoje za
vodenje upravnega postopka. |
Ko svet ob izločitvi
župana odloča na drugi stopnji, vodi postopek do izdaje odločbe uradna
oseba, ki ni sodelovala v postopku na prvi stopnji. |
Za izdajo odločbe, ki
jo podpiše predsedujoči sveta, veljajo splošne določbe o odločanju v
svetu, pri čemer svetniki nimajo pravice obrazložiti svojega glasu. |
VI. RAZMERJE SVETA DO
ŽUPANA IN UPRAVE |
82. člen |
Župan predstavlja
občinski svet in vodi njegove seji, nima pa pravice glasovanja.
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri izvajanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta ter v zvezi s tem zagotovi za vsako sejo sveta
poročilo o izvrševanju sklepov sveta prejšnje seje. |
V poročilu je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti
razloge za to, da niso bili izvršeni. |
Če sklepa sveta župan
oziroma uprava ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga
bo možno izvršiti. |
83. člen |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan sproti opozarjati na nezakonite
odločitve sveta. |
Če meni, da je
splošni akt sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega
akta in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji,
pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno določi na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
84. člen |
Občinska uprava
poroča o svojem delu županu in svetu. |
Ob predlogu
občinskega proračuna mora občinska uprava pisno predložiti svetu
celovito poročilo o svojem delu v preteklem obdobju. |
Uprava ima pravico na
lastno pobudo pisno ali ustno poročati svetu o svojem delu in o stanju
na posameznem področju. |
V primeru pisnega
poročila ima župan pravico poročilo tudi ustno obrazložiti na seji
sveta. |
Po končani obravnavi
poročila uprave o njenem delu lahko svet sprejme stališče do dela uprave
ali do stanja na posameznem področju in o odgovornosti župana. |
85. člen |
Svet ima pravico
zahtevati od župana in tajnika, da se udeležita seje sveta in
odgovarjata na vprašanja svetnikov, ter pravico zahtevati od občinske
uprave, da pripravi predloge gradiv za obravnavo na seji sveta.
|
Predsedujoči je
dolžan župana, v primeru, da ta ni bil prisoten na seji sveta, obvestiti
o vseh zadevah, ki jih je svet obravnaval. |
86. člen |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles zagotavlja
občinska uprava. |
VII. JAVNOST DELA |
87. člen |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah ter na druge načine, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
88. člen |
O delu sveta obvešča
občane in sredstva javnega obveščanja župan. |
Svet lahko sklene, da
se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Župan pa lahko skliče zaradi
obveščanja javnosti o posameznem vprašanju tudi tiskovno konferenco. |
89. člen |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu sveta.
|
Pravico vpogleda v
zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in
odločanje organov občine, imajo tudi občani. |
90. člen |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
VIII. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
1. Splošne določbe |
91. člen |
Svetniki imajo
pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
92. člen |
Svetniki imajo
pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in njegovih delovnih
teles, katerih člani so, pravico pa imajo tudi udeleževati se sej
delovnih teles, če niso njihovi člani, razen če ni z aktom o ustanovitvi
delovnega telesa drugače določeno. |
Če se svetnik udeleži
seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po
sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati. |
Svetnik, ki ne more
priti na sejo sveta, mora o razlogih za odsotnost obvestiti župana
najpozneje do začetka seje. |
93. člen |
Če predsedujoči
oceni, da je to potrebno, lahko na vsaki seji posebej poroča o tem,
kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno. |
O razlogih za
odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava
tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
94. člen |
Svetniki imajo
pravico do vpogleda v vsa gradiva, s katerimi razpolagajo svet in
njegova delovna telesa, ter dolžnost varovanja podatkov zaupne narave.
Pravico imajo zahtevati od župana in predsednikov delovnih teles tudi v
pisni obliki informacije o njihovem delu in o delu uprave, delovnih
teles, javnih zavodov in podjetij, koncesionarjev in drugih institucij,
katerih ustanovitelj je občina, ter zahtevati obvestila in pojasnila, ki
jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu. |
Svetniki imajo
pravico, da predlagajo obravnavo posameznih vprašanj ter dajejo pobude.
|
Svetniku pripada za
opravljanje funkcije del plače v skladu z aktom občinskega sveta. |
2. Vprašanja in
pobude svetnikov |
95. člen |
Na vsaki seji sveta
je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
svetnikov. |
96. člen |
Vprašanje oziroma
pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči sveta svetnika na to
opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
Vprašanje se lahko
posreduje pisno ali ustno na seji sveta. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot tri minute. |
Če na seji sveta ni
prisotna oseba, ki bi lahko odgovorila na postavljeno vprašanje, ali če
svetnik z ustnim odgovorom ni zadovoljen, mora predsedujoči vprašanje
posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje
mora biti podan v pisni obliki praviloma na prvi naslednji seji. Na
dobljeni odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki
ne sme trajati več kot dve minuti. |
97. člen |
Če svetnik z
odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet sprejme
odločitev, da se o odgovoru opravi razprava v svetu, uvrsti župan to
vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. |
98. člen |
Svetnik ima pravico
dati pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
Svetnik lahko da
pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati
več kot tri minute. |
Pisno pobudo svetnik
predloži županu, ta pa z njo seznani svetnike. |
99. člen |
Pisno pobudo pošlje
župan pristojnemu organu, organizaciji ali delovnemu telesu, ki mora
nanjo odgovoriti v tridesetih dneh od dneva, ko je pobudo prejel.
|
Če svetnik z
odgovorom župana ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na
prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem. |
3. Odstop svetnikov
in drugih funkcionarjev |
100. člen |
Svetniki imajo
pravico odstopiti s funkcije. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki in poslana županu. Župan mora o odstopu
obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta. |
Svetniku preneha
mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
|
Določbe, ki se
nanašajo na odstop svetnikov, se smiselno uporabljajo tudi za
funkcionarje občine, člane delovnih teles sveta, nadzornega odbora ter
druge voljene ali imenovane, tudi če niso občinski funkcionarji. |
IX.
RAZLAGA POSLOVNIKA |
101. člen |
V primeru dvoma o
vsebini posamezne določbe tega poslovnika da predsedujoči razlago te
določbe, lahko pa prekine sejo sveta in naloži statutarno-pravni
komisiji, da pripravi predlog razlage poslovnika. |
O predlogu komisije
odloča svet z večino glasov vseh svetnikov. |
102. člen |
Predlog razlage
posamezne določbe poslovnika pripravi statutarno-pravna komisija tudi,
ko se vprašanje razlage poslovnika ne postavi na seji sveta.
|
V primeru iz
prejšnjega odstavka predloži statutarno-pravna komisija svetu predlog
razlage na prvi prihodnji seji. |
X. PREHODNI IN KONČNI
DOLOČBI |
103. člen |
Do uveljavitve
odloka, s katerim se določita oblika in uporaba pečata, uporablja svet
pečat, določen s statutom občine. |
104. člen |
Ta poslovnik se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne petnajsti dan
po objavi. |
Z dnem, ko začne
veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine
Ajdovščina, objavljen v Uradnem glasilu št. 12/95. |
Št. 013/01-2/95-99 |
Ajdovščina, dne 21.
decembra 1999. |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Kazimir Bavec l. r. |