|
Na podlagi 58. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89), ter 10. člena statuta Občine
Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine
Slovenska Bistrica na 13. redni seji dne 7. 5. 1996 sprejel |
|
O D L O K |
|
o
nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok opredeljuje območja na katerih se v
Občini Slovenska Bistrica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila na podlagi katerih se
določa višina nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, ter
merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila. |
|
2. člen |
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče
po merilih,
ki jih določa zakon. |
|
Za zazidano
stavbno zemljišče po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene
parcele še nima določene, se po njeni določitvi za zazidano stavbno
zemljišče šteje tudi tisti del površine zemljišča parcele, na kateri
stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
|
Za
nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za
katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. |
|
Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi
zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih
stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo
je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen. |
|
Za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega in
drugega odstavka tega člena se upošteva enaka vrednost točke za m2, kot
pri zazidanem stavbnem zemljišču. |
|
|
|
|
|
3. člen
|
|
Nadomestilo je finančni vir sklada stavbnih
zemljišč in se uporablja za opremljanje novih in obstoječih stavbnih
zemljišč v skladu z letnimi programi sklada.
|
|
Ob nadomestilu se lahko združujejo tudi namenska
sredstva za izvajanje sprejetih programov izgradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, ter sredstva za vzdrževanje komunalnih objektov in
naprav.
|
|
3. člen |
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje
od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. |
|
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno
zemljišče se upošteva: |
|
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov
(vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih
stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž, |
|
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in
vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
|
Za poslovni prostor se štejejo za določitev nadomestila kot
nezazidana stavbna zemljišča tudi: |
|
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, |
|
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov,
trdih odpadkov in nasipov zemlje, |
|
– površine namenjene delavnicam na prostem, |
|
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni
dejavnosti, |
|
– kamnolomi, peskokopi in glinokopi, |
|
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni
dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne
prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne
površine, javna parkirišča za katere se plačuje parkirnina ali
najemnina, tržnica na javnih površinah, |
|
površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski
objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne
dejavnosti transporta plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni
objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso gospodarske javne
infrastrukture, vodna zajetja za pridobitev električne energije, |
|
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne
dejavnosti. |
|
II.
OBMOČJA NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
4. člen |
|
Območja na katerih se plačuje nadomestilo so
določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti
posameznih stavbnih zemljišč in sicer: |
|
– gostoto javnih funkcij in poslovnih
dejavnosti |
|
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi |
|
– splošno opremljenost z infrastrukturo |
|
– ustrezno namensko rabo po prostorskem
dokumentu. |
|
Območja iz prvega odstavka se razvrstijo v 4
kakovostne skupine območij: |
|
-------------------------------------------------------------------------------
Kakovostno Naselja (zaselki, ulice)območje
------------------------------------------------------------------------------------------
I. OBMOČJE – center mesta Slovenska Bistrica (Titova
cesta
Ljubljanska
cesta,
Mariborska cesta, Trg Alfonza Šarha,
Čopova ulica, Ozka ulica, Kolodvorska ulica, Grajska
ulica, Partizanska ulica do št. 37, Žolgarjeva ulica,
Vošnjakova ulica, Trg svobode)
– del naselja Pragersko: Ptujska cesta od št. 15 do št.
35,
Kolodvorska ulica od št. 1 do št. 19
– del naselja Oplotnica: Partizanska cesta od št. 34 do št.
70, Ulica Pohorskega bataljona od št. 1 do št. 7
– del naselja Poljčane: Bistriška cesta od št. 4 do št.
93,
Dravinjska cesta od št. 1 do št. 64.
II. OBMOČJE – ostali deli naselij Slovenska Bistrica, Pragersko,
Poljčane
in Oplotnica, ter naselja Zgornja Polskava, Zgornje Poljčane,
Spodnje Poljčane in Zgornja Bistrica.
