Na
podlagi 99. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrepolje (Uradni
list RS, št. 107/20 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 108/21 in 181/21)
je Občinski svet Občine Dobrepolje na 18. redni seji dne 16. 12. 2021
potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine
Dobrepolje, ki obsega: |
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št.
107/20 z dne 31. 7. 2020 – uradno prečiščeno besedilo UPB2) |
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 108/21 z dne 9. 7. 2021) in |
– Spremembi Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrepolje (Uradni list
RS, št. 181/21 z dne 19. 11. 2021) |
|
Št.
0141-0002/2019 |
Videm,
dne 16. decembra 2021 |
Župan |
Občine
Dobrepolje |
Igor
Ahačevčič |
|
P O S
L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Dobrepolje (uradno prečiščeno besedilo) (UPB3) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo, način dela Občinskega sveta Občine
Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: svet) in način uresničevanja pravic
in dolžnosti članic in članov sveta (v nadaljnjem besedilu: člani
sveta). |
|
2. člen |
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Črtan. |
|
4. člen |
|
Delo in
dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles sta javna, razen če svet
ali njegovo delovno telo obravnava zadevo zaupne narave. |
Svet
zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah, z neposrednim
prenosom sej preko spletne strani občine in z objavo slikovnega zapisa
sej na spletni strani občine ter na druge načine v skladu s predpisi
občine. Svet lahko odloči, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
Svet
lahko na predlog predlagatelja obravnavane zadeve, župana, pristojnega
delovnega telesa sveta, člana sveta ali nadzornega odbora sklene, da bo
seja ali del seje sveta potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne
obravnava zadeve zaupne narave, kadar je utemeljeno pričakovati, da bodo
v razpravi lahko sprožena vprašanja v zvezi z zadevami zaupne narave.
Sklep o tem sprejme svet na seji brez navzočnosti javnosti. Predsedujoči
sveta določi, kdo je lahko poleg župana, članov sveta in predlagatelja
gradiva navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti
javnosti. |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih teles, ki
so zaupne narave. Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi
župan s posebnim aktom. |
|
5. člen |
|
Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. Pod pogoji, ki
jih določa ta poslovnik, se svet sestaja tudi na sejah na daljavo. |
Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
|
Svet
predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
8. člen |
|
Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8.a člen |
|
Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta |
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
|
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki
ga na predlog najstarejšega člana določi svet. |
Na prvi
seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za
potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po
vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
|
Svet
potrdi mandate članov sveta na predlog komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
|
Ko se
svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta
in županu pa preneha. |
S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
|
Ko je
svet konstituiran, najprej imenuje izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
|
13. člen |
|
Črtan. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
14. člen |
|
Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
Član
sveta ima pravico: |
–
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa proračuna občine in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
–
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
–
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
–
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
–
predlagati kandidate za člane organov občine, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Članu
sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji sveta ali na
seji delovnega telesa sveta. Članu sveta, ki je imenovan za podžupana,
pripada plačilo za opravljanje funkcije, če jo opravlja nepoklicno,
oziroma plača, če funkcijo opravlja poklicno, na podlagi akta sveta. |
|
15. člen |
|
Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
16. člen |
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
|
17. člen |
|
Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih organov občine in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
Član
sveta ima pravico postaviti vprašanje županu ter lahko da pobudo za
ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njegove
pristojnosti. |
|
18. člen |
|
Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki. |
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to
opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in
direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
Razprave
o vprašanjih in pobudah ni. |
|
19. člen |
|
Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
20. člen |
|
Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
21. člen |
|
Črtan. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, dnevni red, predsedovanje in udeležba na seji |
|
22. člen |
|
Svet
dela in odloča na sejah. |
Seje
sveta sklicuje župan. |
Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po
sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more pričeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
23. člen |
|
Sklic
seje vsebuje vabilo in gradivo. |
Sklic
redne seje sveta se pošlje članom najkasneje 10 (deset) dni pred dnevom,
določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda,
vendar ne kasneje kot tri dni pred sejo sveta. |
Sklic
seje se pošlje tudi predsednikom vaških odborov, vodjem političnih
strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. Vabilo se
pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je potrebna glede na dnevni red
seje. |
Sklic
seje se pošlje v fizični obliki na papirju ali po elektronski pošti v
skladu s predpisom, ki ureja elektronsko poslovanje, lahko pa tudi na
zgoščenki ali drugem nosilcu podatkov. Gradivo, poslano v fizični ali
elektronski obliki, mora biti identično. Če je sklic seje ali dodatno
gradivo iz prvega odstavka tega člena poslano tudi v fizični obliki,
pričnejo teči roki po prejemu sklica seje ali dodatnega gradiva v
fizični obliki. |
V
primeru, da vsi člani sveta prejemajo sklic seje v elektronski obliki po
elektronski pošti, se glede rokov iz prvega odstavka tega člena
upoštevajo določbe predpisa o elektronskem poslovanju. |
Sklic
seje je informacija javnega značaja. Sklic seje se z dnem, ko se ga
odpošlje članom sveta in ostalim prejemnikom sklica, objavi na spletni
strani občine. |
|
24. člen |
|
Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno
sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Sklic
seje mora biti vročen članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Izredna
seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O dnevnem
redu svet ne razpravlja in ne glasuje. |
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
25. člen |
|
Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu občine in zaključnem računu
proračuna občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z glasovanjem po
elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje,
to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od
katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da
so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je zanj glasovala
večina članov sveta, ki so do roka oddali svoj glas. |
O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
25.a člen |
|
Seja na
daljavo je seja, na kateri člani sveta sodelujejo izven sedeža sveta s
pomočjo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča
prenos in snemanje slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da
je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto člana sveta, ki na
seji sodeluje izven sedeža občine. Informacijska tehnologija mora prav
tako brezhibno omogočati razpravo in glasovanje na daljavo. |
Član
sveta je v prostoru, v katerem poteka seja na daljavo, sam. |
Seja se
zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. |
|
25.b člen |
|
Pri
ugotavljanju navzočnosti in sklepčnosti se za prisotne na seji na
daljavo štejejo člani sveta, ki na seji sodelujejo z uporabo varne
informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ker se navzočnost članov sveta
na začetku seje ne more potrditi s podpisom na listi navzočih, se kot
dokazilo navzočnosti šteje poimensko izjavljanje ob začetku seje na
daljavo, ki se mora slikovno snemati. |
Na seji
na daljavo odloča svet le o zadevah, o katerih se glasuje z javnim
glasovanjem. Člani sveta glasujejo javno z osebnim izrekanjem v skladu s
50. členom tega poslovnika. |
|
25.c člen |
|
Za sklic
seje na daljavo veljajo vsi roki in postopki, kot jih določa poslovnik
za sklic redne seje sveta. |
|
25.č člen |
|
Določbe
25.a, 25.b in 25.c člena se smiselno uporabljajo tudi za sklic sej
delovnih teles. |
|
26. člen |
|
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma drugi predlagatelj točke dnevnega reda. |
Sklic
seje se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je potrebna glede na dnevni
red seje. |
|
27. člen |
|
Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezno točko dnevnega reda lahko poleg
župana predlaga tudi član sveta, delovno telo, nadzorni odbor v zadevah
iz svoje pristojnosti in najmanj pet odstotkov volivcev. |
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih,
ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če
svet odloči drugače |
|
28. člen |
|
Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
29. člen |
|
Seje
sveta so javne. |
Zvočno
in slikovno snemanje sej sveta izvajajo izključno občinska uprava in
predstavniki akreditiranih medijev. Nepooblaščeno snemanje seje je
kršitev v skladu s tretjo alinejo 42. člena tega poslovnika, zato se
osebo, ki nepooblaščeno snema, odstrani s seje ali dela seje. |
Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na
sejah sveta. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen
od prostora za člane sveta. Občani morajo svojo navzočnost najaviti
najkasneje en dan pred sejo sveta, do zasedbe prostih mest v sejni sobi. |
Občani
in predstavniki medijev se lahko vključujejo v razpravo samo v primeru,
če to dovoli svet. |
Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik medija moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če pa tudi po opozorilu ne neha motiti
dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za
medije. |
Uradno
obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej sveta, ki so potekale brez
navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov medijev. Svet
lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih. |
Besedilo
uradnega obvestila pripravi župan. |
|
30. člen |
|
Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma da bo točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
31. člen |
|
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
32. člen |
|
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
Mandatne
zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
Prva
točka dnevnega reda je praviloma sprejem zapisnika seje sveta. |
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
33. člen |
|
Črtan. |
|
34. člen |
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno ustno obrazložiti. |
|
35. člen |
|
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po pet minut. |
Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se mora nanašati na razpravo, sicer jo lahko predsedujoči
