Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah  (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 in 17/08 (21/08 – popr)), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik Občine, št. 12/I–UPB1), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) Občinski svet:

- Občine Ormož na svoji  27. redni seji, dne 12. 10. 2009 sprejel

ODLOK
o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Ormož

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta odlok ureja način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: občine/Občine) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:

1.   Splošne določbe,

2.   Organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,

3.   Vire financiranja javne službe,

4.   Pogoje izvajanja javne službe,

5.   Izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija,

6.   Izvajanje javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije,

7.   Pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov,

8.   Posebne storitve,

9.   Evidence uporabnikov,

10. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe,

11. Prehodne in končne določbe

(2) S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) oziroma trenutno veljavno zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

 
(3) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.

(4) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

(5) Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine, odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti upravljavec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije upravljavec to storitev opravlja kot »posebno storitev«. Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka.

(6) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

2. člen

(namen)

Namen odloka je:

·  zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,

·  uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,

·  smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,

·  razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,

·  zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

3. člen

(pojmi)

Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08– v nadaljnjem besedilu: pravilnik) oziroma kot so opredeljeni v  veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

4. člen

(zagotavljanje javne službe)

Občina zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik Občine, št. 12/I–UPB1) z upravljavcem (izvajalcem) javne službe (v nadaljevanju: upravljavec) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom) oziroma trenutno veljavno zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter v skladu s tem odlokom.

5. člen

(program izvajanja javne službe)

(1) Upravljavec mora opravljati javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), v skladu s pravilnikom oziroma kot to določa veljavna zakonodaja na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga izdela upravljavec in potrdi župan Občine Ormož.

(2) Program pripravi upravljavec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program upravljavec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o stanju javne kanalizacije, območjih oskrbe in načinu opremljenosti, izvajanju javne službe, podatke iz evidence javnega katastra ter novozgrajenih objektih v skladu s 17. členom pravilnika oziroma kot določa veljavna zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Upravljavec javne službe je podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.

 (3) Upravljavec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:

· skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,

· vodi kataster javne kanalizacije,

· vzdržuje javno kanalizacijo,

· izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,

· nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,

· izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo,

· obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpisi.

(4) Določila za poročanje o izvajanju javne službe so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

6. člen

(čiščenje odpadnih voda)

(1) Čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ormož se prostorsko zagotavlja:

· v čistilni napravi Ormož za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so nanj priključena,

· v pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za čiščenje komunalne odpadne vode.

(2) Obstoječa območja poselitve morajo biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljena z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in operativnim programom na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.

(3) Območja površin, predvidena za širitev naselja, ki niso na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE.

(4) Območja površin, predvidena za širitev naselij, ki so na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE.

7. člen

(prevzem in ravnanje z blatom)

(1) Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MČN in s komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic se zagotavlja v čistilni napravi Ormož.

(2) Upravljavec javne službe mora zagotavljati prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta.

(3) Za obdelano blato iz čistilne naprave mora upravljavec zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(4) Če namerava upravljavec uporabiti blato iz čistilnih naprav kot rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.

8. člen

(izvajanje javne službe)

(1) V okviru javne službe mora upravljavec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:

· vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,

· odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,

· odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije,

· obdelavo blata,

· prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave.

(2) V okviru javne službe mora upravljavec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:

· redno praznjenje nepretočnih greznic,

· prevzem blata iz greznic, ko je potrebno oz. najmanj enkrat na štiri leta,

· prevzem blata iz MČN, ko je potrebno oz. najmanj enkrat na štiri leta,

· prve meritve in obratovalni monitoring,

· izdaja potrdil in strokovnih ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave.

(3) Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, mora upravljavec javne kanalizacije izvajati ukrepe za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v to javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh.

(4) Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, mora upravljavec javne kanalizacije zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvajati v čistilno napravo.

(5) S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, da se prepreči onesnaženje vode, tal in zraka skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

III. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

9. člen

(financiranje javne službe)

(1) Javna služba se financira iz:

·  cene storitev javne službe,

·  komunalnega prispevka uporabnikov,

·  proračuna Občine Ormož,

·  okoljskih dajatev in drugih virov.