III. OBMOČJE
Areh, Cigonca,
Čadram,
Čadramska vas, Črešnjevec, Devina,
Dobriška vas,
Dobrova, Farovec, Gabernik, Gaj, Gladomes,
Globoko ob Dravinji, Kebelj, Klopce,
Kostanjevec, Kovača vas, Krasna,
Križni vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas,
Lušečka
vas, Makole,
Malahorna, Markečica, Modrič, Mostečno, Pečke,
Pobrež,
Pokoše, Preloge,
Prihova,
Rogla (Pesek), Sele pri
Polskavi, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja
Nova vas,
Spodnja Polskava, Stari Log,
Straža,
Studenice, Šentovec,
Šmartno na Pohorju, Štatenberg (turistično območje),
Trnovec,
Ugovec,
Veliko Tinje, Videž, Visole, Vrhloga, Vrhole pri
Slovenskih Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Brežnica,
Zgornja Ložnica, Žabljek.
IV. OBMOČJE Bojtina,
Božje, Brezje,
Brezje pri Poljčanah, Brezje pri
Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Dežno pri Makolah,
Dolgi
vrh, Drumlažno, Fošt, Frajhajm,
Gorica,
Hošnica,
Hrastovec pod Bočem,
Jelovec, Ješovec, Jurišna vas, Kalše,
Koritno,
Korplje,
Kot na Pohorju,
Kovaški
vrh,
Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Križeča
vas,
Lačna Gora, Ljubično, Lovnik,
Ložnica pri Makolah, Lukanja, Malo
Tinje, Modraže, Nadgrad, Novake, Ogljenšak,
Okoška Gora,
Ošelj, Planina pod Šumnikom, Podboč,
Podgrad
na Pohorju,
Prepuž, Pretrež,
Raskovec,
Razgor pri Žabljeku, Rep, Ritoznoj, Savinsko, Sevec, Smrečno,
Spodnje Prebukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stopno,
Stranske
Makole, Strug, Štatenberg (razen turističnega območja),
Tinjska Gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Varož,
Vinarje,
Vrhole pri Laporju, Zgornja Nova vas,
Zgornje Grušovje,
Zgornje Prebukovje, Zlogona Gora, Zlogona vas
Radkovec.
-----------------------------------------------------------------------------------------
|
|
5. člen |
|
Območja iz prejšnjega člena tega odloka, na
katerih je obvezno plačilo nadomestila, so opredeljena na preglednem
katastrskem načrtu - PKN v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka
in je na vpogled pri občinskem upravnem organu za urejanje prostora in
pri Geodetski upravi. |
|
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE |
|
NADOMESTILA |
|
6. člen |
|
Za določitev višine nadomestila se
upoštevajo naslednja merila: |
|
1. opremljenost stavbnega zemljišča s
komunalnimi in drugimi objekti in napravami, ter dejanska možnost
priključitve na te objekte in naprave, |
|
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča, |
|
3. smotrna izkoriščenost stavbnega
zemljišča, |
|
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka
v gospodarskih dejavnostih. |
|
7. člen |
|
Po namembnosti oziroma namenu uporabe se
stavbna zemljišča v I., II., III., in IV. kakovostnem območju razvrstijo
v naslednje skupine: |
|
– skupina A: za gospodarske namene;
industrijska proizvodnja, energetika, obrtna proizvodnja, finančno
posredništvo, poslovanje z nepremičninami,
telekomunikacije, gradbeništvo in promet |
|
– skupina B: za poslovne dejavnosti; obrtne
storitve, servisne dejavnosti, kmetijstvo, transport, turizem, trgovina,
gostinstvo, |
|
– skupina C: za družbene dejavnosti; javna
uprava, izobraževanje, znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura,
umetnost, šolstvo, politične stranke, zdravstvo, socialno varstvo, |
|
– skupina D: stanovanja, stanovanjske hiše,
domovi za ostarele, samski in dijaški domovi, počitniški objekti
družbenega standarda. |
|
8. člen
|
|
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi
in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti
priključka na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
|
|
------------------------------------------------------------------------------------------------- |
