ODLOKA

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MAJŠPERK, KI OBSEGA:

·  Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/2013),

·  Odlok o 1. spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016),

·  Avtentična razlaga 47. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2020),

·  Odlok o 2. spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2020),

(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Majšperk (OPN), ki ga je izdelal UMARH d.o.o., Ptuj, pod št.  11/08  leta 2013.

2. člen

(sestavni deli odloka)

Odlok sestavljata strateški in izvedbeni del OPN z grafičnimi prikazi.

3. člen

(strateški del OPN)

(1) Strateški del OPN določa:

·  izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

·  zasnovo prostorskega razvoja,

·  zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

·  okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

·  okvirna območja razpršene poselitve,

·  posebna zaključena območja razpršene poselitve (vinogradniška območja),

·  usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

·  usmeritve za razvoj v krajini,

·  usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

·  usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (PIP).

(2) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje karte:

·  prostorski razvoj občine (karta št. 1),

·  zasnova gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2),

·  usmeritve za razvoj poselitve(karta št. 3),

·  usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4),

·  usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5).

(3) Podlaga za strateški del OPN, ki se nanaša na razvoj občinskega središča in lokalnih središč, so konceptualni deli urbanističnih načrtov za naselja Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce.

4. člen

(izvedbeni del OPN)

(1) Izvedbeni del OPN določa enote urejanja prostora (EUP), podrobno namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, območja urejanja gospodarske javne infrastrukture in prostorske izvedbene pogoje (PIP). OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov za posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi prostorskimi akti. PIP določajo merila in pogoje za posege v prostor na območjih naselij, na območjih razpršene poselitve in na območjih krajine, in sicer glede:

·  namembnosti objektov,

·  lege objektov,

·  velikosti objektov,

·  oblikovanja objektov,

·  parcelacije,

·  priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro,

·  celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

·  varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

·  varovanja zdravja ljudi in

·  urejanja območij, za katera je predvidena izdelava OPPN.

(2) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:

·  pregledno karto listov v merilu 1 : 40.000,

·  prikaz območij EUP, podrobnejše namenske rabe površin, obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture ter PIP za posamezna območja enot urejanja prostora na kartah v merilu 1 : 5.000.

5. člen

(priloge OPN)

Priloge OPN so:

1.  izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov;

2.  prikaz stanja prostora z bilancami,

3.  strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta :

·  Analiza stanja in teženj v prostoru na območju občine Majšperk,

·  Urbanistični načrti za naselja Majšperk, Ptujska Gora, Breg in Stoperce,

·  Obrazložitev pobude  252 (Vrtnarski center Lecana),

·  Obrazložitev pobude 283,

·  Lokalni energetski koncept občine Majšperk,

·  Vodnogospodarska ureditev Dravinje na odseku Stogovci- Koritno, IDP št. 3214/10,  Karte poplavne nevarnosti ter razredov poplavne nevarnosti, št. načrta 42,DHD d.o.o., december 2010, dopolnitve 2011,

·  Elaborat Hidrološko hidravlična presoja za objekt Kmetijsko skladiščni objekt na parc. št. 179, 180 in 187 k.o. Doklece, Št. 903/10, Higra d.o.o., Maribor,  junij 2010 (vodno soglasje številka 35507-534/2011-2, z dne 30.3. 2011 Agencije RS za okolje).

4.  Podrobne obrazložitve nosilcem urejanja prostora, ki vsebujejo obrazložitve posegov, spremembe namenske rabe prostora po pobudah, velikost posegov in prikaz sprememb namenske rabe prostora v digitalni vektorski obliki (.shp),

5.  Obrazložitev prostorskega akta,

6.  Povzetek za javnost,

7.  Okoljsko poročilo, izdelal IEI d.o.o,  april 2012.

II. STRATEŠKI DEL OPN

IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE MAJŠPERK

6. člen

(stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja v občini)

(1) Na področju poselitve občina v zadnjem obdobju beleži zmerno rast. Število prebivalcev se je v zadnjih desetletjih opazneje  zmanjšalo v gričevnatem delu občine zaradi težjih bivalnih pogojev. Izobrazbena in socialna struktura občine je po več kazalcih na ravni  širšega obmejnega območja, ki pa je v primerjavi s slovenskim povprečjem manj ugodna. Problem na področju poselitve v preteklem  obdobju so bile težnje k nadaljnji razpršeni gradnji, pogosto tudi na poplavnem območju.

(2) Na področju infrastrukture je splošni problem podpovprečna opremljenost. Ključni problemi so:

·  prometna povezanost, ker del prometnega omrežja še ni asfaltiran, nekatere asfaltirane ceste pa so v slabem stanju,

·  javni vodovodni sistem ne doseže vseh gospodinjstev v gričevnatih predelih občine.

(3) Na območju krajine je velik problem zaraščanje kmetijskih površin, ki je posledica depopulacije in upada interesa za primarne dejavnosti. Drugi problem so naravne nesreče, predvsem poplave v dolini Dravinje in ogroženost zaradi  erozijskih procesov.

(4) Velik del površine občine so območja različnih kategorij varovanja narave. Ti varstveni ukrepi so omejitve za različne dejavnosti v krajini, po drugi strani pa so znak kakovosti okolja, kar se izkoristi. Z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja se ohranja poselitev in hkrati doseže višjo kakovost življenja.

RAZVOJNE POTREBE V OBČINI

7. člen

(krepitev občinskega središča in posameznih lokalnih središč)

(1) Krepi se  lokalno središče Majšperk s funkcijo občinskega središča, lokalni središči Ptujska Gora in Stoperce ter oskrbno in zaposlitveno središče Breg. Območje občine je izrazito območje razpršene poselitve. Prebivalcem se zagotovi kakovostno bivanje z boljšo dostopnostjo do javnih funkcij.

(2) V občinskem središču se razvija:

·  storitvene in oskrbne funkcije,

·  delovna mesta,

·  socialno oskrbo ter

·  športne in kulturne dejavnosti.

(3) Naselji Majšperk in Breg sta zaposlitveni središči območja s posebnimi razvojnimi problemi, v določeni meri pa tudi del obmejnega območja, kjer se razvija neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjo državo. Na Bregu se krepi in širi obstoječo gospodarsko cono. Občinsko središče in lokalna središča ne glede na obseg gravitacijskega območja samostojno in v medsebojnih povezavah zagotavljajo zadostno in dobro dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi.

(4) V lokalnih središčih Ptujska Gora in Stoperce ter v oskrbnem in zaposlitvenem središču Breg se prebivalcem naselij in zaledij zagotovi najmanj vsakodnevno oskrbo, javno avtobusno povezavo z občinskim središčem, osnovno izobraževanje v Stopercah in na Ptujski Gori, osnovno zdravstveno oskrbo na Bregu ter informiranje in druženje v vseh treh lokalnih središčih.

8. člen

(krepitev obstoječih proizvodnih območij)

Proizvodni obrati v občini so pomembni razvojni dejavniki tega manj razvitega dela Slovenije. Po težavah v t.i. tranzicijskem obdobju se proizvodno območje Breg oživlja in krepi. Z vidika razvoja delovnih mest in razvoja območja je pomembno, da se proizvodna dejavnost koncentrira v proizvodnih območjih in funkcionira v največji možni meri.

9. člen

(razvoj gospodarskih dejavnosti vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo)

Z vidika ohranjanja poselitve in kulturne krajine ter z narodnoobrambnega vidika se vzpodbuja ohranjanje poseljenosti in vitalnosti celotnega območja občine. Kmetijstvo in gozdarstvo ter gospodarske dejavnosti, vezane na kmetijstvo in gozdarstvo, posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. Na območju občine so možnosti predvsem za naslednje dejavnosti, ki se jih vzpodbuja:

·  gozdarstvo, predvsem izraba kvalitetnega lesnega prirasta za izdelavo zahtevnejših lesnih produktov pa tudi izraba preostale lesne biomase, še posebej energetska izraba,

·  kmetijstvo, predvsem živinoreja (pašna, hlevska),

·  dopolnilne dejavnosti na kmečkih gospodarstvih in

·  vinogradništvo na posameznih območjih.

10. člen

(posodobitev infrastrukture)

(1) Na področju opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo so največje potrebe pri razvoju komunalne infrastrukture.  Na območjih razpršene poselitve se predvidi individualne ali skupinske male čistilne naprave.

(2) Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem. Naselja se funkcionalno zaokroža in omogoča  pestrost dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov, in sicer:

·  posodobi se cestno omrežje. Prevladujejo cestne povezave lokalnega pomena, s katerimi se omogoča dobro dostopnost do lokalnih središč. Z dobrimi cestnimi povezavami regionalnega pomena se izboljša dostopnost medobčinskih oziroma regionalnih središč in izboljša dostopnost turističnih območij.

·  v občini so velike možnosti za ureditev kolesarskih poti zaradi relativno majhne obremenjenosti cest z motornim prometom. Za kolesarske poti se zato izkoristi obstoječe prometnice in se jih ureja tudi glede na večjo primernost za kolesarje. Vzpostavi se dobra navezava na regionalne oziroma daljinske kolesarske povezave.

·  razvoj poselitve se usmerja v območja z možnostmi oskrbe z javnim potniškim prometom, ki bo na ta način bolj dostopen. Poveča se povezanost z regionalnim središčem Ptuj.

(3) Na podeželju in na odročnih območjih se temu ustrezno zagotovi infrastrukturne pogoje. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Za zagotavljanje usposobljenosti mladih za informacijsko družbo se zagotovi optimalno telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih ustanov.

11. člen

(razvoj turizma)

Možnosti razvoja turizma na območju občine imajo:

·  Ptujska Gora s svojo kulturno dediščino, primerno za verski in kulturni turizem (romanja, ogledi, prireditve, koncerti), z muzejemStarotrško hišo, sprehajalnimi potmi,

·  Majšperk kot kulturno središče z gledališče, gradom in sprehajalnimi potmi,

·  Breg z galerijska dejavnostjo in muzejem,

·  Haloze in Donačka gora z naravnimi kakovostmi in prepoznavno krajino, primerno za mehki turizem kot pohodništvo in kolesarstvo, kmečki turizem,  predstavitev lokalne kulinarike, in

·  območja vinskih kleti, predvsem na Janškem Vrhu in na Jelovicah,

·  ribniki in spremljajoče ureditve (rekreacija, gostinstvo),

·  vodni zadrževalnik Medvedce, predvsem turizem vezan na opazovanje ptic.

12. člen

(potencial izkoriščanja kamnolomov peščenjaka)

Na območju občine je več opuščenih kopov naravnega kamna - ptujskogorskega peščenjaka, nekaterih še potencialno zanimivih. Glede na grobo ugotovljene montanogeološke razmere je kot prostor za pridobivanje naravnega kamna (peščenjaka) zanimivo celotno potencialno območje II. Znotraj tega potencialnega prostora se aktivira vsaj dve najzanimivejši območji, Vundušek in Medvedov kamnolom.

13. člen

(ohranjanje narave)

Občina ima bogato in kakovostno naravno krajino z obsežnim območjem Natura 2000,  zavarovanimi območji in številnimi naravnimi vrednotami. Ohranjenost biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot je pomembni del naravnih kakovosti krajine, katerih varstvo se zagotavlja s prostorskim razvojem, ki te kvalitete spoštuje in jih na ustrezen način vključuje. V območjih z naravnimi kakovostmi se zagotavlja take oblike kmetijske dejavnosti, ki omogočajo sožitje med človekovimi dejavnostmi in naravo. Dopušča se prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, turistično in rekreacijsko infrastrukturo pa se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih.

RAZVOJNE POTREBE DRŽAVE IN REGIJE

14. člen

(razvojne potrebe države)

(1) Občina Majšperk zaradi svoje periferne lege in drugih omejevalnih dejavnikov spada med manj razvita območja. Z ukrepi, ki izhajajo iz  politike skladnega regionalnega razvoja  država spodbuja enakomeren  razvoj na svojem celotnem teritoriju. Cilj je večanje gospodarske rasti, izboljšano finančno poslovanje države in uresničitev osnovnih družbenih načel ter nalog države, zapisanih v temeljnih ustavnih listinah.

(2) Za enakovredno vključenost Slovenije v evropski prostor se v skladu z usmeritvami iz državnih strateških prostorskih aktov spodbuja oblikovanje čezmejnih regij. Za reševanje skupnih vprašanj se spodbuja oblikovanje skupnih razvojnih programov in projektov z Republiko Hrvaško. V ta namen se krepi prometno dostopnost območja občine in sosednjih občin ter povezuje njihova središča s slovenskimi regijami.

15. člen

(razvojne potrebe regije)

(1) Za skladen regionalni prostorski razvoj Slovenije se spodbuja policentrični urbani sistem. Tega tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje omrežje naselij v občini. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v lokalna središča Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce ter v oskrbno in zaposlitveno središče Breg.

(2) Omrežje družbene javne infrastrukture, t.j. šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem  naselij. Ohranja se dosežena raven družbene infrastrukture.

(3) V lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih funkcij in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. V lokalno središče se umešča primarno zdravstveno in socialno oskrbo (zdravstveni dom, lekarno,) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja dobro vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih izrazito razpršene poselitve se še posebej spodbuja razvoj lokalnih središč z ustrezno oskrbo in osnovno ravnijo javnih funkcij. V občini sta to lokalni središči Stoperce in Ptujska Gora.

(4) V naseljih Majšperk in Breg, ki sta zaposlitveni središči območja s posebnimi razvojnimi problemi, ter v obmejnem območju se razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjo državo. V naselju Breg se razvija proizvodno območje, v naselju Majšperk pa storitvene in oskrbne dejavnosti. Naselji zagotavljata kakovostno in dobro dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi ne glede na obseg njunih gravitacijskih območij.

(5) Spodbuja se usklajen razvoj prometnega omrežja ter izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Javni potniški promet se medsebojno povezuje in razvija s podporo države. Razvoj in širjenje javnega potniškega prometa, dopolnjenega s kolesarskim prometom in v manjši meri z osebnim avtomobilskim prometom, se usklajuje z načrtovanim razvojem urbanih območij. S tem se zagotavlja povezanost mest in naselij na območju ter čim boljšo povezanost občine predvsem s Ptujem, Mariborom, Slovensko Bistrico in Rogatcem. Znotraj vplivnih območij urbanih naselij in med njimi se zagotavlja dobro dostopnost do javnih funkcij z učinkovitim javnim potniškim prometom na vseh poseljenih območjih.

(6) Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo zaradi omogočanja zdrave telesne aktivnosti prebivalstva.

MEDSEBOJNI VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBČINAMI

16. člen

(povezave s sosednjimi občinami)

(1) Občina je v največji meri vezana na medobčinsko središče Ptuj, ki predstavlja upravno in izobraževalno pa tudi zaposlitveno  središče širšega območja.

(2) Prometno je občina preko regionalnih cest  povezana s Ptujem, Kidričevim, Slovensko Bistrico, Rogatcem, Rogaško Slatino, Makolami in Poljčanami. V te kraje poteka tudi avtobusni potniški promet, ki je edina oblika javnega potniškega prometa.

(3) Zraven Ptuja so pomembna zaposlitvena središča še Kidričevo, Slovenska Bistrica in Maribor.

(4) Na področju varstva okolja je povezana z občinami širšega ptujskega območja, predvsem glede ravnanja z odpadki. V podobnem obsegu je z ostalimi občinami povezana z vodovodnim sistemom.

(5) Zelo aktivna oblika povezave je nastajajoča turistična regija Haloze – Zágorje, v katero se povezujejo haloške občine na slovenski strani meje in zágorske občine na hrvaški.

(6) Povezovanje s sosednjimi območji je interes občine tudi v prihodnje, predvsem na področju infrastrukture in turizma, pa tudi na ostalih področjih, kjer se bodo pokazale možnosti.

CILJI SKLADNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

17. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

Na podlagi izhodišč in upoštevaje hierarhično nadrejene prostorske akte, sektorske akte ter temeljna načela prostorskega razvoja, so določeni sledeči cilji skladnega prostorskega razvoja občine: 

·  Usmerjati dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarjajo največji pozitivni učinki za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj in socialno povezanost ob ohranitvi kakovosti naravnega in bivalnega okolja.

·  Zagotavljati racionalno rabo prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.

·  Spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezave naselij.

·  Zagotavljati povezanost naselij z občinskim in regionalnim središčem z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom.

·  Učinkovito razmeščati dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev.

·  Zagotavljati zadostno število različnih stanovanj predvsem v občinskem središču.

·  Zagotavljati varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena naselja.

·  Zagotavljati kvaliteto bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje naselij.

·  Zagotavljati kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture.

·  Zagotavljati ustrezno vodooskrbo prebivalcem na celotnem območju občine.

·  Zagotavljati varstvo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in naravnega okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

·  Izkoriščati prostorski potencial podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju.

·  Izboljšati povezanost prometnega omrežja.

·  Izboljšati povezanost električnega in drugih energetskih omrežij.

·  Izboljšati telekomunikacijska omrežja

·  Varčno in večnamensko izrabljati tla in vire.

·  Smotrno izrabljati prostor za urbanizacijo in nadzirati širjenje poselitvenih območij.

·  Ohranjati pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo.

·  Spodbujati rabo obnovljivih virov povsod, kjer je to prostorsko sprejemljivo.

·  Usmerjati prostorski razvoj izven območij, ogroženih zaradi možnosti  naravnih ali drugih nesreč, predvsem izven poplavnih območij reke Dravinje in erozijskih območij v Halozah.

·  Preusmerjati obstoječe dejavnosti iz območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč ter izboljševati zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč.

·  Usmerjati dejavnosti in prostorske ureditve ter posege na način, da se pri tem ohranja in varuje kulturno dediščino.

·  Zagotavljati dostopnost do kulturne in naravne dediščine in s tem povečati identifikacijske, vzgojne in gospodarske potenciale ter njihovo trajnostno izrabo.

·  Spodbujati ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

·  Zagotavljati ustrezno vključitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

·  Vključevati sestavine varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja in dejavnosti.

·  Zagotavljati komunalno opremljanje obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije).

·  Racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki.

ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

18. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

Gričevnato do hribovito površje in socialno-posestne razmere v preteklosti so narekovale izrazito razpršen tip poselitve občine. Z vidika ohranjanja kulturne krajine, z narodno-obrambnega vidika in tudi z vidika ohranjanja habitatov, se aktivno ohranja  avtohtono poselitev na območjih razpršene poselitve. Za dvig kvalitete življenja prebivalcev v poselitvenih območjih razpršenega tipa se prednostno razvija Majšperk kot občinsko središče, lokalni središči Stoperce in Ptujska Gora ter oskrbno in zaposlitveno središče Breg. Razvija se jih predvsem v smislu funkcijske širitve (oskrba, storitve, kultura, izobraževanje). Prednostno se zapolnjuje proste zazidljive površine znotraj naselij, a se naselja tudi prostorsko širi. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen.

19. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1) Prednostno območje razvoja turizma je območje naselja Ptujska Gora. Tukaj se še bolj intenzivno vzpodbuja razvoj romarskega in kulturnega turizma ter razvoj potrebnih spremljajočih dejavnosti. Ob ustrezni prostorski ureditvi prometnega omrežja se v največji meri ohranja zaščiteno staro vaško jedro s cerkvijo Marije Zavetnice. Na ostalih delih naselja se dejavnosti vključuje usklajeno z njegovo tradicionalno urbanistično in arhitekturno podobo.

(2) Na tromeji občin Kidričevo, Slovenska Bistrica in Majšperk je nedokončan vodni zadrževalnik Medvedce, ki je postal habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst, vezanih na vodo. Tu se razvija mehki turizem brez večjih posegov v prostor (pohodniške in kolesarske poti, opazovanje ptic ipd.).

(3) Prednostno območje za proizvodne dejavnosti je obstoječe proizvodno območje v naselju Breg.

(4) Prednostno območje za razvoj kmetijstva je skrajni severni del občine, Dravsko polje. Meliorirano območje južno od reke Polskave je namenjeno poljedelstvu, prilagojenemu zahtevam varstva vodnih virov ter Dravinjska dolina, ki je namenjena poljedelstvu, prilagojeno  varstvu narave in  poplavam.

(5) Zaradi velikih naravnih možnosti in kakovosti se razvoj dejavnosti na območju prilagodi ohranitvi naravnih kakovosti. Na območje Haloz in v Dravinjsko dolino se usmerja dejavnosti, ki temeljijo na prednostni usmeritvi v trajnostno sonaravni razvoj. Take so predvsem:

·  različne oblike mehkega turizma kot kolesarjenje, pohodništvo, turistične kmetije, 

·  sonaravno gozdarjenje in izraba kvalitetnega lesa za zahtevnejše lesne produkte  ter preostale lesne biomase v energetske namene,

·  pašna živinoreja,

·  vinogradništvo z vinogradniškimi kletmi predvsem na območju Janškega Vrha, Jelovic in Stoperc ter

·  izkoriščanje mineralnih surovin, peščenjaka.

20. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij ter temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Omrežje naselij v občini sestavlja  18 strnjenih naselij. Naselje Majšperk je kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča upravno, izobraževalno, oskrbno in zaposlitveno središče občine.

(2) Lokalni središči sta tudi naselji Ptujska Gora in Stoperce. Naselje Breg je zaposlitveno in oskrbno središče občine. V naselju je tudi edini otroški vrtec v občini in torej funkcijsko dopolnjuje občinsko središče.

(3) Funkcijsko pomembni naselji sta Ptujska Gora kot središče verskega in kulturnega turizma in Stoperce kot oskrbno središče razpršeno poseljenega južnega dela občine

(4) Ostala naselja so brez središčne vloge v omrežju naselij. To so naselja Podlože, Sestrže (osrednje naselje in dve dislocirani območji), Medvedce, Lešje, Koritno, Skrblje, Stanečka vas, Stogovci (osrednje naselje in dislocirano območje na desnem bregu Dravinje), Doklece, Bolečka vas, Preša, Grdina, Kupčinji Vrh in Naraplje.

21. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

Občinsko središče in ostala središča so med seboj povezana z državnimi regionalnimi cestami, vsa ostala naselja pa z lokalnimi. Regionalno je občina povezana z državnimi cestami v štiri smeri:

·  proti severu do Ptuja in Kidričevega ter do avtocestne povezave A4 v smeri Maribora in dalje Avstrije,

·  proti vzhodu do občin Videm in Podlehnik ter do državne cestne povezave  proti mednarodnemu mejnemu prehodu s Hrvaško Gruškovje,

·  proti jugu do občin Rogatec, Rogaška Slatina in v Posotelje ter

·  proti zahodu po dolini Dravinje do občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica ter do  avtocestne povezave A1 v smeri Ljubljane. 

22. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Na območje občine segajo obsežna posebna varstvena območja Natura 2000, v podobnem obsegu tudi ekološko pomembna območja. Prisotne so številne naravne vrednote. Severno pobočje Donačke gore je zavarovano območje narave, pomembno z naravovarstvenega in s turističnega vidika.

(2) Površinski vodotoki v občini so reka Dravinja, ki je edini vodotok 1. reda, skupaj  s pomembnejšimi pritoki potoki Skralska in Jesenica, ter Polskava na severnem obrobju občine z vodnim zadrževalnikom Medvedce, ki je največja stoječa voda na območju.

(3) Območja mineralnih surovin: V občini sta dve opuščeni  območji izkoriščanja mineralnih surovin v dolini potoka Vundušek, ki sta bili v uporabi  v preteklosti, z OPN pa ju ponovno revitaliziramo. 

(4)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo Občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(5) Odlagališča odpadkov v občini ni.

(6) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vse enote kulturne dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in je prikazana v Prikazu stanja prostora.

(7) V območjih ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne  funkcije dediščine v prostoru.

(8) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih  kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati in degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

23. člen

(urbana oz. lokalna središča, za katera je izdelan urbanistični načrt)

(1) Urbana in lokalna središča, obdelana z urbanističnimi načrti, so:

·  Majšperk kot občinsko središče s poselitvenimi in funkcijskimi širitvami,

·  Breg kot oskrbno in zaposlitveno središče, ki na posameznih področjih funkcijsko dopolnjuje občinsko središče,

·  Ptujska Gora kot lokalno središče, kjer se intenzivno razvija turistične dejavnosti, ter

·  Stoperce kot lokalno središče, ki se ga krepi zaradi oskrbe prebivalcev v širokem razpršeno poseljenem zaledju.

ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA

24. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Na območju občine so tri državne ceste:

·  regionalna cesta II. reda z oznako 432, Rogatec-Majšperk-Hajdina,

·  regionalna cesta III. reda z oznako 688, Slovenske Konjice-Žiče-Poljčane-Majšperk in

·  regionalna cesta III. reda z oznako 690, Majšperk-Jurovci-TržecZg. Leskovec.

Predvsem na območjih strnjene poselitve  se ob teh cestah predvidi ločene površine za pešce.

(2) Lokalne ceste in javne poti na poselitvenih območjih se na kritičnih odsekih rekonstruira. Lokalno cestno omrežje se asfaltira v celoti.

(3)Omrežje kolesarskih poti tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav, ki povezujejo urbana središča in turistična naselja ter se navezujejo na daljinski evropski kolesarski povezavi št. 8 in 9 skozi Slovenijo. Glede na prostorske možnosti ter  razpoložljivo cestno infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristi obstoječe z motornim  prometom malo obremenjene prometnice. V podporo razvoja mehkega turizma v občini se vse občinske ceste zaradi nizke gostote motornega prometa opredeli tudi kot lokalne turistično-rekreativne kolesarske poti. Zaradi raznolike konfiguracije terena se jih kategorizira glede na težavnost. Lokalne kolesarske poti se navezuje na regionalno oziroma na obe evropski daljinski kolesarski povezavi. Gozdne ceste se nameni tudi gorskemu kolesarjenju. Dolinske lokalne in regionalne ceste se predvidi za dnevno migracijo.

(4) Zasnova pešpoti obsega tematske pešpoti v podeželskem območju, povezane v omrežje pešpoti in navezane na evropski pešpoti E6 in E7, ter kulturne poti skozi Slovenijo. Omrežje pešpoti se razvija v turističnih območjih, povezuje se jih s kolesarskim omrežjem in zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij. Pri njihovem umeščanju v prostor se zagotavlja čim večja varnost pešcev oziroma pohodnikov.

(5) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

25. člen

(sistem javnega potniškega prometa)

(1) V občini je edina oblika javnega potniškega prometa avtobusni promet. Gostejše povezave potekajo po državnih cestah v smeri Ptuja, nekoliko manj pa v smeri Slovenske Bistrice in Maribora ter Rogaške Slatine. Za učinkovit sistem javnega avtobusnega potniškega prometa predstavljajo problem redka razpršena poselitev in neugodni reliefni pogoji, zaradi česar ima velik del prebivalstva slabšo dostopnost do javnega potniškega prometa.

(2) Predvidi se racionalne povezave  naselij z javnim avtobusnim prometom, kjer je to mogoče. Dodatna avtobusna postajališča in varne dostope za potnike s pločniki se uredi, kjer je to potrebno. Združevanje šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti občanov in racionalizacije se  izvede tam, kjer  je to smiselno in izvedljivo. Zaradi specifike občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oz. na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe,...).

26. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Prednostno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij na celotnem območju občine. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ne omogoča dostopa do interneta v naseljih Lešje, Sestrže, Medvedce in Janški Vrh. Na teh območjih se predvidi ustrezna telekomunikacijska povezava.

(2) Predvideti je potrebno izgradnjo telekomunikacijske kabelske kanalizacije in ustreznega telekomunikacijskega omrežja na osnovi projektnih rešitev, pri novogradnjah na območju strnjenih naselij (nova zazidalna območja) ter območjih proizvodnih in centralnih dejavnosti, pri čemer naj trase potekajo po javnih površinah.