(2) Predlog cene oblikuje upravljavec, sprejme jo Občinski svet Občine Ormož oziroma pristojni organ, kot je opredeljeno v  veljavni zakonodaji na področju oblikovanju cen komunalnih storitev.

IV. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

10. člen

(upravni postopki – javna pooblastila)

(1) Upravljavec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ormož izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:

1. za smernice in mnenja: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju,

2. za pogoje: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,

3. za soglasja:

· dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,

· projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka v sklopu načrta,

4. za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:

a. gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,

b. projekt kanalizacijskega priključka,

c. projekt za izvedbo interne kanalizacije objekta,

d. podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,

e. program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,

f.  projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,

g. izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba,

5. za soglasja za začasni priključek:

a. situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,

b. opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,

c. izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba,

d. dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode,

e. dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor.

6. za soglasja za ukinitev priključka:

a. situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,

b. potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe, če gre za odstranitev objekta (stroške ukinitve poravna naročnik),

c. pisna zahteva lastnika priključka.

7. za soglasje k spremembam:

a. projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

(2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec, lahko upravljavec, če tako določa zakonodaja, zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi Občina Ormož.

(3) Na podlagi tega odloka se podeli javno pooblastilo Občine Ormož upravljavcu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za storitve izdajanja projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Upravljavec odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora imeti zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

11. člen

(študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda)

(1) Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini predlaga lastnik javne komunalne infrastrukture, Občina Ormož, v sodelovanju z upravljavcem.

(2) Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga upravljavec javne službe v sodelovanju z Občino. Programe razvoja in dinamiko izgradnje ter uporabo proračunskih sredstev Občine Ormož potrdi Občinski svet Občine Ormož v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna.

 (3) Program novogradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom.

12. člen

(gradnja novih kanalizacijskih omrežij in prenos na Občino Ormož)

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Ormož.

(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:

· gradbeno dovoljenje,

· projekt izvedenih del,

· elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),

· zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,

· poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,

· zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,

· uporabno dovoljenje,

· garancijske izjave,

· izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba.

13. člen

(prenos obstoječih kanalizacijskih omrežij)

Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, se predajo v last Občine Ormož in upravljanje upravljavca na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja upravljavca in cenitve, vrednosti predanega omrežja, ki jo opravi za to pooblaščen cenilec, kot je to opredeljeno v veljavni zakonodaji s področja cenitev. Mnenje upravljavca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 12. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu Občine opravi upravljavec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se udeležene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.

14. člen

(gradnja ločenih omrežij in odvajanje padavinskih voda)

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko:

· padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,

· zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,

· je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

(2) Upravljavec stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.

(3) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost. V takšno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih voda, vodotokov ter podtalnic, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.

V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA

15. člen

(opredelitev naprav in objektov s katerimi upravlja upravljavec)

(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:

·  kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,

·  črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,

·  čistilne naprave,

·  razbremenilniki visokih vod,

·  zadrževalni in pretočni bazeni,

·  drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.

(2) Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo so:

· primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi,

· sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje,

· skupna čistilna naprava je čistilna naprava z mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku;

· komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

(3) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine.

16. člen

(kataster javne kanalizacije)

(1) Vodenje katastra javne kanalizacije zagotavlja Občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, zanj pa skrbi in vodi upravljavec.

(2) V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:

·  objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja,

·  komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah,

·  kanalizacijskih priključkih.

(3) Med objekte in naprave javne kanalizacije, ki se evidentirajo v katastru javne kanalizacije, spadajo: kanalizacijski vod, črpališče, razbremenilnik, komunalna ali skupna čistilna naprava ter mala komunalna čistilna naprava, iztok javne kanalizacije, revizijski jašek, oprema, območje objekta kanalizacijskega omrežja, zadrževalnik in drugi objekti in oprema javne kanalizacije.

