Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – u.p.b.
in 70/08), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št.
32/93 in 30/98),
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list RS, št.
127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – u.p.b.
in 76/08), 3. in 26. člena
Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 3/07 – u.p.b. in
17/08),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vojnik (Uradni list
RS, št. 59/06),
Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 59/06, 67/06) je Občinski
svet Občine Vojnik na 26. redni seji dne 29. 9. 2009 sprejel |
ODLOK |
o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja
s komunalnimi odpadki v Občini Vojnik |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(javna služba) |
Ta odlok določa način,
predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na
celotnem območju Občine Vojnik (v nadaljevanju: občina). |
2. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se
določajo: |
1. organizacijska in
prostorska zasnova opravljanja javne službe, |
2. vrsta in obseg
storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, |
3. pogoji za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
4. pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
5. financiranje javne
službe, |
6. vrste objektov in
opreme za izvajanje javne službe, |
7. nadzor nad
izvajanjem javne službe, |
8. kazenske in prehodne
določbe. |
3. člen |
(cilji javne službe) |
Cilji ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
1. uveljavitev načela
»stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«; |
2. izboljšati dostop do
storitev javne službe; |
3. zagotoviti učinkovit
sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov; |
4. zagotoviti oddajo
komunalnih odpadkov v obdelavo preden se jih odstrani z odlaganjem na
odlagališču komunalnih odpadkov; |
5. zagotoviti
spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov,
osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju
z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na
področju ravnanja s komunalnimi odpadki. |
4. člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi z
izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej
urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja
varstva okolja. |
5. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Posamezni izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Komunalni odpadek po
tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi
podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge
dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s
klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s
klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z
odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). |
2. Povzročitelj
odpadkov po tem odloku je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča
nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka
oseba, ki izvaja pred obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi
se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov. |
3. Imetnik odpadkov je
povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v
posesti. |
4. Uporabnik storitev
javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za
vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. |
5. Prepuščanje odpadkov
po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne
službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. |
6. Zbiranje odpadkov je
prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne
službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v
obdelavo. |
7. Izvajalec javne
službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne
službe ravnanja s komunalnih odpadkov. |
8. Ločeno zbrane
frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane
frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno
zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža
(vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s
klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov,
določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. |
9. Ločene frakcije so
ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v
predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe. |
10. Nevarne frakcije so
ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o
ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe. |
11. Kosovni odpadki so
odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijsko
številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v
predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali
teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za
odpadke. |
12. Mešani komunalni
odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega
seznama odpadkov. |
13. Embalaža so vsi
izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na
to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi
hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali
predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali
potrošnika. |
14. Odpadna embalaža,
ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki
nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi
gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni,
storitveni ali drugi dejavnosti. |
15. Zbiralnica ločenih
frakcij ali »Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in
opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih
frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe
te frakcije prepuščajo. |
16. Zbiralnica nevarnih
frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno
skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. |
17. Premična zbiralnica
nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje
nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih
območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne
službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je
tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši
čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. |
18. Zbirni center je
pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in
začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo
te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen
tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
19. Prevzemno mesto je
vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah
ali zabojnikih za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe. |
20. Zbirno mesto je
prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali
zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema
odpadkov. |
21. Stavba je stavba po
predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena
ali več oseb. |
22. Objekt je objekt po
predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna
ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje
komunalnih odpadkov. |
(2) Drugi pojmi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in
v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
6. člen |
(Strokovno tehnične naloge javne službe) |
(1) Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali
pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne
službe, opravlja občinska uprava. |
(2) Občinska uprava
skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe. |
(3) Strokovno tehnične,
organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na
izvajalca javne službe so: |
– strokovne, tehnične
in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in
izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev; |
– zagotavljanje
strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti
predvidenega poselitvenega območja; |
– zagotavljanje
strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog
pri urejanju javne službe; |
– pospeševanje uvajanja
informatiziranih procesov za potrebe javne službe. |
(4) Občinska uprava
izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in
dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
7. člen |
(subsidiarno ukrepanje) |
(1) Občina skrbi za
odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s
komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni
mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne
podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic
ni mogoče drugače odpraviti. |
(2) Izvajalec javne
službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine
zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo
čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. |
(3) Če se v primeru iz
prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina
pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
8. člen |
(oblika izvajanja javne službe) |
Javno službo po tem
odloku zagotavlja Občina Vojnik v eni izmed oblik, predpisanih z
zakonom, na celotnem območju Občine Vojnik v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
9. člen |
(tehnični pravilnik) |
(1) Pristojni organ
občine sprejme tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: pravilnik) na predlog izvajalca javne službe.
