Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF)  in 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/2014) je Občinski svet Občine Vodice na 11. redni seji, dne 11. 11. 2015 sprejel

POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA

OBČINE VODICE

I  SPLOŠNE DOLOČBE

1.    člen

(vsebina poslovnika)

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Vodice (v nadaljevanju: svet) in sicer:

-        javnost dela,

-        konstituiranje sveta,

-        pravice in dolžnosti članov sveta,

-        svetniške skupine,

-        seje sveta,

-        delovna telesa sveta,  

-        akte sveta,

-        volitve in imenovanja,

-        uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta, 

-        razmerja do drugih organov Občine Vodice,

-        druga vprašanja, pomembna za delo sveta.

2.    člen

(uporaba poslovnika)

Določbe tega poslovnika se uporabljajo za delovanje sveta in njegovih delovnih teles.  

3.    člen

(javnost dela)

Delo sveta je javno.

Svet zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani (objava gradiv sveta, objava zapisnikov in podobno), z objavo sprejetih aktov v  Uradnem glasilu Občine Vodice,  z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na svojih sejah, z objavljanjem informacij o dogajanju na sejah v javnem občinskem glasilu, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine ter na druge načine.   

Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlo­gi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zau­pne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajna. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakoni  in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

4.    člen

(predstavljanje sveta)

Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa njegov predsednik.

Župana v njegovi odsotnosti nadomešča podžupan, predsednika delovnega telesa pa v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik predsednika delovnega telesa.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga pooblasti župan, če ga ne pooblasti, pa najstarejši član občinskega sveta.

5.    člen

(uporaba žiga)

Svet kot svoj žig uporablja žig občine, v skladu s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.

Svet ga uporablja na vabilih za seje, na dopisih in na drugih aktih sveta, ki jih podpisuje župan.

Žig  sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.

Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo občinska uprava.

   II.   KONSTITUIRANJE SVETA

6.    člen

( konstitutivna seja )

Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan v 20 dneh po izvolitvi članov sveta oziroma 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.  Zaradi priprave na konstitutivno sejo sveta lahko  prejšnji župan skliče pripravljalni sestanek z nosilci kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.

Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo najkasneje v roku 8 dni skliče predsednik občinske volilne komisije.

7.    člen

(obvezni dnevni red konstitutivne seje)

Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:

1.      ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,

2.      poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana,

3.      imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana ( v nadaljevanju: mandatna komisija),

4.      poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,

5.      poročilo Občinske volilne komisije o izidu glasovanja za župana,

6.      odločanje o pritožbah kandidatov za župana ter ugotovitev izvolitve župana,

7.      slovesna prisega župana,

8.      imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.

Prvo sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.

8.    člen

(imenovanje mandatne komisije )

Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči oziroma vsak član sveta. Svet glasuje  o   predlogih, po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani mandatne komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.

Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu tudi odločitve o posameznih pritožbah.

Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon.

9.    člen

(slovesna prisega župana)

Besedilo slovesne prisege župana se glasi:

»Prisegam, da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in Občine Vodice ter da bom z vsemi močmi deloval za čast, blaginjo, napredek in za razvoj Občine Vodice in vseh njenih občank in občanov.«

10. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

Ko je svet konstituiran,  izmed  članov sveta imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.

        III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA

11. člen

(pravice in dolžnosti članov sveta)

Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi akti.

Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.

Član sveta ima pravico:

-        predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,

-        predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,

-        glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,

-        sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej sveta,

-        predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles  sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, vojaške in uradne tajnosti ter poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti   sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Prejemki so urejeni s posebnim pravilnikom, ki ureja plačila funkcionarjev, članov organov občine in članov delovnih teles.  

12. člen

(odgovornost člana sveta)

Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

Član sveta nima imunitete.   