(4) Lokacija objektov in naprav iz prejšnjega odstavka se v katastru javne kanalizacije vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

 
(5) Vsebina katastra javne kanalizacije je objavljena na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije.

(6) Občina mora posredovati morebitne spremembe podatkov v katastru javne kanalizacije, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.

(7) V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture mora upravljavec zraven predpisanega zbirnega katastra voditi in pridobivati tudi podatke o vrsti greznic in MČN, in sicer lokacijo, velikost, vrsto, pogostost praznjenja in lokacijo prepeljane odpadne vode iz greznice oziroma male čistilne naprave.

17. člen

(naprave in objekti uporabnika)

(1) Naprave in objekti uporabnika so:

·  kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta,

·  objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,

·  interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.

(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.

(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki upravljavcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata upravljavec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in upravljavec v projektni dokumentaciji.

(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti upravljavcu izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.

 
(5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.

(6) Naprave in objekte navedene v tem členu upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

18. člen

(pogoji priključitve na javno kanalizacijo)

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.

(2) Upravljavec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.

(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

(4) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:

· odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb ali,

· se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

(5) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu in jo je možno očistiti z obstoječo tehnologijo čiščenja. Odpadne vode nastale iz proizvodne ali storitvene dejavnosti industrijskih objektov se morajo pred odvajanjem v javno kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, da uporabnik odvaja industrijsko odpadno vodo brez potrebnega predhodnega čiščenja in nad dopustnimi količinami glede na veljavne predpise o emisiji snovi in toplote odpadnih voda, je odškodninsko odgovoren za vse posledice in morebitno nastalo škodo. Uporabnik mora zagotoviti tehnične rešitve in ukrepe, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti industrijske odpadne vode.

(6) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.

19. člen

(način priključitve objektov)

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.

(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.

20. člen

(vloga za priključitev)

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev:

·  da je k vlogi za priključitev predložena vsa predpisana projektna in upravna dokumentacija,

·  da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja upravljavca.

(2) Investitor je dolžan vlogo podati upravljavcu najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika.

(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del ali stranka v lastni režiji pod nadzorom upravljavca.

(4) S pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje se pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje upravljavec in uporabnik medsebojno zavežeta k upoštevanju določil o vzdrževanju, uporabi, plačilih in drugih določil, ki se tičejo odvajanja v javno kanalizacijsko omrežje.

21. člen

(osnove za oblikovanje cen)

Cene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se določajo skladno s politiko cen in razvoja dejavnosti ter zakonskimi predpisi o določitvi cen komunalnih storitev.
Pri obračunu se pri posameznem uporabniku upoštevata:

· razvrstitev v ustrezno uporabniško skupino,

· obračun odvedenih in očiščenih količin komunalne odpadne in padavinske vode po veljavni ceni za posamezno tarifno skupino EUR/m³.

22. člen

(skupine uporabnikov)

(1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
I. skupina – gospodinjstva

II. skupina – ostali uporabniki.

(2) Za uporabnike, od katerih se odvaja in čisti industrijsko odpadno vodo, se cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode.

23. člen

(obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode)

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.

(2) Osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode je količina porabljene pitne vode, merjene v kubičnih metrih (m³), po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu.

(3) Uporabniki pri katerih upravljavec ne more pridobiti podatkov o porabi pitne vode je osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode pavšal določen z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda oziroma kot je opredeljeno v trenutno veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode oziroma področju oskrbe s pitno vodo.

(4) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti, ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti.

(5) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/09).

(6) Upravljavec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabniku zmanjša stroške računa.

(7) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v industrijskem postopku proizvodnje, lahko imajo vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz naravnih virov, oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedenih odpadnih vod, v nasprotnem primeru je osnova za obračun enaka, ko je opredeljeno v drugem odstavku tega člena.

(8) V ceni obračuna storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je lahko zajet tudi strošek prevzema in ravnanja z blatom iz. 3. odstavka 31. člena tega odloka.