Namembnost
stavbnega zemljišča / točke |
Komunalna opremljenost skupina A
skupina B skupina C skupina D |
------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
1. Opremljenost s cestami |
a) zasilni cestni dovoz, orientacijska svetila
20 15 10 5 |
b) makadamska utrditev cest., posamez. svetila
25 20 15 8 |
c) protiprašna utrditev cest., JR na drogovih
40 30 20 10 |
d) asfaltna utrditev cestišča z robniki |
in z vsaj enim hodnikom za pešce, |
JR v kabelski izvedbi,
kandelabri 45 40
25 15 |
e) sodobno oprem. cestišče z robniki, |
z dvostr. hodnik. za pešce, zelenimi ločenimi |
pasovi oziroma drevoredi, JR v kabelski izvedbi |
in
kandelabri 50
45 30 15 |
2. Opremljenost s parkirišči |
a) možno parkiranje ob vozišču
25 20 15 10 |
b) posebej urejena parkirišča (neplačljiva)
50 45 30 15 |
3. Opremljenost z zelenimi |
in rekreacijskimi površinami |
a) urejene zelenice z nasadi in grmičevjem
25 20 15 10 |
b) urejene zelenice z nasadi in urejenimi |
športno-rekreac. objekti v nep. bliž. (do 200 m)
40 30 30 10
|
4. Opremljenost s kanalizacijo
50 45 30 15 |
5. Opremljenost z vodovodom
45 40 25 15 |
6. Opremljenost s plinom |
a) za kuhanje 30
25 15 10 |
b) za kuhanje in ogrevanje
50 40 30 20 |
7. Opremljenost s toplovodom (vročevodom)
60 50 35 30 |
8. Opremljenost z elektriko
40 30 20 10 |
9. Opremljenost s ptt
40 30 20 10 |
10.Opremljenost z javnim mestnim |
prometom |
a) proga s frekvenco do 20 minut
50 45 30 15 |
b) proga s frekvenco nad 20 minut
25 20 15 10 |
------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
8. člen |
|
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in
skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te naprave se ovrednoti z
naslednjimi točkami: |
|
Komunalna opremljenost Namembnost stavbnega zemljišča /
točke |
skupina A skupina B skupina C
skupina D |
------------------------------------------------------------------------- |
1. Opremljenost s cestami |
a) makadamska utrditev cestišča 25 20
15 8 |
b) asfaltna utrditev cestišča 45 40
25 15 |
2. Opremljenost s kanalizacijo 50 45
30 15 |
3. Opremljenost z vodovodom 45 40
25 15 |
4. Opremljenost s plinom 50 40
30 20 |
5. Opremljenost s toplovodom |
(vročevodom) 60 50
35 30 |
6. Opremljenost z elektriko 40 30
20 10 |
7. Opremljenost s ptt 40 30
20 10 |
8. Opremljenost z javnim |
mestnim prometom 25 20
15 10 |
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
|
|
9. člen |
|
Glede na lego in namembnost se stavbno
zemljišče točkuje z naslednjim številom točk: |
|
|
|
----------------------------------------------------------------------------------------------
Kakovostno območje /
točke
Namembnost stavbnega zemljišča I. območje II. območje III.
območje IV. območje
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Skupina A 400
300 200 100
Skupina B 350
250 150 80
Skupina C 150
100 80 50
Skupina D 100
60 40 20
----------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
Če za nezazidano stavbno zemljišče ni mogoče
določiti vrste rabe oziroma dejavnosti se pri odmeri upošteva načrtovana
raba, razen v primerih, ko je v izvedbenem aktu opredeljena možnost
začasne drugačne rabe. |
|
IV. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA |
|
10. člen
|
|
Nepokrita skladišča, interna parkirišča,
delavnice na prostem in javna parkirišča za katera se plačuje parkirnina
ali najemnina, tržnice na javnih površinah za katere se plačuje
najemnina, kampi, golf igrišča, hipodromi, teniška igrišča, odprti
bazeni in kopališča, kamnolomi, peskokopi, so po tem odloku poslovne
površine in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti kot določa
prejšnji člen.
