Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3)
(ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) in v povezavi s 97. in 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 21. in 29.
člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Beltinci
(Uradni list RS, št. 22/16 – UPB1) je Občinski svet Občine Beltinci na
29. seji dne 29.09.2022 sprejel |
|
ODLOK |
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA
POSLOVNO-INDUSTRIJSKO CONO V BELTINCIH |
|
1
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S
tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta za
poslovno-industrijsko cono v Beltincih (v nadaljnjem besedilu:
lokacijski načrt), ki je bil sprejet z Odlokom o lokacijskem načrtu za
poslovno-industrijsko cono v Beltincih (Uradni list RS, št. 122/06 in
11/15). |
(2)
Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno-industrijsko cono v Beltincih
(Uradni list RS, št. 122/06 in 11/15) se v celoti nadomesti s tem
odlokom. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Ta odlok
določa območje lokacijskega načrta, prostorsko ureditev, ki se načrtuje
z lokacijskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in
ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve,
velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega
načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti lokacijskega načrta. |
|
3. člen |
(vsebina
lokacijskega načrta) |
(1)
Lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2)
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje besedilo odloka. |
(3)
Grafični del lokacijskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte: |
·
izsek iz
kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov s
prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000, |
·
območje
lokacijskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000, |
·
prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000, |
·
zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000, |
·
prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000, |
·
prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000, |
·
načrt
parcelacije v merilu 1 : 1000. |
|
4. člen |
(spremljajoče gradivo lokacijskega načrta) |
Spremljajoče gradivo lokacijskega načrta je: |
·
izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
·
prikaz
stanja prostora, |
·
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta, |
·
smernice
in mnenja, |
·
obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta, |
·
povzetek
za javnost, |
·
okoljsko
poročilo. |
|
2
Območje lokacijskega načrta |
|
5. člen |
(območje
lokacijskega načrta) |
Območje
lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št. 1165/1,
1165/2, 1168/3, 1168/4, 1168/6, 1168/7, 1168/9, 2454, 2455, 2456/2,
2456/3, 2456/5, 2456/6, 2457, 2458/1, 2458/2, 2463/1, 2463/2, 2464/1,
2464/2, 2465/1, 2465/2, 2466/1, 2466/2, 2467/1, 2467/2, 2468, 2469/1,
2469/2, 2470/1, 2470/2, 2471/1, 2471/2, 2472/1, 2472/2, 2473/3, 2473/4,
2473/5, 2473/6, 2474/1, 2474/2, 2475, 2476/1, 2476/2, 2477/3, 2477/4,
2477/5, 2477/6, 2478/1, 2478/2, 2479/4, 2479/5, 2479/5, 2479/7, 2479/8,
2479/9, 2479/3, 2480/4, 2480/5, 2740/4, 2740/5, 2740/6, 2740/8, 2740/10,
2740/12, 2740/13, 2740/14, 2740/15, 2754, 2755, 2756, 2757, 2758,
3928/2, 3930/2, 3930/4 in 3942 vse v k.o. Beltinci, skupne površine
155.057,7 m2 oziroma 15,5 ha. |
|
3
Prostorska ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom |
|
6. člen |
(načrtovana prostorska ureditev) |
Z
lokacijskim načrtom se načrtuje: |
·
gradnja
stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim,
skladiščnim, prevozniškim, trgovskim, poslovnim dejavnostim ipd., |
·
gradnja
gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki, križišča,
hodniki za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno,
elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki), |
·
gradnja
pomožnih objektov, |
·
ureditev
zunanjih površin (utrjene in zelene površine), |
·
drugi
gradbeni posegi. |
|
4
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
4.1
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
7. člen |
(vplivi
in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1)
Vpliv (vizualni vpliv, hrup) poslovno-industrijske cone na bližnje
ležeče čisto stanovanjsko območje naselja Beltinci bo v večji meri
omiljen z izvedbo načrtovanega zelenega pasu drevesne in grmovne
vegetacije na in ob robu območja lokacijskega načrta. |
(2)
Posegi izven območja lokacijskega načrta so dovoljeni za izgradnjo,
prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja
lokacijskega načrta. |
|
4.2
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
8. člen |
(rešitve
načrtovanih objektov in površin) |
(1)
Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo lokacijskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in
prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo
utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. |
(2)
Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
9. člen |
(vrste
gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
Na
območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del: |
·
pripravljalna in zemeljska dela, |
·
novogradnja, |
·
rekonstrukcija, |
·
manjša
rekonstrukcija, |
·
vzdrževanje objekta, |
·
vzdrževalna dela v javno korist, |
·
odstranitev, |
·
sprememba namembnosti. |
|
10. člen |
(vrste
objektov glede na namen) |
Na
območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede
na namen: |
·
stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo za
nastanitev sezonskih delavcev), |
·
gostilne, restavracije in točilnice, |
·
druge
poslovne stavbe, |
·
trgovske
stavbe, |
·
oskrbne
postaje, |
·
stavbe
za storitvene dejavnosti, |
·
postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe, |
·
garažne
stavbe, |
·
industrijske stavbe, |
·
rezervoarji, silosi in skladišča, |
·
stavbe
za funkcionalno dopolnitev, |
·
druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
·
regionalne ceste, |
·
lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
·
parkirišča izven vozišča, |
·
mostovi,
viadukti, nadvozi, nadhodi, |
·
jezovi,
vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
·
objekti
za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
lokalni
(distribucijski) plinovodi, |
·
lokalni
vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, |
·
lokalni
cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
·
vodni
stolpi in vodnjaki, |
·
cevovodi
za odpadno vodo (kanalizacija), |
·
čistilne
naprave, |
·
lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi, |
·
lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja, |
·
objekti
za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (samo objekti za
proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno, betonarne ter
asfaltne baze), |
·
elektrarne in drugi energetski objekti, |
·
objekti
industrije, ki niso uvrščeni drugje, |
·
objekti
za ravnanje z odpadki (samo odprta skladišča odpadkov in površine za
obdelavo odpadkov nastalih na območju lokacijskega načrta), |
·
objekti
za preprečitev zdrsa in ograditev, |
·
odprta
skladišča in odprte prodajne površine. |
|
11. člen |
(lega,
velikosti in oblikovanje objektov) |
(1)
Stavbe, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za
zahtevni ali manj zahtevni objekt: |
·
lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami.
Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko
pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost
zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad
vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V
primeru združevanja in širjenja ali deljenja in oženja parcel se
površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo; |
·
tlorisni
gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ
0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot
razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene
gradnji; |
·
višinski
gabarit: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu. Klet ni
dovoljena; |
·
fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
·
streha:
svobodne oblike z možnostjo kombinacije več različnih oblik streh; |
·
strešna
kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. |
(2)
Gradbeni inženirski objekti: |
·
lega: na
celotnem območju lokacijskega načrta; |
·
velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
·
oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3)
Pomožni objekti, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje
merila za nezahtevni ali enostavni objekt: |
·
lega:
najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča
odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa
tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na
oziroma do meje sosednjega zemljišča; |
·
velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za
nezahtevni ali enostavni objekt; |
·
oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza
prostora. |
(4)
Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne
infrastrukture, priobalnem zemljišču celinskih voda, poplavnem območju
in varovanem območju kulturne dediščine so dopustni le pod pogoji in s
soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca. |
|
12. člen |
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin) |
Na
območju lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za
ureditev zunanjih površin: |
·
zunanje
ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest, |
·
v okviru
posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi potrebna
parkirna mesta (na štiri parkirna mesta se zasadi vsaj eno visokodebelno
drevo), |
·
v okviru
posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 10 % prostih zelenih
površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev), ostali
nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene manipulativne
površine, |
·
vzdolž
vzhodne meje območja lokacijskega načrta se obvezno uredi zelenica, ki
se v čim večji meri zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo z gosto
krošnjo (neformalna zasaditev v vseh horizontalnih slojih (grm, drevo)), |
·
na
območju lokacijskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se
uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki
naj bodo lokalnega izvora. |
|
13. člen |
(merila
za parcelacijo) |
Parcele
je dopustno združevati in širiti ali deliti in ožiti. |
|
5
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
14. člen |
(splošni
pogoji) |
(1) Pri
projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni
predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2)
Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije za
posamezni objekt v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi
pogoji k temu lokacijskemu načrtu. |
(3)
Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja lokacijskega načrta. |
15. člen |
(prometno urejanje) |
(1) Na
območju lokacijskega načrta se dogradi dostopne ceste. |
(2)
Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,0 m (na mestu
navezave na javno pot ali poljsko pot je dopustna zožitev vozišča). Ob
vozišču dostopnih cest se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in
kolesarje. |
(3)
Cestne priključke in križišča se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi
elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. |
|
16. člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
(1) Za
zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in tehnoloških odpadnih
voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. |
(2)
Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke odpadne
vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. |
(3)
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno
očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v zadrževalnik meteorne vode z
izpustom v potok Črnec. |
(4) Pri
projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o
javni kanalizaciji. |
|
17. člen |
(oskrba
z vodo) |
(1) Za
oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno vodovodno
omrežje s priključki. |
(2)
Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se
določijo v projektni dokumentaciji. |
(3) Pri
projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javnem vodovodu. |
|
18. člen |
(oskrba
z električno energijo) |
(1) Vsa
elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi ter na podlagi strokovne podlage Elektra Maribor d.d. |
(2) Vsi
posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji
upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
19. člen |
(oskrba
s plinom) |
(1) Za
oskrbo z zemeljskim plinom se na območju lokacijskega načrta zgradi
ustrezno dimenzionirani plinovod, ki se naveže na obstoječe
srednjetlačno (4 bar) plinovodno omrežje na Kmečki ulici. |
(2) Za
načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje. Priključka
na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru izkoriščanja
obnovljivih virov energije. |
(3)
Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec
plinovodnega omrežja. |
(4) V
plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar. |
(5)
Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno
obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. |
|
20. člen |
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) |
(1) Na
območju lokacijskega načrta se dogradi telekomunikacijska kabelska
kanalizacija. |
(2)
Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
(3)
Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek,
predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice,
mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen
24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem
se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno
telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski
omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
21. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1)
Javna razsvetljava se uredi ob dostopnih cestah v skladu s kriteriji in
predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(2)
Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. |
|
6
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
22. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) Na
območju lokacijskega načrta se nahajata arheološki najdišči Gmajna –
Beltinci (EŠD 30487) in Pri cesti (EŠD 30488), kjer so bile opravljene
arheološke raziskave. |
(2)
Arheološke raziskave so potrdile posamezne arheološke najdbe, zato se na
mestih območja lokacijskega načrta, ki jih določi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, Območna enoto Maribor, pred začetkom
gradbenih posegov opravi arheološko izkopavanje, s katerim se arheološke
ostaline nadzorovano odstrani. |
(3) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje,
da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(4)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
7
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja
narave |
|
23. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in prečiščenih tehnoloških
odpadnih voda ter prečiščenih padavinskih voda. Kanalizacijski sistem
mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN
1610. |
(2)
Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba
urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(3)
Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v
javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji
površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov
padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri
čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven
povoznih in manipulativnih površin. |
(4) V
primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski odvodnik
(jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava
oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli
profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka
mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl
iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in
grafično ustrezno obdelan in prikazan. |
(5)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti
izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. |
(6) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor,
za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja
pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje
toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor
pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(7) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si
mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba
vrtine). |
(8) Za
vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.),
ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje
ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije. |
(9) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja oziroma vodnega
soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija
Republike Slovenije za vode. |
|
24. člen |
(varstvo
tal) |
(1) Ob
izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se
rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi
območja. |
(2)
Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3)
Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
25. člen |
(ohranjanje narave) |
Na
območju lokacijskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih
območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij
predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot,
območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij ter
območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
26. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z
določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
|
(2)
Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. |
(3)
Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(4)
Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
|
27. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje lokacijskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. |
(2) Pri
gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je
treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov
prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu
s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje
varstva pred hrupom in so oddaljena od območja lokacijskega načrta manj
kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to
usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni
hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in
so oddaljena od območja lokacijskega načrta manj kot 1.000 m, je
potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa
znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja
emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z
varovanimi prostori ipd. |
|
28. člen |
(varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1)
Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti
bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2)
Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. |
|
29. člen |
(varovanje naravnih virov) |
Na
območju lokacijskega načrta se zagotovi: |
·
stalna
oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
|
·
racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
30. člen |
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
Načrtovana transformatorska postaja predstavljata nizkofrekvenčni vir
sevanja, zato ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
31. člen |
(učinkovita raba energije) |
(1) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2)
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
·
izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
·
spodbuja
pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
·
pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
·
zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski
plin) ali z biomaso. |
(3) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
·
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
·
soproizvodnja, |
·
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
·
toplotne
črpalke. |
(4)
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
32. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1)
Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega
zemljišča. |
(2)
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom,
ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
8
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
33. člen |
(obramba) |
Na
območju lokacijskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za
izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
34. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Območje lokacijskega načrta se nahaja na območju razreda srednje, majhne
in preostale poplavne nevarnosti, zato se na celotnem območju
lokacijskega načrta upošteva: |
·
podkletitev stavb ni dopustna, |
·
višinska
kota pritličja stavbe je najmanj 0,5 m nad računsko gladino Q100
(gladina Q100 na vzhodnem robu območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta je 175,9 m n. v., na zahodnem pa 176,65 m n. v.), |
·
objekte
se umešča v prostor na način, da se ne poslabšujejo obstoječe poplavne
varnosti, |
·
vpliv
načrtovane gradnje (predvsem na območju razreda srednje poplavne
nevarnosti) se obvezno analizira s pomočjo Hidrološko hidravlične
študije za območje občine Beltinci, št. 3792/18, Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o, april 2019 (dopolnitev september 2020, december 2020 in
marec 2021) v postopku pridobitve mnenja oziroma soglasja, ki ga izda
Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. |
(2) Pri
načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. |
(3)
Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom ipd.). |
|
35. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
·
pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
·
potrebne
odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, |
·
dovozne
poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda
SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar
se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
·
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
9
Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
36. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1)
Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega
interesa investitorjev. |
(2) Za
vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno
število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavbe. |
|
10
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
37. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do
parcel. |
(2)
Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta
odstopanja zadevajo. |
(3)
Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih parcel. |
(4)
Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe),
v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta
odstopanja tangirajo. |
(5)
Dopustna so odstopanja od vrst objektov glede na namen oziroma vrst
dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob
upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in
ostalega varstva okolja. |
|
11 Drugi
pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta |
|
38. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pri
izvajanju lokacijskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati
vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje
mnenj k temu lokacijskemu načrtu. |
(2) V
času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
12
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
lokacijskega načrta |
|
39. člen |
(usmeritve po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta) |
Merila
in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13
Končni določbi |
|
40. člen |
(hramba
in vpogled) |
Lokacijski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske
uprave Občine Beltinci. |
|
41. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 032-6/2022-29-322/VII |
Datum:
29.09.2022 |
|
|
Občina Beltinci |
|
Marko Virag, župan |
|