24. člen

(izstavitev računa)

V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, se za razdelitev stroškov uporablja enak sistem, kot pri razdelitvi stroškov oskrbe s pitno vodo v tem objektu.

25. člen

(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev do osemnajstega (18) v mesecu oziroma do roka, ki je naveden na računu, razen če zakon ne določa drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti, podana v roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa pri izstavitelju računa. Upravljavec mora na reklamacijo uporabnika podati odgovor v roku petnajst (15) dni od datuma sprejema reklamacije računa. Po izteku roka plačila, določenega v prvem opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode oziroma odvajanje odpadne vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti.

26. člen

(ukinitev kanalizacijskega priključka, prenehanje odvajanja odpadne vode)

(1) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti upravljavca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati z dovoljenjem s strani pristojnih organov.

(2) Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti kanalizacijski priključek in  (ali) dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

· če je bil priključek na javno kanalizacijsko omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca,

· če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogroženo obratovanje ali proces čiščenja javnega kanalizacijska omrežja,

· če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,

· uporabnik onemogoča upravljavcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,

· uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,

· uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodni vir in oskrbo s pitno vodo,

· če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,

· če uporabnik ne plača računa za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje oziroma ne plača opomina;

· če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje,

· ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,

· industrijski uporabnik v roku 30 dni po pozivu upravljavca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,

· industrijski uporabnik ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov,

· če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.

(3) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.

(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.

27. člen

(načrtovana in nenačrtovana prekinitev odvajanja odpadnih voda)

(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo odpadne vode. V primeru večjih okvar, ki bi pomenile daljšo prekinitev odvajanja odpadne vode je potrebno v najkrajšem roku preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike.

(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima upravljavec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Upravljavec ima v teh primerih dolžnost v najkrajšem možnem času vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.

28. člen

(izjemni dogodki)

Upravljavec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, priključitve stavbe ali utrjene površine na javno kanalizacijo brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem, ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. Po naravnih in drugih nesrečah upravljavec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanja odpadne vode oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE

29. člen

(izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo)

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode velja za investitorja obvezna izgradnja MČN s certifikatom oziroma nepretočne greznice.

(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.

 
(3) Uporabnik je dolžan ob izgradnji MČN ali nepretočne greznice pridobiti potrdilo in strokovno oceno o obratovanju, ki ju na stroške uporabnika izdela upravljavec javne službe oz. strokovna oseba, ki  ima dovoljenje za izdajanje strokovnih ocen.

30. člen

(prevzem blata)

Upravljavec prevzema in zagotavlja ravnanje z blatom iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN, ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine po programu.

31. člen

(obračun storitev ravnanja z blatom)

(1) Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN je dejanska prevzeta količina blata merjena v m³.

(2) Osnova za obračun storitev odvoza in čiščenja komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice (MČN) je količina komunalne odpadne vode obračunana skladno z določili 23. in 24. člena tega odloka.

(3) Stroške prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN je upravljavec dolžan zaračunati uporabniku po opravljeni storitvi.

32. člen

(usedalnik blata)

(1) Usedalnik blata je del nepretočne greznice oziroma MČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: usedalnik blata).

(2) Velikost usedalnika blata določi upravljavec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije, oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami upravljavca pri prvem črpanju blata.

(3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi upravljavec v programu na podlagi prostornine usedalnika blata.

33. člen

(obveščanje uporabnika)

(1) Upravljavec je dolžan o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode uporabnika pisno obvestiti vsaj deset dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.

 
(2) Uporabnik ima po dogovoru z upravljavec pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik upravljavca pisno obvestiti vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve.

(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z upravljavcem ne prestavi, ter s tem onemogoči izvedbo storitve, ali če upravljavcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom upravljavec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.

(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz 3. odstavka 31. člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.

34. člen

(upravljavec prevzema blata)

Upravljavec lahko po postopkih javnega naročanja za prevzem blata iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN in prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic s pogodbo pooblasti tudi druge izvajalce.

35. člen

(lokacija predelave blata)

Blato iz pretočnih greznic in MČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža v čistilno napravo Ormož, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.

VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV

36. člen

(pravice in obveznosti upravljavca)

Zaradi izvajanja javne službe ima upravljavca naslednje pravice in dolžnosti:

· zagotavljati javno službo,

· zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN,

· zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,

· zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom,

· izdelovati program in ga objavljati na svojih spletnih straneh,

· sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,

· izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MČN in nepretočnih greznic,

· obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,

· voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,

· voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila,

· redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,

· izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MČN,

· izvajati investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji in vzdrževalna dela v javno korist,

· uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati,

· izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,

· nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,

· obvestiti uporabnika o ugotovljenih nepravilnostih na napravah in objektih uporabnika, ter mu določiti rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, preden prijavi kršitev pristojnemu prekrškovnemu organu,

· izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah, oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,

· obveščati lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o aktivnostih kot so opredeljene v pravilniku oziroma kot so opredeljene v  veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

· upravljavce oziroma lastnike površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode,

· voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o lokalni samoupravi in tega odloka,

· voditi kataster iz 16. člena tega odloka,

· izvajati druge obveznosti tega odloka.

37. člen

(obveščanje uporabnika)

Upravljavec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MČN in greznic, vendar mora o svoji nameri predhodno obvestiti lastnika zemljišča.

38. člen

(pravice in obveznosti uporabnikov)

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju občine, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:

· odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico,

· pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok in veljavni predpisi s področja gradenj in varovanja okolja, ki se tičejo odvajanja odpadne in padavinske vode,

· redno vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,

· vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,

· redno vzdrževati greznice in MČN,

· izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod,

· omogočati upravljavcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,

· omogočati upravljavcu dostop do greznice oziroma MČN in prevzem vsebine,

· obvestiti upravljavca o začetku gradnje MČN, mu omogočiti pregled in prevzem MČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MČN,

· obveščati upravljavca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,

· pisno obveščati upravljavca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov, v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,

· plačevati stroške storitev javne službe,

· urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in upravljavcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov,

· obveščati upravljavca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,

· upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

(3) Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na upravljavca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

39. člen

(prepoved posega v naprave in objekte javne kanalizacije)

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

40. člen

(odškodnina za škodo)

Uporabnik ima pravico od upravljavca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi upravljavca, oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.

VIII. POSEBNE STORITVE

41. člen

(vrste posebnih storitev)

(1) Posebne storitve zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve:

· odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in

· odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.

(2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe.

42. člen

(industrijska odpadna voda)

(1) V okviru posebnih storitev mora upravljavec zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije. Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik):

· ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m³ odpadne vode letno ali več kot 15 m³ odpadne vode dnevno in,

· ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode.

(2) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka.

43. člen

(industrijski uporabnik)

Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati upravljavcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora upravljavcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 28. februarja za preteklo leto. Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti upravljavcu vedno na razpolago. Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.

44. člen

(opredelitev količin industrijske odpadne vode)

(1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi. Upravljavec, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m³ odpadne vode letno ali več kot 15 m³ odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.

 
(2) Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m³ odpadne vode letno ali več kot 15 m³ odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati upravljavcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.

45. člen

(obveznosti industrijskega uporabnika v zvezi stanja industrijske odpadne vode)

(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.

(2) Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje upravljavca.

46. člen

(meritev pretoka industrijske odpadne vode)

(1) Industrijski uporabnik lahko na lastne stroške zgradi, uredi in vzdržuje kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo.

(2) Če ima industrijski uporabnik merilno mesto mora to biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za upravljavca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo (oziroma podobno sodobno informacijsko povezavo) do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in upravljavcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca. Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti upravljavec. Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika.

47. člen

(kršitve v zvezi odvajanjem industrijske odpadne vode)

Če upravljavec ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo.

48. člen

(obračun storitev odvajanja)

(1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki nimajo merilnega mesta, izvaja upravljavec mesečno. Količina odpadne vode se določi na podlagi količine porabljene pitne vode, merjene v kubičnih metrih (m³), po stanju vodomera. V primeru okvare vodomera, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.