|
|
10. člen |
|
Nepokrita
skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča
za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih
površinah za katere se plačuje najemnina, kampi, golf igrišča,
hipodromi, teniška igrišča, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi,
peskokop, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije,
površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, površine za
dejavnosti ob avtocesti in železnici, odlagališča odpadkov, površine na
katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine
tranzitnih in prenosnih omrežij se točkujejo po naslednji tabeli: |
|
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
Vodna zajetja, Odlagališča Bazne postaje Parkirišča
nepokrita kladišča, Primarno elektro omrežje, |
kamnolomi, glinokopi, nevarnih mobilne gostinski
vrtovi, delavnice telekomunikacijsko omrežje, |
peskokopi, odlagališča odpadkov telefonije na prostem,
površine plinovodno omrežje |
odpadkov ob
avtocestah in železnicah |
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
600 t/m2 3000 t/m2 3000 t/m2 200
t/m2 1000 t/m2 |
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
a) Površine
peskokopov, glinokopov in kamnolomov ter vodnih zajetij za pridobivanje
električne energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za
izkoriščanje rudnin. Površine določijo strokovne službe občine na osnovi
dovoljenja za izkoriščanje rudnin. |
|
b) Površine
za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti
namenjene za dejavnosti ali parkiranje in niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. |
|
c) Površine
odlagališča predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče odlagališča. |
|
d) Površine
za dejavnosti ob železnici predstavljajo vse površine, ki so ob
železnici namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti
gospodarske javne infrastrukture. |
|
e) Površine
za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije
in telekomunikacijske storitve v naseljih se določijo v površini 5 m2 po
stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja,
namenjenega za priključevanje posameznih objektov in niso objekti
gospodarske javne infrastrukture |
|
f) Površine,
na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo
celotno funkcionalno zemljišče bazne postaje, pri baznih postajah, ki so
montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne
stavbe) se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji. |
|
g) Površine,
v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni
cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da en
dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine. |
|
Druga
zazidana stavbna zemljišča iz 10. člena se točkujejo po kriterijih iz
tega člena brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 8. člena tega
odloka. |
|
|
|
|
|
11. člen |
|
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se
stanovanjski objekti oziroma poslovni objekti razvrstijo v štiri razrede
objektov, ter se točkujejo z naslednjim številom točk: |
|
---------------------------------------------------------------------------------------------
Kakovostne skupine
območij / točke
Vrste stanovanjskih
objektov I. območje II. območje III.
območje IV. območje
---------------------------------------------------------------------------------------------
1. Individualne stanovanjske hiše 60
40 25 10
2. Objekti z 2-4 stanovanji 50
35 20 10
3. Objekti s 5-10 stanovanji 40
25 10 5
4. Objekti nad 10 stanovanj 20
10 5 0
--------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
12. člen |
|
V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se
pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z
možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij
stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, na območjih, ki spadajo
pod I. kakovostno območje stavbnih zemljišč po 4. členu tega odloka. |
|
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila iz
prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste
dejavnosti: |
|
----------------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti
Število točk
------------------------------------------------------------------------------
1. Zunanja trgovina, bančništvo, poslovne storitve,
menjalnice
200
2. Trgovina na debelo, gostinske storitve, turistično
posredovanje
150
3. Trgov. na drobno, obrtne storitve, saloni za osebno
nego in podobne
dejavnosti 100 |
|
V. OBVEZNOST
PLAČEVANJA NADOMESTILA
|
|
V. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
13. člen
|
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe:
|
|
– stanovanjska površina je čista tlorisna
površina sob, predsobe, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih
zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebni
avto,
|
|
– poslovna površina je čista tlorisna površina
prostora in vseh zaprtih prostorov, ki so funkcionalno vezani na ta
poslovni prostor.
|
|
Za poslovni prostor se štejejo tudi
manipulativne odprte površine zemljišč, ki služijo poslovni dejavnosti.
|
|
13. člen |
|
Število točk
za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti
oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli: |
|
Lega zemljišča Stanovanjski Počitniški Poslovni |
Območje objekti objekti namen |
------------------------------------------------------------ |
1. območje 300 1000 1000 |
2. območje 225 1000 800 |
3. območje 150 1200 600 |
4. območje 100 1200 400 |
------------------------------------------------------------ |
|
|
Pri
nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča
namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča
po 8. členu odloka. |
|
Zavezanec za
plačilo nadomestila po tem členu je lastnik nezazidanega stavbnega
zemljišča. |
|
Kadar je na
nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost
(stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za
plačilo nadomestila ugodnejši. |
|
14. člen |
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po
prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je
pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. |
|
15. člen |
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
plačujejo neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb
(imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja
oziroma poslovnega prostora). |
|
Nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je
stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu
nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem
zemljišču. |
|
16. člen |
|
Za počitniške objekte do 20 m2 uporabne
površine se ne glede na komunalno opremljenost določi naslednje število
točk: |
|
– za I. kakovostno območje 800 točk |
|
– za II. kakovostno območje 1000 točk |
|
– za III. in IV. kakovostno območje 1200
točk. |
|
Nadomestilo se izračuna tako, da se število
točk pomnoži z uporabno površino objekta in z vrednostjo točke za
stanovanjske površine. |
|
Za površino, ki presega 20 m2 uporabne površine
objekta, se nadomestilo določi po 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., in
12. členu tega odloka po določilih, ki veljajo za stanovanjske površine.
|
|
Za površino,
ki presega 20 m2 uporabne površine objekta, se nadomestilo določi po 4.,
5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. členu tega odloka po določilih,
ki veljajo za stanovanjske površine. |
|
V primeru vinskih kleti v II., III. in IV.
kakovostnem območju je uporabna površina vseh bivalnih prostorov v
objektu. Nadomestilo se ne plačuje od neto koristne površine kleti in
prostorov za hrambo orodja ali pripravo sadja. |
|
VI.
IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA |
|
17. člen |
|
Letna višina nadomestila po merilih iz 5., 6.,
7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se
skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino
zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega
stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke.
|
|
Letna višina
nadomestila po merilih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člena
tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s
stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s
površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo
točke. |
|
Lnsz = Št × P × Vt |
|
Lnsz = letna višina nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča |
|
Št = skupno število točk |
|
P = površina v m2 |
|
Vt = vrednost točke v SIT/m2. |
|
18. člen |
|
Za določanje oziroma izračun nadomestila se
uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni na poziv
pristojnih občinskih upravnih in državnih organov sporočiti vse osnovne
podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
|
Zavezanci so dolžni sproti sporočati
pristojnim organom tudi vse spremembe, ki vplivajo na določanje višine
nadomestila. |
|
Zavezancu, ki podatka ne prijavi, pristojni davčni urad odmeri
nadomestilo 200 m2 za stanovanjske površine, 100 m2 površine za
počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovno dejavnost. |
|
Če strokovne službe občine ocenijo, da se poslovna dejavnost
opravlja na več kot 500 m2 površine, oziroma zavezanec uporablja
stanovanjsko površino večjo kot 200m2, pa zavezanec podatkov na zahtevo
davčnega urada ne prijavi, davčni urad na predlog občinskega urada
odmeri nadomestilo za (ocenjeno) površino celotne parcele, ki jo
uporablja zavezanec. |
|
19. člen |
|
Vrednost točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, določi vsako leto do 20. marca Občinski
svet občine Slovenska Bistrica. Vrednost točke za zazidano in nezazidano
stavbno zemljišče je enaka. V primeru da občinski svet ne določi
vrednosti točke, se vrednost točke za tekoče leto revalorizira za porast
indeksa cen. |
|
20. člen |
|
Nadomestilo se plačuje mesečno, trimesečno,
polletno ali letno. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem,
izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti
v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo
določbe zakona o davkih državljanov. |
|
VII.
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
21. člen |
|
Stavbna zemljišča z manj kot tremi
komunalnimi priključki se ne točkujejo, oziroma se na takih stavbnih
zemljiščih ne pobira nadomestilo. |
|
Poleg primerov, ki jih določa 59. člen
zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89) o
plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so lahko
oproščeni plačila nadomestila uporabniki stavbnih zemljišč: |
|
– osebe, ki prejemajo denarni dodatek, po
zakonu o socialnem varstvu, |
|
– upokojenci, ki prejemajo varstveni
dodatek, |
|
– nadomestila se na lastno zahtevo za dobo 5
let oprosti občan, ke je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe
ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni vplačal stroške za
urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih
(59. člen). |
|
Nadomestila se ne plačuje za zemljišča in
objekte, ki jih uporabljajo humanitarna društva, športna društva in
kulturna društva. |
|
Nadomestila so oproščeni občani, ki jih
prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar,
ipd.) do odprave posledic, praviloma največ do 5 let. |
|
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče in
objekte v lasti občine in krajevnih skupnosti, kateri so namenjeni za
opravljanje njene lastne dejavnosti, javni zavodi, knjižnice in zavodi
katerih ustanovitelj je občina. |
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča v območjih II., III. in IV. kakovostne skupine se ne plačuje
od gospodarskih objektov, ki služijo osnovni kmetijski dejavnosti in
sicer vseh vrst objektov brez bivalnih prostorov oziroma prostorov za
opravljanje pridobitne dejavnosti, kot so: objekti za rejo živali,
silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo stelje in
krme, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, rastlinjaki, lope za
hrambo kmetijske mehanizacije. |
|
22. člen
|
|
Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč lahko
oprosti plačevanja nadomestila tudi druge zavezance, ki so v izjemno
težkem materialnem položaju.