prepove. Replika sme trajati največ tri minute. |
Član
sveta, ki je pri obravnavi točke dnevnega reda že razpravljal o osnovnem
gradivu, ima pravico do ponovne razprave, če je svetu predloženo novo
dodatno pisno gradivo. Dopolnilna razprava lahko traja največ pet minut. |
Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
36. člen |
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
37. člen |
|
Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot tri minute. |
|
38. člen |
|
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
39. člen |
|
Seje
sveta se praviloma ne sklicujejo pred 17. uro in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur. |
Predsedujoči odredi 15-minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega
dela. |
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
40. člen |
|
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na naslednjo sejo. Enako
lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega
reda. |
Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
41. člen |
|
Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
42. člen |
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
–
opomin, |
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
43. člen |
|
Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
44. člen |
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
45. člen |
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine do vzpostavitve pogojev za nadaljevanje seje. |
|
4. Odločanje |
|
46. člen |
|
Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost članov sveta se ugotovi z njihovimi podpisi na listi
navzočnosti pred začetkom seje oziroma nadaljevanjem prekinjene seje. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi.
Preverjanje sklepčnosti se izvede po končani razpravi pri posamezni
točki dnevnega reda z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali
poimenskim klicanjem članov sveta. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva
vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
47. člen |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
48. člen |
|
Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
49. člen |
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
Če član
sveta predlaga vsebino sklepa v zvezi z vsebino posamezne točke dnevnega
reda, je predsedujoči dolžan ta predlog sklepa dati na glasovanje. |
H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Po
vsakem opravljenem glasovanju predsedujoči ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
50. člen |
|
Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z glasovalno napravo ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE
GLASUJEM«. |
|
51. člen |
|
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene s žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. |
Glasuje
se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
52. člen |
|
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
–
število razdeljenih glasovnic, |
–
število oddanih glasovnic, |
–
število neveljavnih glasovnic, |
–
število veljavnih glasovnic, |
–
število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
–
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je
imenovan. |
O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
Takoj po
ugotovitvi rezultatov predsedujoči objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
53. člen |
|
Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja pri javnem glasovanju, se lahko glasovanje ponovi. |
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Izločitev zaradi pristranosti |
|
53.a člen |
|
Razloge
za izločitev člana sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi
pristranosti ureja zakon. |
|
53.b člen |
|
Pobudo
za izločitev člana sveta lahko poda predsedujoči ali vsak član sveta s
pisno obrazložitvijo, ki jo je potrebno predložiti na seji sveta,
najkasneje do obravnave točke, na katero se pobuda za izločitev nanaša. |
Če se
član sveta z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. |
V
primeru, da se član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za
izločitev, z izločitvijo ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O
utemeljenosti ugovora odloča svet. |
Član
sveta, ki se z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji
izločitvi. |
V
primeru, da se član sveta sam izloči iz odločanja o posamezni zadevi,
lahko to sam ustno izreče na seji sveta. |
|
53.c člen |
|
Izločitev pomeni le izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član
sveta lahko sodeluje pri razpravi. |
|
53.č člen |
|
Postopek
izločitve se opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se
odločitev nanaša. |
|
6. Zapisnik seje sveta |
|
54. člen |
|
O vsaki
seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega: |
– imena
in priimke prisotnih članov sveta, opravičeno in neopravičeno odsotnih
članov in ostalih prisotnih na seji, |
– datum
in čas začetka in zaključka seje ter prostor, v katerem je bila seja, |
–
predlog dnevnega reda, umik točk in razširitev dnevnega reda ter
sprejeti dnevni red, |
– imena
razpravljavcev pri posameznih točkah dnevnega reda, |
–
razpravo posameznega člana sveta, če to posebej zahteva ob koncu
razprave ali replike, |
–
predloge amandmajev in sklepov z izidi glasovanja, |
– pobude
in predloge članov sveta z njihovimi imeni in priimki, |
–
postopkovne odločitve predsedujočega in sveta ter stališča statutarno
pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
Za arhiv
je potrebno potrjenemu zapisniku priložiti original ali kopijo gradiva,
ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za
zapisnik seje skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave
lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske
uprave. |
Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih ter dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik, ki jih praviloma v pisni obliki