(2) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki imajo merilno mesto, izvaja upravljavec mesečno. Upravljavec izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.

 
(3) Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

49. člen

(obračun storitev čiščenja)

(1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po faktorju obremenitve (v nadaljnjem besedilu: FO). Cena čiščenja FO se določi na osnovi cene čiščenja za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. Za vsakega industrijskega uporabnika se za obdobje enega leta izračuna FO na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za predhodno koledarsko leto.

 
(2) Industrijski uporabnik je na naslov upravljavca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 28. februarja v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki. Faktor obremenitve (FO) se izračuna po enačbi, ki vsebuje določene parametre onesnaženosti odpadne vode.

50. člen

(pogodba z upravljavcem)

(1) Industrijski uporabnik do 30. junija tekočega leta sklene pogodbo z upravljavcem, v kateri je določena cena čiščenja odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. V pogodbi se navede FO s podatki prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev.

 
(2) Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsakega industrijskega uporabnika  posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za ostale uporabnike (II. skupina – ostali uporabniki), se zaračunava cena čiščenja po ceni za ostale uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

51. člen

(obračun storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode)

(1) Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora upravljavec v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne. Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske odpadne vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca.

 
(3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.

(4) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m³ in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin, iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo, ter desetletnega povprečja letne količine padavin na območju občine. Velikost strešnih in utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve upravljavca.

Izračun količin se določi po naslednji formuli:

 V = A × R,

 kjer je:

V = količina odvedene vode v m³/mesec,

A = prispevna površina v m²

R = desetletno povprečje količine padavin na območju Ormož (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za merilno mesto Jeruzalem, izražene v m³/m²/mesec).

(5) Površina odvajanja, se lahko zmanjša na naslednje načine:

·  z zajemanjem meteornih vod v zbiralnike,

·  z direktnim odvajanjem v vodotoke, z ustreznim dovoljenjem oz. soglasjem pristojnega organa,

·  z odvajanjem na druge površine, ki nimajo povezave z javno kanalizacijo.

IX. EVIDENCE UPORABNIKOV

52. člen

(evidence uporabnikov)

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

· šifro uporabnika in plačnika,

· ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),

· znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

· datum vnosa podatkov,

· lokacija priključka na javno kanalizacijo,

· tip priključka na javno kanalizacijo,

· podatki o greznicah in MČN (vrsta, lokacija, velikost, pogostost praznjenja, lokacija prepeljane odpadne vode).

(3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:

· podatke o zaposlitvi oziroma drugačnem statusu uporabnika z vidika delovne aktivnosti in socialnega statusa ,

· številko osebnega bančnega računa,

· davčno številko,

· delež lastništva,

· EMŠO,

· število in vrsta živali.

(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

· šifro uporabnika in plačnika,

· naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,

· naslov,

· transakcijski račun,

· davčno številko,

· znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

· datum vnosa podatkov,

· lokacija priključka na javno kanalizacijo,

· tip priključka na javno kanalizacijo.

(5) Polega navedenega evidenca uporabnikov vsebuje podatke o odjemnem mestu, ki jih določa zakonodaja.

53. člen

(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)

(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca v osmih (8) dneh od nastanka sprememb pisno obveščati o:

· statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,

· vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:

· ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,

· kopijo listino o prenosu lastninske pravice,

· številko in naslov odjemnega mesta,

· podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

54. člen

(pridobivanje evidenc)

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

55. člen

(izstavitev računa)

(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:

· upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu,

· vsakemu uporabniku posebej, če skupnost stanovalcev nima upravnika. V tem primeru sklenejo stanovalci pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna in ključa delitve, ki so ga sporazumno določili stanovalci.

(2) V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.

56. člen

(evidence upravljavca)

Upravljavec mora voditi in hraniti evidenco o javni kanalizaciji in objektih kot je opredeljeno v 18. členu pravilnika oziroma kot je opredeljeno v  veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE

57. člen

(inšpekcijski organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljala pooblaščena uradna oseba – občinski komunalni inšpektor.