13. člen

(izločitev zaradi pristranskosti)

Razlogi za izločitev člana sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranskosti so podani v naslednjih primerih:

-        v zadevah, v katerih je zanj podano nasprotje interesov, kot ga določa zakon s področja integritete in preprečevanje korupcije in

-        če obstajajo drugi tehtni razlogi, zaradi katerih bi lahko obstajal dvom v njegovo nepristranskost.

V primeru razloga za izločitev iz prve alineje prejšnjega odstavka mora član sveta o tem takoj ustno obvestiti predsedujočega na seji, v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pa član sveta pobudo za izločitev poda s pisno obrazložitvijo, ki jo predloži predsedujočemu na seji sveta.

V primeru, da se član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. Če se član sveta z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. Če se član sveta z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji izločitvi.

Izločitev pomeni le izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta lahko sodeluje pri razpravi.

Postopek izločitve se opravi takoj, ko se izve za razlog izločitve.  

14. člen

(pravica do informiranosti)

Člani sveta imajo pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki jih potrebujejo v zvezi z delom v svetu in delovnih telesih sveta.

Osebe iz prejšnjega odstavka so dolžne odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevane informacije.

15. člen

(zahteva za dodatna pojasnila)

Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga  svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.

Če  svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

16. člen

(udeleževanje na sejah sveta in delovnih teles)

Član sveta in delovnega telesa se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Član sveta in delovnega telesa, ki ne more priti na sejo, je dolžan o razlogih za odsot­nost še pred sejo obvestiti sklicatelja oziroma predsednika delovnega telesa.

Obvestilo o odsotnosti je lahko ustno, pisno ali telefonsko.

Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

                 IV.   SVETNIŠKE SKUPINE

17. člen

(ustanovitev svetniške skupine)

Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dve ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.

Član sveta ima pravico skupaj z drugimi člani sveta ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti.

Član sveta je lahko član le ene svetniške skupine.

18. člen

(istoimenske liste)

Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz 21. člena tega poslovnika, samostojni člani sveta pa lahko ustanovijo skupino samostojnih članov sveta.

V teku enega mandata se lahko ustanovi le ena svetniška skupina samostojnih članov sveta.

19. člen

(izstop)

Član sveta ima pravico izstopiti iz svetniške skupine in se včlaniti v drugo. Če tega ne stori, dobi status samostojnega člana sveta.

Samostojni član sveta je tudi tisti, ki pripada listi z enim izvoljenim članom sveta.

20. člen

(sestava)

Svetniško skupino sestavljata najmanj dva člana sveta.

Člani sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v osmih dneh po konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine župana pisno obvesti o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov sveta z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.

Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu njihove pristopne izjave.

21. člen

(združitev)

Dvoje ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.

Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko ustanovijo nove svetniške skupine, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupno istoimensko listo. Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju sveta.

22. člen

(stalni sedežni red)

Svetniške skupine in samostojni člani sveta se v 15 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red članov sveta. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom.

V. SEJE SVETA

23. člen

(sklic seje)

Svet dela in odloča na sejah. Seje se sklicujejo v prostorih Občine Vodice, na naslovu Kopitarjev trg 1, Vodice. Seje se lahko sklicujejo tudi na drugih lokacijah na območju občine, če so za to izkazani pogoji. 

Seje sveta sklicuje župan.

Župan sklicuje seje sveta po potrebi  in na predlog drugih predlagateljev, določenih z zakonom,  Župan mora sklicati sejo  sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov  sveta. Seja mora biti v 15 dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.

24. člen

(seje sveta)

Svet dela na rednih, izrednih,  dopisnih in slavnostnih sejah.

Redne seje se sklicujejo praviloma enkrat mesečno.

Pri sklicu sej se upošteva okvirni program dela za posamezno leto, ki ga pripravi župan po posvetovanju s podžupanom, predsedniki delovnih teles in ob sodelovanju članov sveta. Seje se sklicujejo praviloma ob 18. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot 5 ur.

Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.

Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje, ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.