V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe
pravilnika. |
(2) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
– opredelitev
tehnologije ravnanja z odpadki; |
– tehnologijo, pogoje
in način ločenega zbiranja odpadkov; |
– tipizacijo
predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne
prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; |
– tipizacijo namenskih
predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; |
– minimalne standarde
za določitev prevzemnih mest in zbiralnic; |
– podrobnejše pogoje
prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; |
– podrobnejšo vsebino
katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; |
– druge pogoje glede
minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki
skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. |
10. člen |
(javno pooblastilo) |
(1) Izvajalec javne
službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe javno pooblastilo za
izdajo smernic za izdajo smernic za načrtovanje prostorske ureditve in
mnenj k predlogu prostorskega akta v skladu z določbami Zakona o
urejanju prostora. |
(2) Izvajalec javne
službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev v fazi priprave projekta in izdajo
soglasja k projektnim rešitvam v skladu z Zakonom o graditvi objektov. |
(3) O pritožbah zoper
odločbe izvajalca, ki jih v upravnem postopku izda o zadevah iz prvih
dveh odstavkov tega člena, odloča župan, razen če zakon določa drugače. |
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
11. člen |
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
(1) Javna služba po tem
odloku obsega storitve zbiranja in prevoza, obdelave komunalnih
odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in
sicer: |
1. storitve prevzemanja
komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih
centrih; |
2. storitve obdelave
komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s
katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja
prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom
zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja
nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za
njihovo predelavo; |
3. storitve predhodnega
skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo
obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po
obdelavi iz prejšnje alineje na regijsko odlagališče za nenevarne
odpadke. |
(2) Storitve iz
prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne
dobrine zagotovljene vsakomur. |
12. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1) Uporaba storitev iz
prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. |
(2) Uporabnik storitev
javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na
pravni temelj: |
– pravico do uporabe
stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več
oseb; |
– pravico do uporabe
objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja gospodarska ali
negospodarska dejavnost; |
– pravico do
upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih
odpadkov. |
(3) Kot dokazilo, da
ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje
zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno
soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik
odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa
uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve
predpisanih pogojev. |
(4) Če je imetnikov
pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo
skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev javne
službe. |
(5) Če v skladu s
prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe,
je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe
oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva
ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja gospodarska ali
negospodarska dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje
odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne
pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. |
(6) Imetniki odpadkov,
ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev
statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako
nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem
odloku. |
(7) Uporabniki iz
prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu
javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali
objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj en mesec. |
Prevzemanje komunalnih
odpadkov |
13. člen |
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) |
(1) Izvajalec javne
službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo
in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: |
– papir in drobna
lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, |
– drobna odpadna
embalaža iz stekla, |
– drobna odpadna
embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov, |
– drobna odpadna
embalaža iz kovine, |
– biološki odpadki, |
– nevarni odpadki iz
gospodinjstev. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih
ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. |
(3) Ostanki komunalnih
odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se
zbirajo kot mešani komunalni odpadki. |
(4) Imetniki odpadkov
prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v
tipizirane in označene zabojnike ali posode, postavljene na prevzemnih
mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so
določeni s tem odlokom ter navodili izvajalca. |
(5) Nevarne frakcije,
ki nastajajo v gospodinjstvih, mora prevzemati za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba. |
14. člen |
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij) |
(1) Storitve
prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: |
– redno prevzemanje
ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, |
– redno prevzemanje
ločenih frakcij v zbirnih centrih, |
– redno prevzemanje
kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in |
– 1-krat letno
prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov. |
(2) Storitve
prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih
frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem
centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. |
(3) Podrobneje se obseg
in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in
drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno
zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o
ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. |
15. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij) |
(1) Izvajalec javne
službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti tipske vreče ali
zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi
posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih
odpadkov iz prvega odstavka 13. člena tega odloka. |
(2) Zbiralnice ločenih
frakcij so prostorsko razporejene: |
– v urbanih ali večjih
stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev. |
(3) Iz zbiralnic se po
programu iz tretjega odstavka 14. člena redno in nemoteno zagotavlja
ločen prevoz frakcij v nadaljnjo obdelavo. |
16. člen |
(zbiralnice nevarnih frakcij) |
(1) Izvajalec javne
službe mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice
nevarnih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi
posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih
odpadkov, in sicer najmanj: |
– eno zbiralnico
nevarnih frakcij v naselju z več kot 25.000 prebivalci, |
– dve zbiralnici
nevarnih frakcij v naselju z več kot 60.000 prebivalci, |
– eno zbiralnico
nevarnih frakcij na vsakih 60.000 prebivalcev v naselju z več kot
100.000 prebivalci. |
(2) V naseljih z več
kot 1000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, se ločeno
zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s
premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga
določi izvajalec javne službe. |
(3) Če je premična
zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v
posameznem naselju trajati vsaj tri ure. |
(4) Izvajalec javne
službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega
odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem
nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu
prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na
drug krajevno običajen način. |
17. člen |
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic) |
(1) Zbiralnice se
uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za
transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi
bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne
površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. |
(2) Izvajalec javne
službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne
ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim
pravilnikom iz 9. člena tega odloka. |
(3) Izvajalec javne
službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da: |
– povzročitelji
komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v
zbiralnici zbirajo, |
– se ločene frakcije
prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba,
predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, |
– na kraju zbiralnice
ne prihaja do onesnaževanja okolja in |
– lahko ločene frakcije
prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo
prebivališče. |
(4) Izvajalec javne
službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v
zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo
ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje
in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa,
med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. |
18. člen |
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov) |
(1) Prevzemanje mešanih
komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki
dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne
službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l, 770 l, 1100 l,
5 m3 – 30 m3 ali v tipiziranih vrečah. |
(2) Tipizirane vreče za
prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 9.
člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno
opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike
oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine
odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega
odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke
pri sebi. |
(3) Izvajalec javne
službe zagotovi prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov v skladu s
tehničnim pravilnikom iz 9. člena. |
19. člen |
(velikost in število obveznih posod za odpadke) |
(1) Velikost in število
obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov
določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov
iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali
zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene
najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev
odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega
odloka. |
(2) Kadar zaradi
prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega
števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse
uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne
posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne
službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega
odloka. |
(3) Izvajalec je dolžan
za gospodinjstva na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje
tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih
komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. |
20. člen |
(prevzemna mesta) |
(1) Prevzemna mesta se
praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova
splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini,
se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. |
(2) Prevzemno mesto
določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne
pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni
organ občinske uprave. |
21. člen |
(zbirna mesta) |
(1) V času do
predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v
posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v
zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo
zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije
vonjav in onesnaževanja okolice. |
(2) Uporabnik mora pred
predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti, da
se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po
prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno
mesto. |
(3) Če s tem soglaša
izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna
mesta. |
22. člen |
(zbirni center) |
(1) V zbirnem centru
izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno
zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije: |
– papir in lepenka vseh
vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, |
– stekla vseh velikosti
in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, |
– plastike, vključno z
odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, |
– odpadkov iz kovin,
vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– les, vključno z
odpadno embalažo iz lesa, |
– oblačila, |
– tekstil, |
– jedilno olje in
maščobe, |
– barve, črnila, lepil
in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergenti, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi, |
– baterije in
akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06
03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju
z odpadki, |
– električne in
elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in |
– kosovne odpadke. |
(2) Zbirni centri so
prostorsko razporejeni na način, da se uredi: |
– najmanj en zbirni
center za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci; |
– najmanj dva zbirna
centra za naselje z več kot 25.000 prebivalci; |
– najmanj en zbirni
center na vsakih 8.000 prebivalcev v naseljih z več kot 100.000
prebivalci. |
(3) V zbirnem centru
lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 12.