(2) Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba – občinski komunalni inšpektor.

(3) Upravljavec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi – občinskemu komunalnemu inšpektorju.

58. člen

(globe)

(1) Z globo 1000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba – upravljavec, če:

·  ravna v nasprotju z 8. členom,

·  ravna v nasprotju z 10. členom,

·  ravna v nasprotju s 27. členom,

·  ravna v nasprotju z 31. in 33. členom,

·  ravna v nasprotju s 36. členom,

·  ravna v nasprotju z 49., 50., 51. in 56. členom tega odloka.

(2) Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe – upravljavca.

(3) Z globo 1000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

·  ravna v nasprotju s 17. členom,

·  ravna v nasprotju z 18. členom,

·  ravna v nasprotju z 29. členom,

·  ravna v nasprotju s 33. členom,

·  ravna v nasprotju s 35. členom,

·  ravna v nasprotju z 38. členom,

·  ravna v nasprotju z 39. členom,

·  ravna v nasprotju s 43., 44., 45., 46. in 47. členom,

·  ravna v nasprotju s 1. točko 50. člena,

·  ravna v nasprotju z 51. členom,

·  ravna v nasprotju s 55. členom tega odloka.

(4) Z globo 250 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(5) Z globo 250 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če:

·  ravna v nasprotju s 17. členom,

·  ravna v nasprotju z 18. členom,

·  ravna v nasprotju z 29. členom,

·  ravna v nasprotju s 33. členom,

·  ravna v nasprotju s 35. členom,

·  ravna v nasprotju z 38. členom,

·  ravna v nasprotju z 39. členom,

·  ravna v nasprotju z 51. členom,

·  ravna v nasprotju s 55. členom tega odloka.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

59. člen

(obveznosti občine – roki)

Občina je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji za območja in v času kot je to opredeljeno v veljavnem državnem Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

60. člen

(obveznosti uporabnikov – roki)

(1) Lastniki stavb iz območij, kjer Občina ni dolžna zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:

·  31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju,

·  31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje.

(2) V primeru izgradnje MČN lahko lastniki stavb uveljavijo zmanjšanje višine plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda s skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda oziroma kot je opredeljeno v  veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

61. člen

(obveza investitorjev novih stavb – rok)

Investitorji novih stavb v katerih nastaja komunalna odpadna voda morajo po začetku veljavnosti odloka odvajati komunalno odpadno vodo v MČN ali jo zbirati v nepretočni greznici, v primeru, da stavba nima zagotovljenega odvajanja v javno kanalizacijo.

62. člen

(evidence streh in utrjenih površin)

Do vzpostavitev in izdelave evidenc velikosti strešnih in utrjenih površin za padavinske odpadne vode iz 51. člena tega odloka, iz katerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, se posebni obračun ne opravlja.

63. člen

(pogodba o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje za obstoječe uporabnike)

(1) Pogodba o priključitvi med upravljavcem in uporabnikom iz 4. odstavka 20. člena tega odloka za že obstoječe uporabnike se sklene pri prvi redni menjavi vodomerov.

(2) Ob prvi redni menjavi vodomerov se za vse uporabnike, ki niso priklopljeni na javno kanalizacijo popiše tudi kataster o vrsti greznic in MČN iz 7. odstavka 16. člena tega odloka.

64. člen

(tehnični pravilnik, kataster)

(1) Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Ormož v roku dveh (2) let od uveljavitve tega odloka.

(2) Vodenje katastra javnega kanalizacijskega omrežja mora Občina zagotoviti v okviru javne službe najkasneje v enem letu (1) po uveljavitvi tega odloka.

65. člen

(strošek prevzema in ravnanja z blatom)

V primeru, če je storitev iz 3. odstavka 31. člena tega odloka, že zajeta v ceni za obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, se strošek po opravljeni storitvi ne zaračunava.

66. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97, Uradni vestnik občine Ormož, št. 15/03 –popr., št. 8/07-popr., 12/II/07-uradno prečiščeno besedilo).

67. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.