(3) Trase telekomunikacijskih kablov se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor se v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja. Vplive na zdravje, okolje in prostor se zmanjša na najmanjšo možno mero.  Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo na podeželju in na odročnih območjih se temu ustrezno zagotovi primerne infrastrukturne naprave in objekte. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta in organiziranjem ustreznega izobraževanja se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Za zagotavljanje usposobljenosti mladih za informacijsko družbo pa se zagotavlja tudi  optimalno telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih ustanov.

(4) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

27. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Obnovljive vire in učinkovito rabo energije se spodbuja s povečanjem njihovega deleža v primarni energetski bilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov obnovljivih virov. To so predvsem biomasa, lesna biomasa, sončna energija in geotermalna energija, predvsem v lokalnih središčih Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce ter v oskrbnem in zaposlitvenem središču Breg. V energetski zasnovi občine se ob analizah možnosti vključevanja obnovljivih virov in samooskrbe z energijo opredeli možnosti varčevanja z energijo in načine pospeševanja učinkovite rabe energije. Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim načrtovanjem tehnološko in oblikovno primernih objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje, se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. Učinkovito in varčno rabo energije se zagotavlja pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj ter pri prenovi in sanaciji. Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter sistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo toploto iz soproizvodnje. Na reki Dravinji se glede na možnosti in ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev predvidi male hidroelektrarne.

(2) Na obravnavanem območju občine Majšperk potekajo obstoječi in predvideni visokonapetostni daljnovodi in sicer:

·  obstoječi DV 220 kV Cirkovce-Podlog (D-211) za katerega je predvidena rekonstrukcija na napetostni nivo 2x400 kV,

·  obstoječi DV 400 kV Maribor- Krško (odsek Mihovce-Krško) z oznako D-410,

·  obstoječi DV 400 kV Maribor-Podlog (odsek Mihovce- Podlog) z oznako D-412,

·  predvideni DV 2x400 kV Maribor-Krško z oznako D-426,

·  predvideni DV 2X400 kV Maribor- Podlog z oznako D-428.

(3) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu elektroenergetskih daljnovodov (468. člen Energetskega zakona EZ-1;  Ur. l. RS, št. 17/2014), ki znaša za napetostni nivo 400 in 220 kV 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) ter 40 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje tako:

da je za vse objekte skladno s prilogo tabela 1 in 2  Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti ipd.

·  da je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a.

·  da  je pri projektiranju potrebno upoštevati določila Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) in slovenskega standarda SIST EN 50341-1 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila, slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002) ter slovenskega standarda SIST HD 637 S1 z naslovom Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti, dosežene najmanjše razdalje do objektov z upoštevanjem največjega povesa.

·  da je pri gradnji potrebno upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. I. RS št. 29/92) ter predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetosti nivo 400 kV na manj kot 5 m in za napetostni nivo 220 kV 4 m. Investitorja zadolžujemo naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav.

(4) Elektroenergetsko omrežje 20 kV je speljano po celotni občini. Ob večjih razvojnih posegih se ga posodablja glede kakovosti in širi.

(5) Čez občino potekajo naslednji  prenosni plinovodi:

·  plinovod R16, od M1v km 45+660-MRP Majšperk (premer 100 mm, tlak 50 bar),

·  plinovod  M1 Ceršak – MMRP Rogatec (premer 500 mm, tlak 50 bar),

·  plinovod M1/1 Kidričevo- Rogatec (premer 8oo mm, tlak 70 bar).

·  Plinovodi so v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. 

(6) V načrtovanju je prenosni plinovod M9 Kidričevo-Vodice (Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo–Vodice, Številka:35000-8/2013/5, Datum: 12. 9. 2013 ), del trase pa poteka tudi čez območje občine Majšperk (variante 1, 2b in 3).

 (7) Toplotno omrežje za daljinsko ogrevanje se zaradi izboljšanja bivalnih kakovosti in energetske varčnosti načrtuje v strnjenih naseljih, predvsem v Majšperku in  Bregu.

  (8) V svojem lokalnem energetskem konceptu občina predvidi energetsko varčno in učinkovito oskrbo z energijo ob upoštevanju možnosti rabe razpoložljivih obnovljivih virov energije oziroma energetske samooskrbe, predvsem lesne biomase. Pri vseh novo načrtovanih večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost so-proizvodnje toplote in električne energije.

 (9)  Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

28. člen

(komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1) Občina je priključena na javni vodovodni sistem upravljavca Komunalno podjetje Ptuj. Glede na vododeficitarnost celotnega območja Haloz se sem ne usmerja novih velikih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uvajanje najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev priprave in uporabe pitne ter reciklaže tehnološke vode.

(2) Največji vodotok na območju občine je reka Dravinja, ki redno poplavlja kvalitetna kmetijska zemljišča. Poplavljajo tudi njena pritoka Skralska in Jesenica pa tudi Polskava na območju Dravskega polja. Kmetijstvo se na teh območjih prilagodi naravnim danostim.

(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je skoraj v celoti urejeno v naseljih Majšperk, Lešje in Breg, kjer delujejo čistilni napravi, v ostalih naseljih ni urejeno. Tam se praviloma uredi individualno čiščenje komunalnih  odpadnih vod v malih čistilnih napravah. 

(4) Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno povsod, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa se površinsko odvaja mimo naselij do površinskega ponikovalnika ali v vodotoke z zadrževanjem.

(5) Na področju ravnanja z odpadki se zagotavlja po vrstah ločeno zbiranje, ponovno uporabo, zmanjševanje  količin odpadkov in nevarnostnega potenciala na izvoru ter varno končno odlaganje.  Na celotnem območju občine se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov po vrstah na izvoru, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, ki se jih v največji možni meri kompostira individualno ali v skupnih kompostarnah. V komunalnem območju ob centralni čistilni napravi Majšperk  se uredi  zbirni center za začasno ločeno zbiranje trdih komunalnih odpadkov pred odvozom v reciklažo. Obstoječa neustrezna odlagališča odpadkov, tako imenovana »črna« »divja« odlagališča, ki so potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se sanira prioritetno. V okviru sanacije divjih odlagališč se zagotovi okoljsko-tehnične ukrepe za preprečitev potencialnega onesnaževanja naravnih virov, njihovo prostorsko sanacijo, v okviru katere se predvidi ustrezna raba saniranega prostora in učinkovit nadzor nad nedovoljenim odlaganjem odpadkov v okolje.

(6) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

29. člen

(določitev okvirnih območij naselij)

(1) V občini Majšperk je 18 strnjenih naselij. Okvirna območja naselij se povzame po poselitvenih območjih iz predhodnega prostorskega akta. Mejo se dopolni z oziroma na predvidene širitve naselij, manjše zaokrožitve in popolnitve. Kot naselja se opredeli tudi območja, ki v predhodnem  prostorskem aktu niso bila opredeljena kot naselja in ki izpolnjujejo pogoje iz državnega strateškega prostorskega akta (vsaj 10 stanovanjskih stavb) sama ali v povezavi z območji strnjene poselitve v sosednji občini. Okvirna območja naselij so Breg, Bolečka vas, Doklece (osrednji del ob robu Dravinjske doline in zaselek višje), Grdina, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk (osrednji del ob robu Dravinjske doline, Vrhe ter zaselek proti Bregu), Medvedce, Naraplje, Podlože, Preša, Ptujska Gora, Sestrže (osrednji del vasi, zaselek Ložno in zaselek Savinjsko), Skrblje, Stanečka vas, Stogovci in Stoperce. Ostala območja poselitve  so razpršenega tipa (območja avtohtone poselitve).

(2) Okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve so prikazana na karti 3: »Usmeritve za razvoj poselitve, določitev  okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje določitev okvirnih  območij razpršene poselitve«  v grafičnem delu strateškega dela OPN.

(3) Okvirno območje naselja Majšperk obsega staro jedro ob cerkvi sv. Nikolaja ter novejšo pozidavo v osrednjem delu naselja ob regionalni cesti Majšperk- Rogatec kot osrednji osi naselja.  Severno od regionalne ceste je organizirano novo upravno in kulturno središče. Vzhodni del naselja obsega organizirano  družinsko  gradnjo  severno od regionalne ceste in nakupovalni center  jugovzhodno ob stičišču regionalnih cest.  Južno od regionalne ceste  so od zahoda proti vzhoda razvrščena območja pokopališča, športnega centra,  večstanovanjske blokovske gradnje, osnovne šole Majšperk ter  obsežnega nepozidanega  stavbnega zemljišča, namenjenega večstanovanjski družinski gradnji. Kot okvirno območje naselja se opredeli tudi ločeno območje severno od osrednjega dela naselja Majšperk na uravnanem slemenu gričevja Savinjsko (Majšperk-Vrhe) severno in južno ob regionalni cesti Majšperk- Apaški križ ter ločen zaselek med naselji Majšperk in Breg ob regionalni cesti Rogatec- Majšperk.

(4)  Okvirno območje naselja Breg  je strnjena, zaokrožena urbana tvorba na severnem delu pomola v okljuku reke Dravinje, južno nasproti občinskega središča Majšperk. Osnovno razdelitev urbanih območij naselja  predstavljajo proizvodno območje na severovzhodu, ob njem glavna cesta naselja v smeri sever-jug s centralnim oskrbnim območjem, jugozahodno od njega pa območje stanovanj, v veliki večini družinske prosto- stoječe zazidave.