členom tega odloka. |
23. člen |
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da: |
– povzročitelji
komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v
zbirnem centru zbirajo, |
– se ločeno zbrane
frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako,
da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje
skladno s predpisi, in |
– na kraju zbirnega
centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij
in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati
s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne
povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja
do raztresanja odpadkov. |
24. člen |
(prevzemanje kosovnih odpadkov) |
(1) V okviru javne
službe mora biti najmanj 1-krat v koledarskem letu zagotovljeno
prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki
jih določi izvajalec javne službe v soglasju z lokalno skupnostjo, v
obvestilu iz tretjega odstavka tega člena. |
(2) V okviru prevzema
kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi
prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne
snovi. |
(3) Izvajalec javne
službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni
pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu
prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način. |
25. člen |
(javne prireditve) |
(1) Za čas trajanja
javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000
udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali
zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prvega odstavka 13.
člena tega odloka ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator
prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo. |
(2) Organizatorji so
dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj
7 dni pred datumom izvedbe prireditve. |
26. člen |
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) |
(1) Če so na zemljišču
v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi
pristojni organ občinske uprave izvajalcu javne službe njihovo
odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z
odpadki in na račun lastnika zemljišča oziroma v primeru, da izvaja
posest nad zemljiščem druga oseba, na račun osebe, ki izvaja posest. |
(2) Če so odpadki
nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi
odstranitev komunalnih odpadkov pristojni organ občinske uprave lastniku
ali drugemu posestniku zemljišča. |
Obdelava komunalnih
odpadkov |
27. člen |
(obdelava komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe
po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih
odpadkov: |
– storitve obdelave
biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni; |
– storitve obdelave
preostanka mešanih komunalnih odpadkov v napravi za mehansko-biološko
obdelavo odpadkov; |
– storitve predobdelave
komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov
pred njihovim odlaganjem ali zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi
njihovega odlaganja na odlagališče za nenevarne odpadke; |
– storitve predobdelave
komunalnih odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo; |
– odlaganje obdelanih
odpadkov. |
28. člen |
(tehtanje komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe
se zagotavljajo storitve tehtanja naslednjih odpadkov: |
– odpadne embalaže,
katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati subjektu za
ravnanje z odpadno embalažo, |
– ločene frakcije, ki
gredo v predelavo, |
– vsake pošiljke
odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo, |
– nevarne frakcije, ki
gre v predelavo ali odstranjevanje, |
– mešane komunalne
odpadke, ki gredo v obdelavo. |
Predhodno skladiščenje
komunalnih odpadkov |
29. člen |
(predhodno skladiščenje) |
(1) V okviru javne
službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe v
zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko
pripravijo za prevoz do subjekta, ki skladno s predpisi o ravnanju z
odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. |
(2) V storitev iz
prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih
odpadkov po obdelavi iz 27. člena tega odloka na odlagališče za
nenevarne odpadke. |
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE |
30. člen |
(pogoji obratovanja) |
(1) Izvajalec javne
službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: |
– nabavo in vzdrževanje
opreme iz 43. člena tega odloka; |
– urejanje in
vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in
zbirnih centrov, ki so v upravljanju izvajalca javne službe; |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s
predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki; |
(2) Storitve javne
službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje
in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje,
zlasti pa povzročili: |
– čezmerno obremenitev
voda, zraka, tal, |
– čezmerno
obremenjevanje s hrupom ali vonjavami, |
– bistveno poslabšanje
življenjskih pogojev živali in rastlin, ali |
– škodljive vplive na
krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in
predpisih o varstvu kulturne dediščine. |
31. člen |
(register prevzemnih mest) |
(1) Izvajalec javne
službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki: |
– lokacija prevzemnega
mesta za mešane komunalne odpadke, |
– ulica in hišna
številka stavbe. |
(2) V registru
prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za
obračun storitev javne službe: |
– firma oziroma ime ter
sedež oziroma prebivališče uporabnikov, |
– stanovanjska površina
posameznega gospodinjstva; |
– površina poslovnih
prostorov za pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko
dejavnost; |
– velikost in število
posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po
posameznem uporabniku. |
32. člen |
(javna obvestila) |
(1) Izvajalec javne
službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega
uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali
zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge
krajevno običajne načine obvestiti o: |
– lokaciji zbiralnice
ali zbirnega centra; |
– času obratovanja
zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra; |
– ločenih ali nevarnih
frakcijah, ki se prepuščajo; |
– načinu prepuščanja
ali oddajanja ločeno zbranih frakcij; |
– načinu predvidene
predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij; |
– drugih pogojih za
prevzem ločenih frakcij. |
(2) Izvajalec javne
službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega
uredi njihovo prevzemanje, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja
ali na druge krajevno običajne načine obvestiti o: |
– območju in načinu
prepuščanja bioloških odpadkov; |
– drugih pogojih za
prepuščanje bioloških odpadkov; |
– pogojih, pod katerimi
se zbrani biološki odpadki oddajajo v predelavo. |
33. člen |
(redno obveščanje) |
(1) Izvajalec javne
službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno
običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati
uporabnike, da naj: |
– izločijo iz
komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v
zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih, |
– izločijo iz
komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali
premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, |
– prepuščajo ločene
frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani
nevarni odpadki, kot nevarne frakcije, |
– hranijo ločene in
nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne
prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe, |
– ne mešajo ločenih ali
nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno
izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, |
– prepuščajo odpadna
zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere
je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je
predpisano, |
– prepuščajo kosovne
odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne
snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih. |
(2) Izvajalec javne
službe mora povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega
obveščanja ali na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: |
– prepovedi mešanja
bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, |
– izločanju vseh
bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem
prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o
možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, |
– varni in za okolje
neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne
službe. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE |
34. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
pravico: |
– do trajnega,
nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je
enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih
kategorijah uporabnikov, |
– do uporabe skupne
posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da
izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne
posode, |
– do uskladitve
velikosti ali števila posod, vendar ne več kot enkrat letno. |
(2) Izvajalec javne
službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma
zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz tretje alineje
prejšnjega odstavka pod pogojem, da: |
– prostornina obstoječe
posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine
komunalnih odpadkov, določene na podlagi pravilnika iz 9. člena tega
odloka oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega
na podlagi istega pravilnika in če |
– ugotovi, da so se v
obdobju zadnjih šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na
prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah. |
35. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo
obveznost: |
– obvestiti izvajalca
javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe
iz 32. ali 35. člena tega odloka na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh
po nastanku spremembe; |
– redno prepuščati
komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami
javne službe; |
– zagotoviti, da so
posode, zabojniki ali tipske vreče na dan prevzema do 6. ure zjutraj
nameščene na prevzemnem mestu; |
– zagotoviti, da so
pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti; |
– vzdrževati čistočo na
prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno
mesto; |
– zagotoviti izvajalcu
javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta. |
36. člen |
(prepovedi) |
Imetnikom odpadkov je
prepovedano: |
– prepuščati odpadke v
posode ali zabojnike za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem
odpadkom; |
– mešati nevarnih
frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati
posameznih nevarnih frakcij med seboj; |
– prepuščati odpadne
prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek; |
– prepuščati odpadno
električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek; |
– sežigati in/ali
odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za
odstranjevanje komunalnih odpadkov; |
– nameščati posode ali
zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta; |
– odlagati odpadke ob
posodah ali zabojnikih; |
– prepuščati odpadke v
vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov; |
– brskanje po posodah
ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov; |
– pisati na posode ali
zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje; |
– prepuščati nevarne
odpadke, vroč pepel, gradbene odpadke, tekoče odpadke, mrtve živali ali
njihove dele; |
– mešati biološke
odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki na območju, kjer je vzpostavljeno
ločeno zbiranje bioloških odpadkov. |
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
37. člen |
(viri financiranja
storitev javne službe) |
Viri financiranja
storitev javne službe so: |
– plačila uporabnikov
za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe, |
– sredstva od prodaje
ločenih frakcij, sposobnih za predelavo, |
– drugi viri, določeni
s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi
sprejetem predpisu. |
Vir financiranja je
tudi proračun občine, kolikor je cena storitve javne službe potrjena s
strani pristojnega državnega organa, občinski svet pa ne potrdi predloga
za povišanje cene. Iz sredstev proračuna se financira razlika med
plačili uporabnikov in predlaganim povišanjem. |
38. člen |
(viri financiranja javne infrastrukture) |
Viri financiranja
infrastrukture so sredstva: |
– iz proračuna občine, |
– iz sredstev razvojnih
skladov, |
– iz dotacij, donacij
in subvencij, |
– iz taks in drugih
virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na
njegovi podlagi sprejetem predpisu. |
39. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cena storitev javne
službe se oblikuje na enoto posamezne storitve na osnovi veljavnih
predpisov o oblikovanju cen komunalnih storitev. Enoto predstavlja
volumen posode za individualno gradnjo, za večstanovanjske objekte pa m2
površine. |
(2) Cene storitev javne
službe določi občinski svet ali drug organ v skladu z zakonom s sklepom
na predlog izvajalca javne službe, pri čemer morata oba upoštevati, da
je cena oblikovana skladno s predpisom, ki ureja oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. |
(3) Kot merilo za
razdelitev stroškov storitev javne službe med posamezne uporabnike se
upošteva število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v
posamezni stavbi oziroma delu stavbe ali stanovanjska površina, če gre
za gospodinjstva, oziroma razmerje med površino poslovnih prostorov, če
gre za osebe, ki opravljajo storitveno ali proizvodno dejavnost. |
(4) Stroške storitev
obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov
izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev
teh storitev, v kolikor teh storitev skladno z 29. členom tega odloka ne
izvaja sam. |
40. člen |
(obračun storitev javne službe) |
(1) Izvajalec obračuna
storitve javne službe uporabniku na podlagi cenika. |
(2) Obveznost
plačevanja cene za storitve javne službe nastane z dnem, ko imetnik
odpadkov na območju, kjer je organizirano izvajanje posameznih storitev
javne službe, pridobi status uporabnika skladno z 12. členom tega
odloka. |
(3) Uporabniki so
dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki skladno s
prejšnjim odstavkom vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih
dni od nastanka spremembe. |
VII. VRSTE OBJEKTOV IN OPREME ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
41. člen |
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) |
Gospodarska javna
infrastruktura lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne
službe, v lasti občine je. |
– zemljišča in objekti
zbiralnic; |
– zemljišča in objekti
zbirnih centrov; |
– zemljišča in objekti
prevzemnih mest na javnih površinah; |
– zemljišča in objekti
za obdelavo odpadkov. |
42. člen |
(oprema izvajalca javne službe) |
Oprema, ki je potrebna
za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca je: |
– vozila za prevoz vseh
vrst odpadkov, |
– delovni stroji, |
– premične zbiralnice
nevarnih frakcij, |
– posode in zabojniki
za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah, |
– oprema za občasno
prevzemanje kosovnih odpadkov, |
– vozila in naprave za
vzdrževanje posod in zabojnikov, |
– zabojniki za
preostanek mešanih komunalnih odpadkov, |
– zabojniki za biološke
odpadke. |
VIII. NADZOR |
43. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski
ali drug organ. |
(2) Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ ali drug organ
izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
(3) Pristojni občinski
inšpekcijski organ ali drug organ ima pravico kadarkoli vpogledati v
evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je
dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
44. člen |
(prekrški izvajalca javne službe) |