Slavnostne seje se lahko sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih priložnostih ter pomembnih jubilejih.

25. člen

(vabilo in gradivo za sejo)

Vabilo za sklic redne seje sveta mora vsebovati predlog dnevnega reda in gradivo, ki ga bo svet obravnaval. Posamezno gradivo se lahko izjemoma pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, ali je to nujno zaradi upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov, ali če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta.

Vabilo za redno sejo sveta se posreduje članom sveta najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.

Gradivo za uvrstitev točke na dnevni red seje sveta lahko predlaga župan, član sveta, delovno telo sveta ali nadzorni odbor v zadevah iz njihovih pristojnosti.

Gradivo, ki je pripravljeno v skladu z določili tega poslovnika, se uvrsti na dnevni red seje sveta.

Predlagatelji gradiva morajo županu posredovati gradivo iz prejšnjega odstavka najmanj 12 dni pred nameravanim sklicem redne seje.

Svet praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih članom sveta do odločanja ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in katerega pristojno delovno telo ni obravnavalo.

Župan lahko skliče redno sejo sveta preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.

Če dnevni red redne seje ni končan v petih urah, se seja  praviloma zaključi, neobravnavane točke pa se uvrstijo na prvo naslednjo redno sejo.

Vabilo za sklic seje se posreduje županu, podžupanu, članom sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, pripravljavcem gradiv in poročevalcem, medijem in se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine.  

Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.

26. člen

(izredna seja)

Izredna seja  sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali če to zahteva četrtina članov sveta.

Izredno sejo sveta skliče župan.

V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj  svet odloča. Če zahtevo za sklic  seje  vloži četrtina članov sveta, pa seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo za sklic podali.

Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.

Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo.  Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

27. člen

(dopisna seja)

Dopisna seja sveta in delovnih teles sveta se lahko opravi kadar:

ni pogojev za sklic izredne seje sveta,

gre za odločanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne ali izredne seje,

člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče dopisna seja.

Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki  vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme na način, da se o predlogu glasuje elektronsko ali z vrnitvijo glasovnice na naslov sklicatelja. Glede na način izvedbe dopisne seje, mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).

Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je  vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali.

Sklep, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina opredeljenih članov sveta.  

O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.

28. člen

(dnevni red)

Dnevni red seje sveta  predlaga župan.

Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta.

Na dnevni red se prednostno uvrstijo predlogi odlokov, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za pobude, predloge in vprašanja članov sveta.

O tem, ali se na dnevni red uvrstijo zadeve, za katere članom sveta ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim župan ni podal svojega mnenja in glede katerih ni zavzel stališča, kadar ni predlagatelj teh zadev, odloči občinski svet, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.

Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na kateri se lahko članom sveta predloži tudi gradivo za sejo.

29. člen

(vodenje seje)

Sejo  sveta  vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta  (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.

30. člen

(javnost sej)

Seje  sveta  so javne.

Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah.  

Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo z vabilom in obvestilom, kje je objavljeno elektronsko gradivo.

Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom  sveta  za to sejo.

Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja  sveta  poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem ne moti dela. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta,  ga odstrani iz prostora.

1. Potek seje

31. člen

(navzočnost na seji in ugotavljanje sklepčnosti)

Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kateri izmed članov sveta so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.

Predsedujoči nato ugotovi, ali je  svet sklepčen. Če predsedujoči ugotovi, da ob določeni uri sklica svet še ni sklepčen, odredi 15 minut odmora, če po tem času svet še vedno ni sklepčen, predsedujoči ugotovi, da se seja ne more pričeti.

Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo in kdo je na seji navzoč.

Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja z vodenjem seznama navzočnosti članov sveta – lista prisotnosti, ob začetku seje, med potekom seje in nadaljevanjem prekinjene seje.

32. člen

(odločanje o dnevnem redu)

O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.

Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov, skrajšanje rokov ali združitev obravnav.