(5) Okvirno območje naselja Stoperce obsega  staro vaško jedro  ob vaški cerkvi Sv. Antona Puščavnika ter  na zahodni strani regionalne ceste Rogatec- Majšperk  strnjen vaški center s pošto, banko in društvenimi dejavnostmi. Na isti strani ceste med cerkvijo in društvenim centrom je osnovna šola, športno igrišče osnovne šole pa je na vzhodni strani glavne ceste naselja. Še južneje je trgovina za osnovno oskrbo. Stanovanjsko območje naselja je od centralnih delov ločeno, na pobočju vzhodno od ceste.

(6) Okvirno območje naselja Ptujska Gora  obsega cerkveni grič s cerkvijo, taborom, trgom in ob-trško zazidavo (staro vaško jedro) ter novejšo slemensko obcestno pozidavo južno od cerkve,  območje sanacije  ob križišču  lokalne in regionalne ceste  Majšperk- Apaški križ zahodno od vaškega jedra, obcestno pozidavo ob serpentinah regionalne ceste Majšperk- Apaški Križ na severnem pobočju  ter gručasto pozidavo severno pod cerkvenim gričem (zajetih tudi nekaj stavb iz RPE Podlože).

(7) Okvirno območje naselja Bolečka vas obsega strnjeno poselitev ob stičišču regionalne ceste Majšperk- Jurovci in lokalne ceste Ptuj- Sela- Marina vas.

(8) Okvirno območje naselja obsega strnjeno gručasto poselitev ob robu Dravinjske doline  ob regionalni cesti Majšperk- Jurovci ter ločeno območje slemenske strnjene pozidave severozahodno.

(9) Okvirno območje naselja Grdina obsega strnjeno gručasto poselitev ob izteku doline in sotočju vodotokov Gabrščice  in Skralske.

(10) Okvirno območje naselja Koritno obsega strnjeno gručasto poselitev ob stiku Dravinjske doline in gričevja Haloze v zahodnem delu občine.

(11) Okvirno območje naselja Kupčinji Vrh obsega strnjeno gručasto poselitev pod severnimi pobočji Donačke gore.

(12) Okvirno območje naselja Lešje obsega troje ločenih območij strnjene gručasto-obcestne poselitve  v Dravinjski dolini ob regionalni cesti Poljčane- Majšperk.

(13) Okvirno območje naselja Medvedce obsega strnjeno obcestno pozidavo ob lokalni cesti Podlože- Lokanja vas na stiku gričevja Savinjsko in Dravskega polja.

(14) Okvirno območje naselja Naraplje obsega strnjeno gručasto poselitev  v dolini vodotoka Jesenice.

(15) Okvirno območje naselja Podlože obsega  razpotegnjeno  obcestno poselitev  ob lokalni cesti Podlože- Lokanja vas na stiku gričevja Savinjsko in Dravskega polja.

(16) Okvirno območje naselja Preša ob regionalni cesti Majšperk- Rogatec  obsega dvoje območij gručaste strnjene poselitve, ki ju ločuje vodotok Skralska in koridor prenosnega plinovoda.

(17)  Okvirno območje naselja Sestrže obsega troje območij; osrednji del vasi  ob robu Dravskega polja ob križišču lokalnih cest  Podlože- Lokanja vas in Vrhe- Spodnji Gaj, zaselek Ložno (manjša strnjena gručasta poselitev ter  zaselek Savinjsko (območje strnjene slemenske poselitve, katere večji del leži v sosednji občini Makole).

(18) Okvirno območje naselja Skrblje obsega strnjeno obcestno-gručasto poselitev na stiku Dravinjske doline in Haloz ob  robu poplavnega območja.

(19)  Okvirno območje naselja Stanečka vas obsega strnjeno območje poselitve ter ob severnem robu Dravinjske doline. Objekti naselja in vmesna prosta zemljišča za gradnjo ležijo ob razvejanem prometnem omrežju, predvsem ob javni poti Stanečka vas -Stogovci.

(20)  Okvirno območje naselja Stogovci obsega dvoje območij strnjene poselitve. Večje, severno ležeče območje obsega gručasto pozidavo ob lokalni cesti Stogovci- Ptujska Gora in stranskih cestah. Južno ločeno območje leži ob stiku dolin vodotokov Jesenice in  Dravinje nad poplavno ravnico.

OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE

30. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

Razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec je prisotna na celotnem gričevnatem delu občine in zajema okoli 70 % stavbnih zemljišč. Pojavlja se v obliki razložene slemenske poselitve, zaselkov in samotnih kmetij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967 oz. njihova mlajša nadomestna gradnja. Med območja razpršene poselitve spadajo tudi vinogradniška območja, t.s. območja slemenskih poselitev s tradicionalnimi vinogradniškimi legami zunaj območij strnjenih naselij (Sp. Sveča, Skrblje, Janški Vrh, Sitež, Planjsko, Jelovice, Naraplje, Sestrže, Lešje).

USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

31. člen

(razvoj naselij)

(1) V največji meri se bo razvoj usmerjal v naselja Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce. Poudarek je na notranjem razvoju, kar pomeni sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč. Pri zgoščevanju znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je pogoj zagotovitev kvalitetnih bivalnih razmer. 

(2) Občinsko središče Majšperk se delno razvije znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, delno pa se naselje širi na nova stavbna zemljišča. Razpoložljive površine ne zadoščajo za predvideno funkcijsko krepitev naselja in stanovanjsko gradnjo.  Individualna stanovanjska gradnja se usmerja delno na obstoječa stavbna zemljišča, delno pa na novo opredeljena stavbna zemljišča, kjer je predvidena  organizirana individualna stanovanjska gradnja. Namen je zgostiti  gradnjo in bolj racionalno izrabiti obstoječo infrastrukturo. Širitve naselje za potrebe stanovanjske gradnje so predvidene na severnem, nivojsko ločenem delu Majšperka (Vrhe) in sicer v smislu zaokroževanja gradbeno načetih in degradiranih območij. Večstanovanjsko-poslovno gradnjo se usmeri na proste zazidljive površine na jugovzhodnem delu Majšperka (ob osnovni šoli).

(3) Naselje Breg je zaposlitveno središče občine. Prisotne so še središčne funkcije (vrtec, ambulanta, banka, špecerijska prodajalna, prodajalna oblačil in prodajalna obutve), s katerimi se funkcijsko dopolnjuje občinsko središče. Obstoječa stavbna zemljišča zadoščajo za predvideno (družinsko) stanovanjsko gradnjo kot za širitev centralnih in proizvodnih dejavnosti. Na nekaterih za poselitev neprimernih in z vidika varstva narave občutljivih območjih se stavbna zemljišča spremeni nazaj v primarno namensko rabo.

(4) Naselje Ptujska Gora se razvija z izkoriščanjem potenciala izjemno kvalitetne in bogate kulturne dediščine kot romarsko turistično naselje. Razvije se potrebne dodatne turistične programe in infrastrukturo. Širitve naselja za potrebe stanovanjske gradnje so predvidene na  območjih ob rondoju, kjer je predvidena organizirana individualna stanovanjska gradnja. Predvidena je tudi manjša širitev obstoječega proizvodnega območja. Tista stavbna zemljišča, ki so neprimerna za gradnjo oz. bi lahko pozidava negativno vplivala na podobo naselja, se izvzame.

(5) Naselje Stoperce je lokalno središče za oskrbo redko poseljenega južnega dela občine. Z namenom ohranjanja poselitve in dviga kakovosti življenja prebivalcev tega območja se vzpodbuja razvoj naselja v smislu funkcijske krepitve in izboljšanja dostopnosti iz zaledja do centralnih dejavnosti oz. do družbene infrastrukture. Za nadaljnji prostorski razvoj Stoperc zadoščajo obstoječa in del novih stavbnih zemljišč znotraj prostorsko zaokroženega naselja.

(6) V ostalih strnjenih naseljih v občini se predvsem zapolnjuje proste zazidljive površine ob obstoječi pozidavi. Dopusti se manjše posamezne širitve stavbnih zemljišč predvsem v smislu zaokroževanja in zapolnjevanja naselij.

(7) Za širitve naselij Majšperka in Ptujske Gore za namen organizirane individualne stanovanjske gradnje je predviden način urejanja občinski podrobni prostorski načrt.

32. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V Majšperku se ob stanovanjski gradnji razvija predvsem centralne dejavnosti. Z oblikovanjem novega jedra naselja s prepletom upravne, kulturne, storitvene, oskrbne in drugih funkcij, se Majšperk glede na svojo velikost v povezavi s sosednjim Bregom razvija v dobro opremljeno občinsko središče. V delih naselja s podeželskim značajem in aktivnimi kmetijskimi gospodarstvi se razvija tudi kmetijske dejavnosti in ostale sprejemljive dejavnosti diverzifikacije podeželja.

(2) Naselje Breg funkcijsko dopolnjuje Majšperk z vidika nekaterih centralnih dejavnosti, predvsem pa z vidika delovnih mest v edini večji  proizvodni coni občine. Proizvodne dejavnosti se krepi, saj so na voljo zemljišča, interes in možnosti razvoja proizvodnih dejavnosti. V južnem podeželskem delu naselja se ohranja in krepi tudi kmetijske dejavnosti in ostale sprejemljive dejavnosti diverzifikacije podeželja.