(1) Z globo 1400 evrov
se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: |
– ne zagotovi izvajanje
javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot je to določeno v 13. do
30. členu tega odloka; |
– ne vodi registra
prevzemnih mest na način, kot je to določeno v 32. členu tega odloka; |
– ne obvešča
uporabnikov na način, kot je to določeno v 33. in 34. členu tega odloka; |
– pri zaračunavanju
opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki so
oblikovane in določene skladno z 40. členom tega odloka. |
(2) Z globo 400 evrov
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe. |
|
(3) V skladu z veljavno
zakonodajo s področja prekrškov, je možno polovično plačilo globe iz
prvega in drugega odstavka tega člena. |
45. člen |
(prekrški uporabnikov – pravne osebe in podjetniki posamezniki) |
(1) Z globo 1400 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik, če: |
– v roku ne obvesti
izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek
12. člena); |
– na zahtevo izvajalca
javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (19. člen); |
– ne zagotovi
neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta
alineja 36. člena); |
– ne odstrani prazne
posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi
odstavek 21. člena); |
– ne zagotovi zbiranja
odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in
onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena); |
– v roku ne obvesti
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe (četrti odstavek 41. člena) |
– ravna v nasprotju s
37. členom. |
(2) Z globo 400 evrov
se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. |
(3) V skladu z veljavno
zakonodajo s področja prekrškov, je možno polovično plačilo globe iz
prvega in drugega odstavka tega člena. |
(prekrški uporabnikov – pravne osebe in podjetniki posamezniki) |
(1)
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik, če: |
- v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa
uporabnika (tretji odstavek 12. člena); |
- na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali
zabojnika (19. člen); |
- ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega
mesta (šesta alineja 36. člena); |
- ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po
prevzemu odpadkov (drugi odstavek 21. člena); |
- ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči
nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena); |
- v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na
obračun storitev javne službe (četrti odstavek 41. člena) |
- ravna v nasprotju s 36. členom. |
(2) Z globo 100 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika
posameznika. |
(3) V skladu z veljavno zakonodajo s področja prekrškov, je možno
polovično plačilo globe iz prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
46. člen |
(prekrški uporabnikov – fizične osebe) |
(1) Z globo 400 evrov
se za prekršek kaznuje uporabnik – fizična oseba, če: |
– v roku ne obvesti
izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek
12. člena); |
– ne zagotovi
neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta
alineja 36. člena); |
– ne odstrani prazne
posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi
odstavek 21. člena); |
– ne zagotovi zbiranja
odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in
onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena); |
– v roku ne obvesti
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe (četrti odstavek 41. člena); |
– ravna v nasprotju s
37. členom. |
(2) V skladu z veljavno
zakonodajo s področja prekrškov, je možno polovično plačilo globe iz
prvega odstavka tega člena. |
(prekrški uporabnikov – fizične osebe) |
(1)
Z globo 100 evrov se za prekršek kaznuje uporabnik – fizična oseba, če: |
- v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa
uporabnika (tretji odstavek 12. člena); |
- ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega
mesta (šesta alineja 35. člena); |
- ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po
prevzemu odpadkov (drugi odstavek 21. člena); |
- ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči
nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena); |
- v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na
obračun storitev javne službe (četrti odstavek 41. člena); |
- ravna v nasprotju s 36. členom. |
(2) V skladu z veljavno zakonodajo s področja prekrškov, je možno
polovično plačilo globe iz prvega odstavka tega člena. |
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
47. člen |
Predlog tehničnega
pravilnika iz 9. člena mora izvajalec predložiti občini v roku 6 mesecev
od pričetka veljavnosti tega odloka. |
48. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve te
uredbe preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini
Vojnik (Uradni list RS, št. 9/96, 56/00 in 9/01). |
|
Št. 032-0020/2009/2(7) |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 29.
septembra 2009 |
Benedikt Podergajs l.r. |
|
Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Vojnik
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2012), vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo: |
|
4. člen |
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|