Zadeve, za katere predlagatelj točke tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in po potrebi uvrstijo na dnevni red naslednje seje.

Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

33. člen

(odločanje o zapisniku prejšnje seje )

Po določitvi predlaganega dnevnega reda, svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

Člani  sveta  lahko dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.

Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

34. člen

(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem in sprejetem vrstnem redu.

Izjemoma lahko med sejo svet s sklepom spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.

35. člen

(razprava)

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, lahko poda dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati največ  deset minut.

Kadar tako sklene svet, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

Če župan ni predlagatelj zadeve, poda župan, podžupan ali direktor občinske uprave mnenje o obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa, ki je obravnavalo zadevo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ deset minut.

Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo člani sveta  po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana sveta  praviloma ne sme biti daljša od sedmih minut.  Svet lahko sklene, da posamezen član sveta iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar največ petnajst minut.

Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike napovedano razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.

Ko je vrstni red prijavljenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči ugotovi, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.

Ko predsedujoči ugotovi, da pri posamezni točki dnevnega reda ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.

36. člen

(umik predloga)

Predlagatelj točke dnevnega reda lahko umakne svoj predlog do začetka glasovanja.  

37. člen

(kršitev pravil razprave)

Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri ga je predsedujoči pozval.

Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se član sveta  tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda in nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči odvzame besedo.

Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

38. člen

(kršitve poslovnika)

Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo ta zahteva. Član sveta mora pojasniti, kateri člen poslovnika naj bi bil kršen.

Predsedujoči nato poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta  ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju  svet brez razprave.

Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajati več kot pet minut.

39. člen

(proceduralno vprašanje)

Med razpravo o katerem koli vprašanju sme član sveta  postaviti proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem poslovnikom.

Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov opredeljenih članov sveta.

Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči v naslednjem vrstnem redu:

-        predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,

-        predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,

-        predlog za prekinitev seje sveta,

-        predlog za preložitev seje sveta.

40. člen

(prekinitev seje sveta)

Predsedujoči lahko  prekine sejo sveta, če so potrebna dodatna posvetovanja v delovnem telesu, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanju, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj in podobno. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo prekinjena seja nadaljevala.

Predsedujoči prekine sejo sveta  tudi, če ugotovi, da seja ni več sklepčna in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je seja sveta prekinjena zaradi nesklepčnosti, ki je ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju, predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

41. člen

(začetek seje in odmor)

Seje sveta  morajo biti načrtovane tako, da se praviloma lahko zaključijo v petih urah.

Predsedujoči lahko odredi odmor po vsakih dveh urah neprekinjenega dela.

Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov   sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, v okviru posamezne točke ali pred njo pa se ga lahko odredi največ dvakrat.

Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor, ko so že izčrpane možnosti iz prejšnjega odstavka,  se odredi odmor, ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.

42. člen

(preložitev razprave in zaključek seje)

Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji ali če niso izčrpane vse točke dnevnega reda, se razprava oziroma obravnava in odločanje o zadevi preloži na nadaljevanje seje, razen v primerih, ki jih določa 25. člen tega poslovnika.

Predsedujoči zaključi sejo, ko so obravnavane in izčrpane vse točke dnevnega reda.

2. Vzdrževanje reda na seji

43. člen

(red na seji)

Za red na seji skrbi predsedujoči svetu. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči.

44. člen

(ukrepi za zagotovitev reda na seji)

Za kršitev reda na seji  sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

–       opomin,

–       odvzem besede,

–       odstranitev s seje ali z dela seje.

Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kakšen drug način krši red na seji.

Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe poslovnika in je bil na tej seji predhodno že dvakrat opomnjen, da naj spoštuje red in določbe poslovnika.

Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta ali govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo  sveta.

Član  sveta  ali govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

Predsedujoči lahko odredi, da se s seje odstrani vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča njen nemoten potek.

Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

Če predsedujoči s predvidenimi rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo  prekine.

3.    Odločanje

45. člen

(sklepčnost)

Občinski svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.

Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v prostoru, kjer je seja.

Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, razen, če ni v zakonu, statutu ali tem poslovniku drugače določeno.

Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov sveta, ki se je opredelila, izrekla »za« sprejem oziroma, če se je »za« sprejem opredelilo toliko članov sveta, kot to za posamezno odločitev določa zakon, statut ali ta poslovnik.

Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov sveta, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.

46. člen

(glasovanje)

Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem  o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.

Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.

Član sveta  ima pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja  dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

Poteka glasovanja ni mogoče prekinjati z novimi predlogi ali razpravo.

K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta  tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.  Vsak član sveta glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.

Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

47. člen

(javno  glasovanje)

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem.

Poimensko se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali četrtine članov  sveta.

Člane sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član sveta glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.

48. člen

(tajno glasovanje)

Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kolikor je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.

Glasovnica mora vsebovati predlog, o katerem se odloča, navodilo za glasovanje in opredelitev »ZA« in »PROTI«.

Član sveta  glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali »PROTI«, pri čemur je »ZA« na dnu glasovnice za predlogom besedila na desni strani, »PROTI« pa na levi strani.

Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov jev skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

Tajno glasovanje vodi in ugotovi rezultate komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in dva člana sveta, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja občinska uprava.

Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član sveta je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

Ko član  sveta  izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.

49. člen

(izid tajnega glasovanja)

Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. Pri tem se lahko umakne v poseben prostor.

Poročilo o izidu glasovanja obsega:

-        datum in zaporedno številko seje,

-        predmet glasovanja,

-        sestavo glasovalne komisije s podpisi njenih članov,

-        število razdeljenih glasovnic,

-        število oddanih glasovnic,

-        število neveljavnih glasovnic,

-        število veljavnih glasovnic,

-        število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

-        ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.

Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

50. člen

(ponovitev glasovanja)

Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega.

O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.

  4.  Zapisnik seje  sveta

51. člen

(vsebina zapisnika seje sveta )

O vsaki seji sveta  se piše zapisnik.

Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in o posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, s kratkimi povzetki njihove razprave, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih Odbora za pravne akte o postopkovnih vprašanjih. Vsak član sveta  ima pravico, da se v zapisnik vpiše tudi njegova dobesedna razprava oziroma njegovo ločeno mnenje. Svetnik ali predlagatelj ima pravico zahtevati, da se njegova razprava ali predlog v celoti vnese v zapisnik. V tem primeru mora tisti, ki to zahteva, natančno oblikovati besedilo, za katerega zahteva zapis v zapisniku in ga mora narekovati zapisnikarju. Poznejši popravki tako zapisanega besedila niso več mogoči.

Za vodenje zapisnika in sam zapisnik  sveta  in njegovih delovnih teles skrbi občinska uprava.

52. člen

(potrditev zapisnika)

Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in morebitnih vmesnih izrednih ali dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico dati pripombe na obravnavani zapisnik. O utemeljenosti podanih pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se v zapisnik vpišejo ustrezne spremembe.

Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine.

Zapisnik seje, ki je bila zaprta za javnost ali dela seje, ki je bil zaprt za javnost, se ne priloži h gradivu za redno sejo sveta  in se ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem seznani predsedujoči.

53. člen

(zvočni zapis seje  sveta)

Seja sveta  se zvočno snema.

Nosilec zvoka se hrani do  potrditve zapisnika na seji sveta.   

Član sveta ali drug udeleženec seje ima pravico poslušati sejo, če za to pridobi dovoljenje predsedujočega. Poslušanje oziroma ogled posnetka se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca in sicer v času hrambe zvočnega zapisa. 

Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu občinske uprave, ki o zadevi odloči v skladu z zakonom in v času hrambe.  Po uničenju zvočnega zapisa ni več možno pridobiti zvočnega zapisa seje.

54. člen

(ravnanje z gradivom)

Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo  sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.

Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi  svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

    5.   Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet

55. člen

(strokovna in administrativna pomoč)

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej sveta ter njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava.

Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in delovnih teles sveta ter določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, ki so potrebna za nemoteno delo  sveta  in njegovih delovnih teles, če ni za to delo s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

     VI.    DELOVNA TELESA SVETA

56. člen

(splošne določbe)

Delovna telesa sveta so:

-        odbori in

-        komisije.

Odbori in Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se ustanovijo kot stalna delovna telesa.

Za obravnavo in proučitev posameznih vprašanj lahko svet ustanovi občasne  komisije. Hkrati z imenovanjem se določijo njene naloge in število članov ter čas njenega delovanja. 

57. člen

(pristojnosti)

 Delovna telesa  sveta v okviru svojega delovnega področja,  obravnavajo zadeve iz pristojnosti  sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.

Delovna telesa sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti.

Delovna telesa  sveta so za svoje delo odgovorna svetu in so mu na njegovo zahtevo dolžna poročati o svojem delu.

58. člen

(sestava delovnih teles sveta)

Delovna telesa  sveta imajo predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov.

Člane delovnih teles  sveta imenuje  svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika, namestnika predsednika in člane delovnega telesa  sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Delo delovnega telesa  sveta vodi član  sveta, kot predsednik. 

59. člen

(seje delovnega telesa sveta)

Predsednik delovnega telesa sveta sklicuje in vodi seje, predlaga dnevni red sej, organizira in vodi delo delovnega telesa, sodeluje z županom, podžupanom, člani sveta in javnimi uslužbenci občinske uprave, sodeluje na sejah sveta, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov in opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.

Namestnik predsednika, ki je član sveta, nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti in mu pomaga pri njegovem delu.

Seje delovnega telesa  sveta sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, na pobudo strokovnih služb občinske uprave ali na zahtevo sveta.

Vabilo za redno sejo delovnega telesa sveta, s predlogom dnevnega reda, se pošlje članom najkasneje 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.

60. člen

(odločanje)

Delovno telo sveta je sklepčno in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov  delovnega telesa sveta.

Delovno telo sveta odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. V primerih, ko je na seji glasovanje izenačeno, se pri glasovanju upošteva tista odločitev, za katero glasuje predsednik delovnega telesa oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik.

61. člen

(stalna delovna telesa sveta)

Stalna delovna  telesa sveta so:

-        Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

-        Odbor za pravne akte,

-        Odbor za finance,

-        Odbor za komunalo in urejanje prostora,

-        Odbor za družbene dejavnosti  in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem.

62. člen

(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima praviloma toliko članov, kot je svetniških skupin, ki se oblikujejo ob konstituiranju sveta, vendar ne manj kot pet.

Naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so opredeljene v Statutu Občine Vodice.

63. člen

(Odbor za pravne akte)

Odbor za pravne akte ima osem članov in opravlja zlasti naslednje naloge:

-        obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter njunih sprememb in dopolnitev, ki jih sprejme svet,

-        oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni, statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi splošnimi akti občine,

-        predlaga v sprejem svetu obvezno razlago določb splošnih aktov občine,

-        na zahtevo župana med dvema sejama sveta ali v času seje razlaga poslovnik sveta,

-        pripravlja prečiščena besedila splošnih aktov občine.

64. člen

(Odbor za finance)

Odbor za finance šteje osem članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:

-        finančne in z njim povezane zadeve,

-        proračun in zaključni račun,

-        gospodarjenje z občinskim premoženjem,

-        investicije.

65. člen

(Odbor za komunalo in urejanje prostora)

Odbor za komunalo in urejanje prostora ima deset članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:

-        prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in drugi posegi v prostor,

-        varstvo okolja,

-        komunalna dejavnost,

-        gospodarske javne službe,

-        javne ceste in poti,

-        stavbna zemljišča, stanovanjsko gospodarstvo,

-        urejanje prostora in naravovarstvo.

66. člen

(Odbor za družbene dejavnosti in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Odbor za družbene dejavnosti in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima deset članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:

-        šolstvo in otroško varstvo,

-        kultura in informiranje,

-        šport in rekreacija,

-        zdravstvo in sociala,

-        mladi in družina,

-        gasilske zveze in gasilskih društev,

-        civilna zaščita,

-        odpravljanje posledic nesreč.

67. člen

(Odbor za  kmetijstvo, gospodarstvo in turizem)

Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem ima osem članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:

-        kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo, ribištvo,

-        programi in ukrepi celostnega razvoja podeželja,

-        delovanje kmetijsko-gozdarskih zadrug, zavodov in drugih organizacij,

-        spremljanje razvoja kmetijstva, ribištva, gozdarstva, lovstva in veterine,

-        gospodarstvo, obrt in turizem,

-        razvoj podjetništva,

-        pospeševanje razvoja in sodelovanja med posameznimi področji.

-         

  VII.   AKTI SVETA

1. Splošne določbe

68. člen

(akti sveta)

Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje splošne akte:

-        poslovnik sveta,

-        proračun občine in zaključni račun,

-        prostorske in razvojne akte, strategije in načrte občine

-        prostorske izvedbene akte,

-        odloke,

-        odredbe,

-        pravilnike,

-        navodila,

-        sklepe.

Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine.

69. člen

(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine)

Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge  statuta občine, odlokov, proračuna,  prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja v prvem branju (osnutke) objaviti na svetovnem spletu v katalogu informacij javnega značaja, vsaj sedem (7) dni pred njihovim sprejetjem, osnutke strategij, programov in načrtov na področju delovanja organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb, pa se objavi vsaj petnajst (15) dni pred  njihovim sprejetjem. Hkrati z objavo se javnost pozove, da v določenem roku in na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge.

Predlog splošnega akta v prvem branju (osnutek) se v roku iz prejšnjega odstavka lahko pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku.

Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti in ga predloži predlagatelju.

Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta.

2. Postopek za sprejem splošnega akta

70. člen

(vrste postopkov)

Svet sprejema splošne akte v rednem, hitrem ali skrajšanem postopku.  

71. člen

(vsebina predloga odloka)

Predlog odloka, ki ga lahko poda župan, komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta, mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega pravni temelj, razloge in cilje za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

72. člen

(razprava o predlogu odloka)

Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.

Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi svet obravnava osnutek odloka, v drugi obravnavi pa predlog odloka.

73. člen

(prva obravnava - osnutek)

V prvi obravnavi osnutka odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah osnutka odloka.

Po končani obravnavi, svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta sprejme sklep, da je odlok primeren za nadaljnjo obravnavo.

Če svet meni, da odlok ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.

74. člen

(priprava besedila za drugo obravnavo - predlog)

Pred pričetkom druge obravnave se skladno s 55. členom tega poslovnika pripravi novo besedilo predloga odloka, pri čemer se na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave, oziroma se jih utemeljeno pisno zavrne. Prav tako se je treba opredeliti do stališč in predlogov posameznih svetnikov iz prve obravnave.

V predlogu odloka za drugo obravnavo se ustrezno upoštevajo pripombe in predlogi javnosti, oziroma se jih utemeljeno zavrne.

Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo.

75. člen

(druga obravnava)

V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.

Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.

Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.

Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.

Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.

Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

76. člen

(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka)

Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.

O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

77. člen

(sprejem splošnih aktov občine)

Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka razen v delu, ki se nanaša na predpisano večino za sprejem. Statut občine sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta, poslovnik sveta pa z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta.

Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.

O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.

78. člen

(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata)

Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet.

Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava.

3. Hitri postopek za sprejem odlokov

79. člen

(hitri postopek za sprejem odlokov)

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku obravnave točke dnevnega reda.

Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov

80. člen

(skrajšani postopek za sprejem odlokov)

Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:

-        za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,

-        prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z  zakonom,

-        uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,

-        spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,

-        prečiščena besedila splošnih aktov občine.

Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če zanjo ne glasujeta najmanj dve tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev za odločanje po skrajšanem postopku in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.

V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaje in amandmaje na amandmaje  lahko posamezni svetniki vlagajo na sami seji, vse do konca obravnave odloka.

5. Postopek za sprejem proračuna

81. člen

(predlog proračuna občine)

Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta.

Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.

Župan lahko predlog proračuna občine pred obravnavo na svetu posreduje v obravnavo delovnim telesom sveta, v okviru njihovega delovnega področja.

V okviru predstavitve proračuna  predstavi svetu župan ali  uslužbenec občinske uprave:

-        temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,

-        načrtovane politike občine,

-        oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,

-        okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,

-        načrt razvojnih programov,

-        načrt nabav.

Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.

Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.

Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.

82. člen

(javna razprava)

Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.

V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja.

Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh.

83. člen

(obravnava predloga proračuna)

V času javne razprave lahko obravnavajo predlog proračuna tudi delovna telesa sveta, ter zainteresirana javnost.

Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.

Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah  pojasnijo predlog proračuna občine.

Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka.

84. člen

(dopolnjen predlog proračuna občine)

Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.

Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.

Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.

85. člen

(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine)

Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta ter dopolnjevalne in spreminjevalne predloge svetnikov iz prve obravnave, je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev upoštevanih in zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.

V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.

Predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.

Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

86. člen

(uskladitev predloga proračuna občine)

Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.

Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.

Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.

Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.

Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.

Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.

Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.

Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek  za sprejem odloka.

87. člen

(rebalans proračuna)

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

Predlog rebalansa proračuna občine obravnava pristojno delovno telo sveta, vendar o njem ni javne razprave.

Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.

6. Postopek za sprejem prostorskih aktov

88. člen

(postopek za sprejem prostorskih aktov)

Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.

Pred pripravo osnutka prostorskega akta, svet obravnava strokovne podlage za pripravo prostorskega akta ter razvojne potrebe (pobude) občine in drugih oseb.

V postopku priprave prostorskega akta, svet pred javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka, obravnava dopolnjen osnutek prostorskega akta. Po zaključeni javni razgrnitvi, se svet seznani s stališči do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve.

7. Postopek za sprejem obvezne razlage

89. člen

(postopek za sprejem obvezne razlage)

Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta.

Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Odbor za pravne akte, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če odbor ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.

Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta

90. člen

(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta)

Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi Odbor za pravne akte uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.

Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet.

Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem.

Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

91. člen

(pobuda ljudske iniciative)

Pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov (pobuda).

Pobudnik o pobudi pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda nima jasno izražene zahteve in obrazložite ter da ni podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Če je pobuda popolna in se nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najpozneje v enem mesecu od pravilno vložene zahteve.

VIII.     VOLITVE IN IMENOVANJA

92. člen

(volitve in imenovanja)

Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.

Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih članov sveta.

Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje  tajno, se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je sklepčen.

93. člen

(glasovanje o kandidatih)

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.

Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.

Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.

94. člen

(ponovno glasovanje)

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

IX.   DELO SVETA V IZREDNEM STANJU

95. člen

(delo sveta v izrednem stanju)

V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.

X.  SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA

96. člen

(spremembe in dopolnitve poslovnika)

Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sveta.

97. člen

(razlaga poslovnika)

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Odboru za pravne akte, da poda svoje mnenje in pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje.

Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik Odbor za pravne akte.

Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dal Odbor za pravne akte, odloči svet.

XI.   PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

98. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta  Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/1998 in 1/2011).

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Odlok o delovnih telesih Sveta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 12/2014).

99. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Številka: 00701-25/2015-001

Vodice, 11. 11. 2015