(3) Naselje Ptujska Gora se razvija kot naselje, usmerjeno v turizem. Za to so opredeljene površine za razvoj turističnih kapacitet, predvsem objektov za nastanitev, parkirišč, gostišč, določene storitvene in oskrbne dejavnosti ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pomembnih za razvoj turizma. Proizvodno območje južno od naselja se poveča v manjšem obsegu v smislu zaokrožitve območja in ažuracije obstoječega stanja.

(4) V Stopercah se razvija predvsem osnovne centralne in oskrbne dejavnosti, velik pomen pa se daje krepitvi kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, predvsem razvoju turizma na kmetijah  in ostalim sprejemljivim dejavnostim diverzifikacije podeželja.

(5) V ostalih naseljih se ohranja bivanjsko ter krepi kmetijsko funkcijo skupaj z dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi, razvija pa se tudi  osnovne ponudbene dejavnosti (gostinstvo, nastanitve).

33. člen

(sanacija in prenova razpršene gradnje)

(1) Določi se sanacijo razpršene gradnje, ki se  vključi v naselje:

·  Majšperk, Vrhe; območje poselitve južno ob regionalni cesti  Majšperk- Ptuj ter območje poselitve ob lokalni cesti Vrhe- Spodnji Gaj,

·  Ptujska Gora; zaselek ob rondoju zahodno od starega vaškega jedra.

(2) Posamezna manjša območja razpršene gradnje se komunalno in oblikovno sanira.

34. člen

(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1) V občini je razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec prisotna na celotnem gričevnatem delu občine. Pojavlja se kot razložena slemenska poselitev, kot poselitev v zaselkih in kot samotne kmetije, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, deloma pa tudi mlajša  nadomestna gradnja. Območja razpršene poselitve se v čim večji možni meri ohranja in varuje z načrtovanjem prenove zakonito zgrajenih objektov ter njihove prilagoditve novim potrebam. Nove objekte se načrtuje za razvoj kmetijske in dopolnilnih dejavnosti ter dejavnosti, povezanih s turizmom.

(2) Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve se izvaja še z narodno-obrambnega vidika, saj gre za obmejno območje, ter z vidika ohranjanja kulturne krajine, saj se občina usmerja v razvoj mehkega turizma.

(3)  Načrtovanje novih posegov v prostor je možno tudi za stanovanjsko gradnjo na kmetijah, pod pogojem, da se s tem ohranja poseljenost območja in prepoznavne značilnosti kulturne krajine ter prepreči zaraščanje obdelovalnih kmetijskih površin. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve Haloz je pomembno  z vidika ohranjanja kulturne krajine.

(4) Na podlagi ustreznih načrtovalskih kriterijev se določijo vinogradniška območja, znotraj  katerih je možno načrtovati stavbna zemljišča za vinogradniške objekte. Ta območja se opredelijo na tradicionalnih vinogradniških območjih v gričevnatih delih občine na območjih razpršene poselitve v statističnih naseljih Sp. Sveča, Skrblje, Janški Vrh, Sitež, Planjsko, Jelovice, Naraplje,  Sestrže, Lešje. Novi objekti se načrtujejo na podlagi posameznih pobud, če  zadostujejo naslednjim kriterijem:

·  minimalne površine vinograda ali sadovnjaka, mora  znašati minimalno 30 arov, če se načrtuje na najboljših kmetijskih zemljiščih oz. 5 arov, če se načrtuje na drugih kmetijskih zemljiščih. V primerih, ko je nasad manjši od predpisanega oz. še v fazi načrtovanja, je  možno načrtovati stavbno zemljišče, vendar mora investitor še pred izdajo gradbenega dovoljenja za vinogradniško klet zasaditi/dosaditi potrebne površine,

·  velikost stavbnega zemljišča za posamezni objekt  lahko znaša največ 300 m2,

·  zemljišče mora imeti možnost  priključevanja na javno cesto ali pot, vodovod in elektriko,

·  velikost vinogradniškega objekta in  njegove oblikovne značilnosti se določi na podlagi značilne tradicionalne lokalne arhitekture in se jih predpiše v prostorskih izvedbenih pogojih.

(5) V izvedbenem delu OPN se za območja stavbnih zemljišč za vinogradniške objekte določi podrobna namenska raba prostora z oznako Av, za katero se predpišejo prostorski izvedbeni pogoji.

35. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Urbanistično oblikovanje naselij v občini sledi sledečim načelom:

·  ohranjati in revitalizirati stara jedra s prostorskimi poudarki, dominantami naselij,

·  jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab prostora,

·  načrtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrežje z ločenimi potmi za pešce in kolesarje ter zadostnimi parkirnimi površinami, ob cestah pa zagotoviti površine za postajališča javnega potniškega prometa, v stanovanjskih območjih načrtovati rekonstrukcijo in novogradnjo cest z vsaj enostranskim pločnikom in z infrastrukturnim koridorjem,

·  načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture naselij za doseganje zadostnih kapacitet, na območjih naselij v podzemni izvedbi,

·  v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploščadi),

·  razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti v naseljih,

·  v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje vozil obiskovalcev in zaposlenih ter vse razpoložljive površine ozeleniti,

·  stanovanjska območja načrtovati kvalitetno, z zdravimi in urejenimi bivalnimi pogoji in

·  v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre zelene sisteme ter ohranjati značilne naravne zelene okvirje naselij. 

(2) Poglavitni cilj urbanističnega oblikovanja naselij je naselje zaokrožiti, ga izgraditi znotraj meja obstoječe urbane strukture, poudariti kvalitetno urbanistično in arhitekturno dediščino ter nove stavbe predvideti kot tvorne elemente oblikovanja tržnih površin in javnih ambientov naselja. Neurejena območja starih jeder, centralnih, stanovanjskih in drugih območij naselij se kompleksno prenovi ter jih opremi s cestnim in komunalnimi omrežji ter z urejenim zelenjem in parterno opremo. Stara jedra naselij so odsev preteklosti in značilnost posameznega naselja, ki se je ohranila do danes, zato naj bodo naseljem v ponos in okras, infrastrukturna omrežja in urejeno zelenje pa nuja za dobro funkcioniranje naselij ter njihov urejen izgled.

(3) Arhitekturno se nove objekte oblikuje skladno s silhueto grajene urbane strukture naselja, kot njene poudarke ali kot del avtohtone arhitekture v krajini. Oblikuje se jih sodobno, vendar v skrbnem odnosu do obstoječih grajenih območij. Moteče objekte se odstrani ali rekonstruira z oblikovnimi elementi, ki so za območje primerni.

(4) Občinsko središče danes nima prostorskega poudarka, zato se v tem smislu izkoristi ostanke gradu nad naseljem. Grajski pomol se z odstranitvijo dela gozda in zarasti, ki zakriva ostanke gradu, uredi kot razgledno ploščad in tako ustvari manjkajoč prostorski poudarek, dominanto naselja. Razgledno ploščad se poveže s peš potjo iz naselja, s čemer se jo vključi v njegovo urbano strukturo.

(5) Naselje Ptujska Gora se oblikuje kot turistično naselje ob popolni ohranitvi zunanjosti in notranjosti Bazilike Marije zavetnice s plaščem in stavb okoli nje, trga pod cerkvijo in starega vaškega jedra ter sedanje namenske rabe površin ambienta cerkvenega griča. Naselje se dograjuje na grebenu južno od cerkvenega griča, na grebenu ob glavni cesti proti Majšperku ter na spodnji polovici pobočja severno od cerkve. Nove objekte naselja Ptujska Gora se oblikuje z oblikovnimi elementi tradicionalne haloške arhitekture.

(6) Druga vaška naselja se gradi po istih principih, vendar se objekte v večji meri oblikuje z elementi avtohtone arhitekture. V vseh naseljih se poudarja ali na novo uvaja urbanistične elemente, ki ambiente naselja kot celoto zaokrožujejo ter poudarjajo njihove posebnosti ter dominantni izgled v pokrajini. Predvsem je pomembno ustvariti v naseljih njihov prostorski poudarek (prostorsko dominanto), proste javne ploščadi (trge), zagotoviti enotno urbano opremo ter urejeno urbano zelenje. Med najpomembnejše urbanistične naloge sodi gabaritna usklajenost stavbnega fonda vsakega naselja, s čemer se doseže njegova značilna silhueta. Za to se usmerja različne tipe zazidave v posameznem naselju v strnjene stavbne skupine, ki so med seboj jasno ločene, za svoj namen primerno opremljene ter skladno oblikovane. V gostejših zaselkih brez centralnih območij se predvidi površino za javno ploščad in namestitev osnovnih centralnih dejavnosti ob njenih robovih, ob kateri se centri postopoma razvijejo.

(7) V strnjenih naseljih se strogo spoštuje sanitarni red. Obstoječe proizvodne dejavnosti in kmetije, ki so del strnjene grajene strukture naselja, se uredi kot ekološko neoporečne, da niso vir prekomernega hrupa, prašenja, smradu, brez legel mrčesa. Tovrstne emisije se odstrani v celoti in obvladuje z vgradnjo ustreznih tehničnih rešitev kot so zadostne protihrupne izolacije ter ventilacijske in filtrirne naprave. V strnjenih delih naselij se ne dovoljuje začasnih deponij odpadnega materiala. Predvidi se ustrezno oblikovane in pogledu vsaj deloma zakrite niše za posode za komunalne odpadke po vrstah na parceli lastnika. Na javnih površinah se nameščanje posod za komunalne odpadke, ki niso del urbane opreme, ne dovoli (razen kesonov za njihovo občasno zbiranje).

(8) Proizvodno obrt in industrijsko dejavnost se usmerja v posebej opredeljene proizvodne cone. Proizvodna območja se komunalno in sanitarno uredi v celoti, brez nedovoljenih in prekomernih škodljivih emisij v okolico.

(9) Celovita prenova ni predvidena v nobenem naselju.

USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

36. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1) Kmetijstvo: Območja kmetijskih zemljišč zavzemajo 45 % površin občine. Približno polovica je najboljših kmetijskih zemljišč. Ta delež se v največji možni meri ohranja. Na vodovarstvenem območju podtalnice na Dravskem polju se kmetijsko proizvodnjo prilagodi zahtevam varstva vodnih virov. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč. V občini se zarašča 83,5 ha oziroma 2,8 % kmetijskih površin. Prednostno se ohranja in vzdržuje travnike, vinograde in sadovnjake. 

(2) Gozdarstvo: Gozd pokriva 52 % površja občine. Prevladuje lesno proizvodni gozd. Gozdov s posebnim namenom je zelo malo. Z vidika vzdrževanja gozdov in energetske oskrbe je pomembno sonaravno izkoriščanje lesne biomase kot podlage za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti, temelječih na tem naravnem viru. Od gozdov s posebnim pomenom na območje občine sega gozdni rezervat 1212 Pragozd Donačka Gora (površina 37 ha), v celoti pa se v občini nahaja gozdni rezervat 1211 Jelovice (površina 3,6 ha).

(3) Turizem in rekreacija: Turizem, predvsem romarski turizem na Ptujski Gori in sonaravni turizem v Halozah, je ena od osnovnih razvojnih dejavnosti občine, ki temelji na kompleksu najlepše gotske stavbe pri nas, romarske Bazilike Marije zavetnice s plaščem, ter na naravnih in kulturnih kakovostih pokrajine Haloz. Razvija se ga ob ustrezni označitvi, opremljenosti, predstavitvi in vključitvi  objektov in območij v aktivnosti in programe ponudnikov turističnih storitev. Turizem v Halozah se usmerja v razvoj  turizma na kmetijah, organiziranega pohodništva in kolesarstva ter vzpodbujanja ponudbe v vinskih kleteh na vinogradniških območjih. Za razvoj turizma se izkoristi velik potencial, ki ga ima vodni zadrževalnik Medvedce, ob katerega se namesti turistične dejavnosti, skladne z osnovnim in naravovarstvenim pomenom zadrževalnika (npr. opazovanje ptic, postavitev informativnih tabel, kažipotov ipd.). Uredi se obstoječe rekreacijske ribnike s spremljajočim gostinskim programom v dolini potoka  Skralske („dolina Vinetu“).

(4) Usmeritve za izkoriščanje mineralnih surovin: Izkoristi se danes neizkoriščen potencial mineralnih surovin v dveh nahajališčih peščenjaka v dolini potoka Vundušek, ki je bil že v preteklosti visoko čislan kiparski in gradbeni kamen. Iz njega je večina kamnitih kiparskih izdelkov v Baziliki Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori in cerkvah v širši okolici, mariborski stari in železniški most ter večina gradov v okolici. Je tradicionalni stavbni kamen širšega območja Spodnjega Podravja. Ob izkoriščanju te mineralne surovine se upošteva, da je potok Vundušek opredeljen kot naravna vrednota in se eksploatacija temu prilagodi. Za ti območji se predvidi izdelava OPPN.

37. člen

(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih naravnih kvalitet in vrednot prostora)

(1) V občini so številne naravne vrednote, 14 območij in 11. točk na kar 146 ha površine. Po površini največje naravne vrednote so vodni zadrževalnik Medvedce, pragozdni rezervat Donačka gora in poplavno območje reke Dravinje. Območja Natura 2000 zavzemajo 56 % površine občine, t.j. celotni južni del občine in skoraj celotno območje doline reke Dravinje. Z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj je na območju občine tudi 1 naravni rezervat in 4 naravni spomeniki.

(2) Na območju občine je v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št, 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10) opredeljeno  območje gozdov s posebnim pomenom:

·  Gozdni rezervat 1211 Jelovice,

·  Gozdni rezervat 1212 Pragozd Donačka Gora (sovpada z zavarovanim območjem narave Pragozdni rezervat na Donački Gori (Rogaški) in Reseniku).

(3) Dejavnosti in posege na teh območjih se prilagodi ohranjanju teh kakovosti, saj predstavljajo osnovo razvoja turizma v občini, ki se jo v čim večji meri izkoristi. 

38. člen

(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet in vrednot prostora)

(1) V občini je 53 enot nepremične kulturne dediščine, od katerih se posebej izpostavi kompleks cerkve na Ptujski Gori.

(2) Kot posebno ustvarjeno kvaliteto prostora se varuje in ohranja stavbna dediščina z Baziliko Marije zavetnice s plaščem in trgom v starem jedru naselja Ptujska Gora kot temeljem razvoja romarskega turizma v občini.

(3) Naselje Ptujska Gora se kot turistično območje ureja prednostno zaradi Bazilike Marije zavetnice s plaščem, ki je najuglednejša med gotskimi stavbami slovenske kulturne dediščine in slovito romarsko središče v slovenskem, pa tudi širšem merilu. Cerkvena stavba na griču je tudi nesporna prostorska dominanta širšega območja, saj dominira nad južnim delom Dravskega polja in velikim delom zahodnih Haloz.

(4) Cerkveni grič z Baziliko Marije zavetnice s plaščem, trgom in zazidavo ob robovih trga ter celotno staro vaško jedro s sadovnjaki v okolici, so osrednji elementi zaščite in ohranjanja stavbne dediščine in vedutnega varovanja iz okolice. Zaradi tega se strogo omejuje širitev pozidave na njegova pobočja iz vseh strani in ohranja današnjo rabo zelenih površin ter obstoječo grajeno strukturo gornje tretjine cerkvenega griča. Prednostno se za avtobusni promet priredi prometno omrežje na pobočjih cerkvenega griča od regionalne ceste do obračališča ob novem parkirišču in po južni strani cerkvenega griča na južni greben proti Slapam, kamor se usmerja nove turistične prenočitvene zmogljivosti in gostinske dejavnosti, ki zahtevajo dostop z avtobusom.  Za občasno dodatno parkiranje osebnih vozil ob posebnih dogodkih se opredeli kmetijske površine ob regionalni cesti zahodno od krožišča.

(5) Centralne in oskrbne dejavnosti ob trgu pod cerkvijo se ohrani.

(6) Obstoječo stanovanjsko gradnjo na severnem pobočju se zgoščuje le na spodnji polovici pobočja, do meje vedutne zaščite cerkvenega griča. Novo stanovanjsko gradnjo se usmerja na površine ob regionalni cesti proti Majšperku, na južni greben proti  znamenju s kipom Pieta ob cesti proti Slapam in na spodnjo polovico pobočja ob Dravskem polju.

(7) Naselje Ptujska Gora se opredeli kot območje intenzivnega razvoja turizma. Turistične nastanitvene in gostinske zmogljivosti se razvija kot ponudbo turističnih sob na območju celotnega naselja ter kot strnjeno kompleksno ponudbo ob cesti proti Slapam. Gostinske in nočitvene kapacitete se vzpodbuja ob pogoju zagotovitve primernega standarda prenočišč in zadostnih površin za parkiranje vozil obiskovalcev. 

(8) Skrbno se varuje obstoječi samorasli in zasajeni zeleni sistem naselja na pobočjih gornje tretjine cerkvenega griča, nad cesto do parkirišča in nad cesto proti pokopališču. Ob cestah se ga dopolni z drevoredno zasaditvijo ob delu regionalne ceste iz zahodne smeri do krožišča in ob cesti proti Slapam do Marijinega stebra, ki se jo parkovno uredi in opremi z urbano opremo. Zeleni sistem naselja se vzdržuje in ohranja kot bistveno sestavino varovane vedutne podobe naselja Ptujska Gora in avtohtone kulturne krajine.

39. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na poplavnem območju ob reki Dravinji, enem najpogosteje poplavljenih območij v Sloveniji, se vse dejavnosti temu dejstvu prilagodi v celoti. Poplavna območja se ureja sonaravno. Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.

(2) Gričevje Haloze in Dravinjskih goric glede na Opozorilno karto erozije (Uredba o načrtu upravljana voda za  vodni območji Donave in Jadranskega morja, U. l. RS št. 61/2011, kartografska priloga 55),  sovpada z erozijskimi območji- območja zahtevnih zaščitnih ukrepov. Za posega v ogrožena  območja se skladno z zakonskimi akti  in podzakonskimi predpisi s področja voda opravi predhodno preveritev (elaborat erozijske ogroženosti) ter pridobi vodno soglasje pristojnega upravnega organa. 

(3) Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(4) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.

(5) Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125 (g). Objekti morajo biti protipotresno zgrajeni v skladu s  pogoji, ki veljajo za območja z enako stopnjo potresne nevarnosti.

(6)  Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Če obstoječe proste površine urejenih pokopališč ne zadoščajo, se pokopava ob pokopališču v Majšperku, ki je najbolj primerno za nadaljnjo širitev. Ruševine se odložijo znotraj proizvodnega območja v naselju Breg. Ob množičnih poginih živali se kadavri pokopavajo neposredno ob večjih živinorejskih obratih.

(7) Območja za evakuacijo in začasno nastanitev prebivalstva so površine in prostori osnovne šole Majšperk ter njenih podružnic Ptujska Gora in Stoperce, Kulturno poslovnega centra Majšperk, gasilskih domov Majšperk, Ptujska Gora in Medvedce, prostori Športnega društva Podlože in Rekreacijskega centra Majšperk. Zbirna mesta za prejem pomoči se organizira  v prostorih lokalnih človekoljubnih organizacij Župnijska Karitas Majšperk in Ptujska Gora, Krajevna organizacija (KO) Rdečega Križa  (RK) Ptujska Gora, KO RK Majšperk in KO RK Stoperce. Za območja v zaledju se zbirna mesta organizirajo v prostorih lokalnih društev ter drugih ustanov javnega značaja.

(8) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih območij. V okviru Gasilske zveze Majšperk delujejo prostovoljna gasilska društva Majšperk, Majšperk-Breg, Ptujska Gora, Medvedce in Stoperce z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.

40. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

Na severovzhodnem delu občine je območje posebnega pomena za obrambo, območje omejene in nadzorovane rabe strelišča Apače. Območje omejene in nadzorovane rabe obsega objekte in okoliše objektov z omejitvami iz varnostnih in tehničnih razlogov.

USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

41. člen

(določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Namenska raba zemljišč se v čim večji meri povzema po dejanski rabi, če dejavnost ni v nasprotju s predpisi s področja poselitve in varstvenimi režimi.

(2) Razširitev stavbnih zemljišč se predvidi predvsem za:

·  potrebe zaokrožitev in širitev  naselij, predvsem na območju naselij Majšperk in Ptujska Gora,

·  uskladitev stavbnih zemljišč z obstoječimi objekti (t.i. tehnična uskladitev oz. ažuracija)

·  razvoj kmetijske dejavnosti in turizma v naseljih podeželskega značaja ter na območjih razpršene poselitve.

 Del stavbnih zemljišč se vrne v primarno rabo, če ni zanimanja za gradnjo ali so za gradnjo manj primerna. Vračajo se predvsem posamezna nezazidana, v prostoru razpršena stavbna zemljišča izven naselij, ki bi lahko povzročila razpršeno gradnjo.

(3) Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja. Vzpodbuja se sanacija in ponovna oživitev kmetijske rabe na površinah v zaraščanju.

(4) Gozdna zemljišča se uskladi z obstoječo namensko rabo in ohranja v največji možni meri, predvsem ravninske gozdove.  V primerih potreb po novih stavbnih zemljiščih pa se prednostno posega na gozdna zemljišča, saj površina gozdov narašča, površina kmetijskih zemljišč pa se krči.

(5) Območja vodnih zemljišč se ohranja v mejah dejanske rabe. Upošteva se, da so vodna zemljišča potencialna območja najdb kulturne dediščine.

(6) Območja drugih zemljišč se aktivira kot pridobivalna območja mineralnih surovin, kot območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in območja za potrebe obrambe.

(7) Na območju prenosnih energetskih vodov se opredeli koridorje vplivnih območij, znotraj katerih se namenska raba opredeli skladno s pogoji glede dopustnih posegov in dejavnosti v teh območjih.

USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV (PIP)

42. člen

(vrste prostorskih izvedbenih pogojev in usmeritve)

(1) Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s sledečimi vrstami  prostorskih izvedbenih pogojev:

·  glede namembnosti površin in objektov,

·  glede lege objektov,

·  glede velikosti objektov,

·  glede oblikovanja objektov,

·  glede parcelacije,

·  glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·  glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

·  glede varovanja zdravja ljudi in

·  glede urejanja območij, za katera so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

(2) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se opredeli dovoljene ukrepe na varovanih območjih, dovoljeno namembnost, dovoljene vrste dejavnosti ter dovoljene vrste posegov in omejitve v posamezni EUP. S prostorskimi izvedbenimi pogoji se določi pogoje za parcelacijo, za gradnjo, rekonstrukcijo, odstranitev in oblikovanje stavb ter objektov gospodarske javne infrastrukture.

(3) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se zagotavlja varovanje in ohranjanje naravnih vrednot, naravne in kulturne dediščine, dobrih bivalnih pogojev, pogojev za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogojev za sonaravni razvoj dejavnosti in vzdrževanje naravnega ekosistema na območju občine.

(4) Območja zahtevnejših posegov se ureja z občinskimi, regionalnimi ali državnimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN, RPPN, DPPN). Na teh območjih se s prostorskimi izvedbenimi pogoji opredeli dovoljene ukrepe pred nastopom veljavnosti odlokov o podrobnih prostorskih načrtih.

III.  Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta

43. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Na območjih stavbnih zemljišč v gospodarskih conah  določi:

·  dopustna stopnja izrabe stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je največje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na parceli in površino stavbne parcele, s čemer se regulira velikost in etažnost stavb,

·  dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je največje dovoljeno razmerje med površinami pod vsemi stavbami na parceli in površino stavbne parcele, s čemer se regulira gostota objektov.

(2) Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti za gradnjo nad terenom (gradnja stavb) naj  ne presega spodaj določenih vrednosti:

44. člen

(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)

(1) PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v naseljih določajo pogoje in merila za:

·  namembnost in vrsto posegov v prostor,

·  lego, velikost in oblikovanje objektov,

·  parcelacijo,

·  priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·  ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave ter varstvo okolja in naravnih dobrin,

·  varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe,

·  varovanje zdravja ljudi in

·  dopustne posege na območjih, predvidenih za urejanje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, do sprejetja odlokov o OPPN.

(2) V območju OPN so,  razen če ni drugače določeno, dovoljeni naslednji posegi:

a) vzdrževanje obstoječih objektov in naprav:

·  za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist.

b) Gradnje:

·  gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo  namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje;

·  gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo,

·  dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so v skladu z namensko rabo območja. Dozidave k legalno zgrajenim objektom morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom in lahko odstopajo od predpisanih PIP glede oblikovanja objektov,

·  odstranitve objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija,

·  dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja tako, da ne presega gabaritov obstoječe zazidave v območju enote urejanja;

·  gradnja in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

·  Enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI),

·  V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.

c) Spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja:

·  dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.

d) Gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine:

·  gradnja gospodarske infrastrukture in drugih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske, okoljske infrastrukture in MHE, razen če ni v nasprotju s pogoji za območje podrobne namenske rabe prostora,

·  za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez),

·  redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve obstoječih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske

·  infrastrukture,

·  otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem: večnamenska igrišča, trgi, parki in zelenice, vendar le  na stavbnih zemljiščih ter v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno EUP,

·  vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda (suhi zadrževalniki, podporni zidovi ipd.).

e) Legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje.

f)  V enote kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja kulturne dediščine. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje glede celostnega varstva kulturne dediščine.

45. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora, upoštevanja režimov s področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine, upoštevanja omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo ter upoštevanja pretežne namenske rabe površin.

(2) Enote urejanja prostora so določene za naselja, zaselke ali dele naselij  ter za ostala območja stavbnih zemljišč, za območja režimov in za območja krajine. Za vsako enoto urejanja prostora sta določeni osnovna in/ali podrobna namenska raba prostora:

(3) Za vsako enoto urejanja prostora je določen način urejanja (OPN-PIP ali OPPN).

46. člen

(seznam enot urejanja prostora)

* območje enote kulturne dediščine in/oz.  njenega vplivnega območja

** Varstvo vodnih virov (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja,; Ur. l. RS 59/2007)

*** poplavno območje po Državni opozorilni karti poplav, (Uredba o Načrtih upravljana voda za  vodni območji Donave in Jadranskega morja, Uradni list RS št. 61/2011,  kartografska priloga 54)

**** poplavno območje po strokovni podlagi Kartah poplavne ogroženosti in kartah razred Vodnogospodarska ureditev Dravinje na odseku Stogovci- Koritno, IDP št. 3214/10, št. načrta 42, DHD d.o.o., december 2010, dopolnitve 2011

***** poplavno območje po strokovni podlagi Elaborat Hidrološko hidravlična presoja za objekt Kmetijsko skladiščni objekt na parc. št. 179, 180 in 187 k.o. Doklece, Št. 903/10, Higra d.o.o., Maribor,  junij 2010 (vodno soglasje številka 35507-534/2011-2, z dne 30.3. 2011 Agencije RS za okolje).

****** Izdelava kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti na območju Dravskega polja ob Polskavi za zagotavljanje poplavne varnosti v stanovanjsko kmečkih naseljih v JZ delu občine Kidričevo (št. 87, DHD d.o.o., Maribor, julij 2012, dopolnitev december 2013)

******* Naselje Naraplje sprememba in dopolnitev OPN, nove širitve stavbnih zemljišč: potok Jesenica, parc. št. 1614/1 k.o. Sitež Higra d.o.o., Maribor, julij 2015 (Potrditev elaborata v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja : Agencija RS za okolje, št. 35001-265/2015-4, z dne 14.8. 2014)

VP VN EEO- varovalni pas visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja: v varovalnem pasu so dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s področja energetike pod pogoji pristojnega upravljavca Eles d.d.

47. člen

(prostorski izvedbeni pogoji-območja stanovanj)

48. člen

(PIP za podeželska naselja)

49. člen

(PIP za območja centralnih dejavnosti v strnjenih naseljih)