|
|
Sklep o oprostitvi se izda na podlagi vloge
zavezanca, ter po opravljenem ugotovitvenem postopku.
|
|
22. člen |
|
Zavezanci za plačilo nadomestila – fizične osebe, pravne osebe in
samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za
odložitev ali oprostitev plačila nadomestila. |
|
Pristojna strokovna služba lahko predlaga županu odložitev ali
oprostitev plačevanja nadomestila tudi za druge zavezance, ki so v
izjemno težkem materialnem položaju, kar dokazujejo z ustreznimi
dokumenti. |
|
Pristojne strokovne službe občine sprejmejo kriterije, ki jih
potrdi občinski svet, na osnovi katerih se ugotavlja upravičenost
odložitve ali oprostitve plačila v celoti ali delno. |
|
Na osnovi sklepa župana pristojni davčni urad izda ustrezno
odločbo. |
|
VIII.
NADOMESTILO ZA UPORABO JAVNE |
|
POVRŠINE |
|
23. člen |
|
Za uporabo javnih površin za namene določene
v tabeli, se obračuna nadomestilo z naslednjimi vrednostmi: |
|
--------------------------------------------------------------------------------------------
Namen javnih površin I. območje II. območje III.
območje IV. območje
----------------------------------------------------------------------------------------------
1. Točilnice na prostem 600
400 200 0
2. Gospodarske in zabavne prireditve 550
400 200 0
3. Stojnice sejmišča 500
350 200 0
4. Kioski – postavitev za čas do 1 leta 400
250 150 0
postavitev nad 1 letom 200
150 100 0
5. Gostinski vrtovi 300
150 100 0
6. Najem javne površine za potrebe v
času gradnje 200
150 100 0
---------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
Nadomestilo iz tega člena ne plačujejo
neprofitne organizacije. |
|
Nadomestilo za uporabo javnih površin iz
tega člena se določi tako, da se število točk iz tabele pomnoži s
številom dni uporabe javne površine in z vrednostjo točke, ter s m2
zasedene javne površine. |
|
Nujp = Št × P × Šd × Vt |
|
Nujp = nadomestilo za uporabo javnih površin |
|
Št = število točk |
|
P = površina v m2 |
|
Šd = število dni uporabe javnih površin |
|
Vt = vrednost točke v SIT/m2. |
|
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
24. člen |
|
Nadomestilo
je finančni vir občinskega proračuna. |
|
Nadomestilo se plačuje na
žiro
transakcijski
račun proračuna Občine Slovenska Bistrica. |
|
25. člen |
|
Pri določanju nadomestila za leto 1995 je
pristojen občinski upravni organ upošteval površine stavbnega zemljišča,
ki so bile podlaga za določitev po odloku za nadomestilo stavbnega
zemljišča v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 19/87 in
12/88). |
|
Vsi zavezanci so dolžni v roku 6 mesecev po
uveljavitvi tega odloka ponovno prijaviti stanovanjske površine, garaže
in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih predpiše pristojni občinski
upravni organ. |
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
26. člen |
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za
prekršek pravna oseba, če ne prijavi stavbnega zemljišča katerega
neposredni uporabnik je, če ne prijavi vseh poslovnih prostorov ali ne
odda pravilnih podatkov. |
|
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena. |
|
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznujejo
fizične osebe, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
27. člen |
|
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati
odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska
Bistrica (Uradni list SRS, št. 19/87 in 12/88). |
|
28. člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 1/1-465-5/96 |
|
Slovenska Bistrica, dne 7. maja 1996. |
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica
dr. Janko Čar l. r. |
|
|