predloži pred pričetkom seje, na kateri se ta zapisnik obravnava. O
utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo
v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, direktor občinske uprave in
pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta seznani z njim predsedujoči pred potrjevanjem
zapisnika. |
|
55. člen |
|
Seja
sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema. Šteje se, da so člani
sveta s pričetkom mandata seznanjeni z vsebino tega poslovnika in
namenom snemanja sej sveta, izdelavo prepisa in javno objavo zvočnega
posnetka seje ter s svojo udeležbo na seji podajajo svojo privolitev v
obdelavo osebnih podatkov, kadar soglasje predstavlja pravno podlago za
obdelavo osebnih podatkov. Enako se šteje za druge udeležence na seji,
ki imajo pravico do besede, ter podajo izjavo, da so seznanjeni s tem
poslovnikom. |
Seje se
snemajo z namenom obveščanja javnosti in zagotavljanja nadzora javnosti
nad delovanjem organov občine ter izdelave zapisnika seje sveta, enako
velja tudi za izdelavo prepisa in javno objavo zvočnega posnetka seje. |
Zvočni
zapis se objavi na uradni spletni strani občine v roku sedmih delovnih
dni po seji sveta, če so izpolnjeni pogoji za objavo, ter se izbriše
najkasneje v roku 30 dni po konstitutivni seji naslednjega sveta. V
kolikor se izdela magnetogram seje, se zvočni zapis uniči v roku sedmih
delovnih dni po izdelavi magnetograma. |
Član
sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje, če ta ni javno
objavljen. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
56. člen |
|
Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
57. člen |
|
Črtan. |
|
7. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
58. člen |
|
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. |
Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
|
8. Delovna telesa sveta |
|
59. člen |
|
Svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– predlaga kandidate za organe občine, delovna telesa sveta in druge
organe, ki jih imenuje svet, |
– daje
pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti sveta, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
– oblikuje predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad in jih
posreduje v sprejem svetu, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
60. člen |
|
Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije
in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
61. člen |
|
Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisija: |
– odbor
za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
– odbor
za kmetijstvo, |
– odbor
za družbene dejavnosti, |
–
statutarno pravna komisija. |
Odbori
in komisija imajo predsednika in štiri člane. |
|
62. člen |
|
Odbor za
gospodarstvo in komunalno infrastrukturo obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega
gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma), varstva okolja in
gospodarskih javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor za
gospodarstvo in komunalno infrastrukturo lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
63. člen |
|
Odbor za
kmetijstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu
ter tiste, ki jih določa pravilnik o sofinanciranju programov za
ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje. |
|
64. člen |
|
Odbor za
družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor za
družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
|
65. člen |
|
Odbori
so dolžni obravnave aktov in drugih odločitev s svojih področij opraviti
najkasneje do pričetka seje sveta ter svoje mnenje, stališča in predloge
pisno predložiti županu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
66. člen |
|
Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. |
Komisija
oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija
lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
67. člen |
|
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
68. člen |
|
Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Odbor
oziroma komisija ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika
obora izvoli svet izmed svojih članov, namestnika predsednika pa
izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe na prvi seji. |
Prvo
sejo odbora ali komisije skliče župan. |
Članstvo
v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
69. člen |
|
Črtan. |
|
70. člen |
|
Črtan. |
|
71. člen |
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in na svetu zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge. |
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
|
72. člen |
|
Črtan. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
73. člen |
|
Svet
sprejema splošne akte (v nadaljevanju: akti) v rednem, hitrem in
skrajšanem postopku. V rednem postopku sprejema svet akte po
dvostopenjskem ali enostopenjskem postopku. |
Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun proračuna občine, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov. |
|
74. člen |
|
Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
Komisija
in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega
odstavka. |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom
občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
75. člen |
|
Akte, ki
jih sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se žigosa in hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
76. člen |
|
Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
77. člen |
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta tudi,
kadar on ni predlagatelj. |
|
78. člen |
|
Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
79. člen |
|
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah ter vsebini predloga
odloka. |
Po
končani obravnavi svet sprejme stališča in predloge o odloku. |
Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
80. člen |
|
Za drugo
obravnavo predloga odloka pripravi predlagatelj novo besedilo, pri čemer
na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave
oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. Predlagatelj navede tudi rešitve,
ki odstopajo od besedila predloga odloka v prvi obravnavi. |
|
81. člen |
|
V drugi
obravnavi predloga odloka se vlagajo amandmaji. |
Amandma
mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlagajo amandma predlagatelj odloka, najmanj ena četrtina vseh članov
sveta ali župan. |
Predlagatelj akta in župan lahko do konca razprave o posameznem členu
vložita amandma na amandma. |
|
82. člen |
|
Predlagatelj akta in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu
tega akta. |
|
82.a člen |
|
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
O
amandmajih k posameznemu členu se glasuje po vrstnem redu, kot so bili
vloženi. |
Če je k
posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj
izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od
vsebine člena in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po sprejemu
prvega takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje. |
Če je
predlagan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan
na amandma. |
Predlagatelj amandmaja lahko umakne amandma do začetka glasovanja o
amandmajih k členu, h kateremu je predlagal amandma. |
Za
sprejem amandmaja je potrebna enaka večina kot za sprejem akta v
obravnavi. |
|
82.b člen |
|
Če
predlagatelj po sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi sprejetih
amandmajev posamezne določbe predloga akta medsebojno neusklajene, lahko
predlaga uskladitveni amandma še pred glasovanjem o aktu v celoti. |
|
82.c člen |
|
Če svet
v katerikoli fazi obravnave akta ne sprejme, je postopek za njegov
sprejem končan. |
|
83. člen |
|
Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenim s tem poslovnikom. |
O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi (združena prva in druga obravnava), če zakon ne določa
drugače. Določbe tega poslovnika, ki opredeljujejo drugo obravnavo
predloga odloka glede vlaganja in odločanja o amandmajih (81. do 82.b
člen), se smiselno uporabljajo tudi v postopku obravnave in sprejemanja
drugih aktov sveta. |
|
84. člen |
|
Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
Postopki
sprejemanja aktov, ki se do poteka mandata sveta ne zaključijo, so
končani in se v novem mandatu ne nadaljujejo. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
85. člen |
|
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. |
Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
86. člen |
|
Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre za: |
– manj
zahtevne spremembe in dopolnitve predpisov, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
– spremembe in dopolnitve splošnega akta v zvezi z odločbami ustavnega
sodišča ali drugih pristojnih organov, |
– obvezno razlago določb splošnih aktov, |
– prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
87. člen |
|
Črtan. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
88. člen |
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
Proračun
občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
Župan
lahko predloži svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje
proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi. |
|
89. člen |
|
Predlog
proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru Republike Slovenije. V
letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje
v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
Svet
mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s
1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun. |
|
89.a člen |
|
Župan
pošlje članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih
določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na
kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V prvi
obravnavi predstavi župan vsebino proračuna. |
Predstavitev ni časovno omejena. |
|
89.b člen |
|
Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če svet
po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
90. člen |
|
Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj sedem dni. |
V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga proračuna
v prostorih občine. |
Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
91. člen |
|
V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, vaški
odbori ter zainteresirana javnost. |
Pripombe
in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Med
javno razpravo je župan dolžan na sejah pojasniti predlog proračuna
občine. |
|
92. člen |
|
Najkasneje v 30 dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu
občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. S tem je
splošna razprava zaključena. |
Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta in delovna telesa vložijo amandmaje. Delovno telo, ki je pristojno
za določeno področje, lahko vloži amandmaje samo k tistim delom predloga
proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog
za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za
spremembo izdatkov na drugem področju. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
93. člen |
|
Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz prve obravnave in javne
razprave je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter
obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb
in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma. |
Župan
lahko vloži amandmaje do konca razprave na seji sveta. |
Najprej
se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih,
ki so jih vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu vložitve. |
O
amandmajih, ki niso vloženi v skladu s tretjim odstavkom 92. člena, se
ne glasuje. |
|
94. člen |
|
Ko je
glasovanje o amandmajih končano, predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji
so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
svet sprejme proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če
proračun ni usklajen, lahko predsedujoči prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
Svet
obravnava nov predlog proračuna občine in o njem odloča po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
95. člen |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
96. člen |
|
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Svet
sprejme rebalans proračuna po skrajšanem postopku. |
Po
skrajšanem postopku se sprejme tudi zaključni račun proračuna občine. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
97. člen |
|
Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
Obvezna
razlaga se objavi. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
98. člen |
|
Črtan. |
|
99. člen |
|
Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, predlaga statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika v roku
30 dni od objave v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev odloka tako določi svet. |
O
uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez razprave. |
Uradno
prečiščeno besedilo se objavi. |
|
VI. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE |
|
1. Splošne določbe |
|
100. člen |
|
Volitve
in imenovanja funkcionarjev in drugih oseb, ki jih po zakonu in statutu
voli ali imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon
ali drug akt občine ne določa drugače. |
|
101. člen |
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
102. člen |
|
Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje
se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Pri
tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
103. člen |
|
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno
število kandidatov, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
2. Imenovanje članov delovnih teles |
|
104. člen |
|
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidati morajo komisiji predložiti svoje soglasje. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično javno imenovanje članov. |
Če na ta
način niso imenovani vsi člani, se glasovanje ponovi na naslednji seji
sveta tako, da se izvede nov kandidacijski postopek samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
3. Postopek razrešitve |
|
105. člen |
|
Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal
za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj
razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se
predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešitev. |
|
105.a člen |
|
Predlog
za razrešitev se posreduje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih tretjega
odstavka prejšnjega člena, ga komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog
za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, zoper katero je
vložen predlog za razrešitev, se pisno opredeli, ali se z razrešitvijo
strinja ali ne. Če se z razrešitvijo ne strinja, ima na seji sveta
pravico do besede. |
Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
105.b člen |
|
Po
končani obravnavi predloga za razrešitev sprejme svet odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
Sklep o
razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
106. člen |
|
Župan in
člani sveta imajo pravico odstopiti. Postopek v zvezi z odstopom župana
in članov sveta urejata zakon in statut občine. |
Pravico
odstopiti imajo tudi člani nadzornega odbora, člani drugih organov
občine in delovnih teles sveta ter drugi imenovani. |
Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Svet
ugotovi prenehanje mandata zaradi odstopa na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
107. člen |
|
Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
108. člen |
|
Za
izvajanje odločitev sveta je odgovoren župan. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če župan
ne more izvršiti sklepa sveta, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo
možno izvršiti. |
Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
109. člen |
|
Črtan. |
|
110. člen |
|
Črtan. |
|
VIII. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
111. člen |
|
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
IX. RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
112. člen |
|
Črtan. |
|
113. člen |
|
Poslovnik razlaga statutarno pravna komisija. |
Med sejo
sveta razlaga določila poslovnika predsedujoči. Predsedujoči lahko med
sejo sveta zaprosi za razlago statutarno pravno komisijo, ki se sestane
takoj. Če statutarno pravna komisija ne more podati razlage poslovniške
določbe takoj, jo pripravi do naslednje seje sveta. |
Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
Poslovnik Sveta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 79/09) vsebuje
naslednji končni določbi: |
|
114. člen |
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Sveta Občine
Dobrepolje, ki je bil sprejet s sklepom na 9. seji sveta, dne 6. 7.
1999. |
|
115. člen |
|
Ta
poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Sveta Občine Dobrepolje (Uradni list
RS, št. 14/17) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
73. člen |
|
Te
spremembe in dopolnitve pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Sveta Občine Dobrepolje (Uradni list
RS, št. 69/19) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
11. člen |
|
Te
spremembe in dopolnitve pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Sveta Občine Dobrepolje (Uradni list
RS, št. 108/21) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
5. člen |
|
Te
spremembe in dopolnitve pričnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembi Poslovnika Sveta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št.
181/21) vsebujeta naslednjo končno določbo: |
|
3. člen |
|
Ti
spremembi pričneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |