|
Na podlagi 3. in
7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13,
74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 –
odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl.
US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 17/14 – ZUOPŽ, 22/14 – odl. US,
19/15),
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS,
št. 87/12, 109/12),
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS,
št. 88/12), 16. člena
Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS,
št. 59/07, 14/08 in 40/10) in 2. člena
Odloka o gospodarskih javnih
službah v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 21/02 in 99/13) je
Občinski svet Občine Mirna Peč na 18. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o oskrbi s pitno
vodo na območju Občine Mirna Peč |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(Vsebina) |
|
|
|
(1) Ta odlok
ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s
pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in
upravljavcev na območju Občine Mirna Peč, tako da določa: |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
II. UPRAVLJANJE
VODOVODOV |
|
III. STANDARDI
OPREMLJENOSTI |
|
IV. NAČRTOVANJE
VODOVODA |
|
V. OBVEZNE STORITVE
IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
|
VI. VIRI
FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
|
VII. MERITVE IN
ODČITAVANJE |
|
VIII. EVIDENCE
UPORABNIKOV |
|
IX. PREKINITEV
DOBAVE |
|
X. NADZOR IN
KAZENSKE DOLOČBE |
|
XI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
(2) Podrobnejša
vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje
javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na
območju Občine Mirna Peč. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
(Namen) |
|
|
|
Namen tega odloka
je: |
|
– zagotavljanje
varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne
službe, |
|
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne
vode, |
|
– določiti
obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne
službe, |
|
– določiti
obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe, |
|
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad
izvajanjem javne službe. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(Pomen izrazov) |
|
|
|
Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1. interno
vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za
obračunskim vodomerom. |
|
2. izgube pitne
vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med
načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki
napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom
javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni
oskrbi s pitno vodo, |
|
3. javna površina
je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena,
katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, |
|
4. javni vodovod je
vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen
izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno
omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z
javnim vodovodom, |
|
5. javno hidrantno
omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje požarov, |
|
6. lastna oskrba s
pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno
vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri
odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega
dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, |
|
7. območje javnega
vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in
predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali
gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne
službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne
službe iz enega javnega vodovoda, |
|
8. območje
poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno
vodo, |
|
9. obračunski
vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki
je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih
storitev javne službe, |
|
10. obstoječa
stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, |
|
11. odjemno mesto
je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, |
|
12. pitna voda je
pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, |
|
13. posebna
storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno
službo, |
|
14. priključek
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v
nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega
vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni
vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli
vodovodnega priključka, |
|
15. priprava pitne
vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno
vodo, |
|
16. rezervno
zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen
neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s
pitno vodo, |
|
17. sistem za
oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali
vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča,
vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema,
ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem,
hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca;
priključki so del vodovoda, |
|
18. upravljavec
javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo
javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe, |
|
19. upravljavec
zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki
zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju, |
|
20. vodovarstveno
območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode, |
|
21. zajetje za
pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz
vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo, |
|
22. zasebni vodovod
je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno
vodo, |
|
23. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in
objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, |
|
24. uporabnik, je
fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega vodovoda, |
|
25. stavbe in
gradbeno inženirski objekti, v katerih se zadržujejo ljudje ali se v
njih pitna voda uporablja za oskrbo živali so vse stavbe in gradbeno
inženirski objekti, ki jih definira enotna klasifikacija vrst objektov
(CC-SI), Uradni list RS, št. 109/11, razen stavb, definiranih pod točko
1242, 1252, 12711, 12713 (razen vinskih kleti in zidanic), 12714, 12730,
12740 (alineja 6) ter gradbeno inženirskih objektov, definiranih pod
točko 21, 22 (razen 22232), 23 (razen 2302 in 2303), 24 (razen 24122
(alineja 2 in 9) in 24203). |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(Javna služba) |
|
|
|
(1) V okviru javne
službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno
vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna
voda uporablja za oskrbo živali. |
|
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz
javnega vodovoda, če: |
|
– se voda rabi za
namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno
pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in |
|
– iz vode nastaja
industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
|
(3) Ne glede na
prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz
javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
|
– oskrba stavb ali
gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih
izvajajo državne ali občinske javne službe, |
|
– oskrba s pitno
vodo za pranje ali namakanje javnih površin, |
|
– oskrba javnega
hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, |
|
– oskrba s pitno
vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in |
|
– oskrba s pitno
vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega
odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(Zagotavljanje javne službe) |
|
|
|
(1) Občina
zagotavlja javno službo za območje celotne občine. |
|
(2) Za rabo vode za
oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, mora
vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina.
Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi upravljavec. |
|
(3) V okviru
izvajanja javne službe občina zagotavlja tudi izvajanje rednega
vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja in naprav, za kar občina
zagotavlja proračunska sredstva. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(Uporabniki javne službe in njihove obveznosti) |
|
|
|
(1) Uporabniki
javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna
služba. |
|
(2) Če je stavba,
del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti
uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od
solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. |
|
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
|
(4) Obveznosti
uporabnika so: |
|
– redno vzdrževanje
internega vodovodnega omrežja; |
|
– zaščita
vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo; |
|
– omogočanje
dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka; |
|
– pisno obveščanje
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali
inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; |
|
– redno plačevanje
storitev upravljavcu; |
|
– urejanje
medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah; |
|
– upoštevanje
ukrepa racionalne rabe vode zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih
dogodkov. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(Lastna oskrba s pitno vodo) |
|
|
|
Lastna oskrba s
pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno
vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v
zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo
oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
|
|
|
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(Določitev območij javnih vodovodov) |
|
|
|
Območja javnega
vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s
topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi
koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru
javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo,
ločeno za: |
|
1. območja javnega
vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe
o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, |
|
2. območja javnega
vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe
o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe, |
|
3. območja javnega
vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega
vodovoda iz 1. točke tega odstavka in |
|
4. območja javnega
vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za
območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
(Določitev upravljavca vodovoda) |
|
|
|
(1) Izvajalec
obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih
vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Mirna Peč, z izjemo
območij naselij Jordankal, Gorenji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji
Globodol, kjer do izgradnje novega omrežja, po projektu »Oskrba s pitno
vodo Suhe krajine«, z obstoječim upravlja Komunala Trebnje d.o.o., je
javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o.. |
|
(2) V primeru
lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če
oskrbuje: |
|
– eno ali več
stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
|
– eno ali več
stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za
posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
|
– eno ali več stavb
ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode
iz zasebnega vodovoda. |
|
(3) Lastniki
zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o
upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
|
(4) Ne glede na
prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene,
če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je
hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o
njegovem upravljanju pisno obvestiti občino. |
|
(5) Občina
zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na
svojem območju. |
|
(6) Izvajalec
obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih
vodovodnih omrežij in naprav skrbi za tekoče izvajanje vseh nalog, ki mu
jih, kot upravljavcu nalaga zakonodaja, skrbi za tekoče vzdrževanje vseh
javnih vodovodnih omrežij in naprav, izvaja vsa intervencijska in vsa
investicijska vzdrževanja javnih vodovodnih omrežij in naprav. |
|
(7) Izvajalec
obvezne javne službe je odgovoren za povzročeno škodo, nastalo zaradi
izvajanja del, vzdrževanja ali intervencije na omrežju. |
|
|
|
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(Opremljenost naselij) |
|
|
|
(1) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5
prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno
zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno
prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na
dan. |
|
(2) Poselitveno
območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5
prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi,
ki jih upravljajo: |
|
– izvajalci javne
službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva
več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali |
|
– upravljavci
zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso
izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(Obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
|
|
(1) |
Vsak objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, za
katerega se oskrba s pitno vodo zagotavlja skladno z določili
prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki leži znotraj območja
javnega vodovoda in so zanj izpolnjeni tehnično dobavni pogoji,
mora biti priključen na javni vodovod v skladu s tem odlokom in
tehničnim pravilnikom. |
(2) |
Na
javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni
inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno
merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. |
(3) |
V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. |
(4) |
Ne
glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na
kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki
predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno
vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja
odjem pitne vode z enim odjemnim mestom. |
(5) |
Ne
glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za
posamezno stavbo ali gradbeno-inženirski objekt izvede tudi več
vodovodnih priključkov, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v
tem odloku in tehničnem pravilniku. |
(6) |
Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka mora zagotoviti
lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta najkasneje v
roku šestih mesecev po prejemu obvestila upravljavca o možnosti
in obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje. |
(7) |
Obvestilo o možnosti in obveznosti priključitve na javno
vodovodno omrežje izda izvajalec javne službe v roku 30 dni po
prevzemu vodovodnega omrežja v poslovni najem. |
|
|
12. člen |
|
|
|
(Prepoved priključitve na javni vodovod) |
|
|
|
(1) Stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec
javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. |
|
(2) Če lastnik
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega
vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v
skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, ne sme priključiti na javni vodovod. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(Prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
|
|
(1) V stavbi, ki
leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni
dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
|
(2) Zajetja za
pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne
smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge
rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za
katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo
vode. |
|
|
|
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
(Javna pooblastila) |
|
|
|
(1) Upravljavec
izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom,
za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki
jo določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja. |
|
(2) Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k
projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in
projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na
območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti
upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske
javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi področja gradnje.
Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne
infrastrukture v pristojnosti upravljavca mora vložnik vloge za izdajo
soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja
in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi priložiti pisno soglasje
lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne infrastrukture. |
|
(3) Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se
nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v
pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja
za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev ne nadomešča soglasja k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(4) Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih
dovoljenj. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(Gradnja novega vodovoda) |
|
|
|
(1) Pri načrtovanju
novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in
upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno,
ekonomično in varno vodovodno omrežje s prednostnim izkoriščanjem
obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih
virov. |
|
(2) Pri načrtovanju
in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da se
povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar
se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje
obstoječega vodovodnega sistema. |
|
(3) Pri načrtovanju
in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno
zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in
tehničnega pravilnika. |
|
(4) Pri načrtovanju
vodovoda je investitor dolžan pridobiti vsa soglasja definirana v
14. členu tega odloka. |
|
(5) Investitor je
dolžan pridobiti soglasja definirana v 14. členu odloka tudi v primerih,
ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projekt za izvedbo. V tem primeru
je potrebno pridobiti soglasja k projektu za izvedbo. |
|
(6) Investitor je
dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v
primeru, če to od njega, v sklopu izdaje soglasja k projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, zahteva upravljavec,
za kar mora investitor predložiti projektno dokumentacijo za izvedbo. |
|
(7) Če priključitev
novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni
vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega
javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega
vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. |
|
(8) Če priključitev
novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi
nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega
javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega
javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi
viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov
javni vodovod. |
|
(9) Če je za
priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba
zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali
obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode. |
|
(10) Načrtovalec
mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno
vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor
objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega
območja. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
(Prednostna raba vode iz vodovoda) |
|
|
|
(1) Pri načrtovanju
in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima
raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
|
(2) Če javni
vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za
gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo
na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, pri
čemer morajo biti drugi viri hidravlično ločeni od javnega vodovoda. |
|
(3) Če se v skladu
s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja s hidrantnim omrežjem
za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično
ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko
izvede tudi napajanje požarnega bazena, kateri mora biti prav tako
hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih mora biti
priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika pretoka, in sicer
skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod. |
|
(4) V primeru
pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je
lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora
upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami
vode. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(Rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
|
|
|
(1) Javni vodovodi
se načrtujejo tako, da imajo zagotovljene rezervne kapacitete virov
pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta
zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda. |
|
(2) Pri načrtovanju
rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve
upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera
je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda. |
|
(3) Vsak javni
vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz
katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na
območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri
čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode
za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode
na prebivalca na dan. |
|
(4) Rezervno
zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki
napaja isti javni vodovod. |
|
(5) Za rezervno
zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod,
če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo
opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove
uporabe. |
|
(6) Šteje se, da je
rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali
zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja
zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za
določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno
območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje. |
|
(7) Izvajalec javne
službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne
vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300
prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega
odstavka tega člena. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(Zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
|
|
|
(1) Izvajalec javne
službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati
v vodni bilanci. |
|
(2) Izvajalec javne
službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je
sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. |
|
(3) Lastnik javnega
vodovoda zagotavlja finančna sredstva za izvedbo investicij in
investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih
izgub iz prejšnjega odstavka. |
|
(4) Upravljavec
javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in
ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju
javnega vodovoda. |
|
(5) Z izvedbo
ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega
vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub. |
|
(6) Kot dopustna
raven vodnih izgub se v skladu s 33. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo
šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode, določene v vodnem
dovoljenju za oskrbo s pitno vodo. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
(Priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod) |
|
|
|
(1) Za načrtovanje
in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren lastnik stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta. |
|
(2) Za priključitev
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ali njegov pooblaščenec, pri
upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter skleniti pogodbo
o priključitvi na javni vodovod. |
|
(3) K prijavi
vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta, ali njegov pooblaščenec, priložiti: |
|
– gradbeno ali
uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali
potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno inženirski objekt
zgrajen pred l. 1967, |
|
– izjavo lokalne
skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka skladno z določili
4. točke tega člena, |
|
– odločbo o odmeri
komunalnega prispevka, |
|
– dokazilo o
poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni
prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o
poravnavi vseh poravnanih zapadlih obveznostih), |
|
– dokazila o
pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki
niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, |
|
– osebne podatke. |
|
(4) Vodovodni
priključek se lahko izvede tudi na zemljiščih, na katerih je predvidena
raba pitne vode za kmetijske ali druge namene, kar mora določati izjava
pristojne lokalne skupnosti. V tem primeru so vse obveznosti in
dolžnosti prenesene na lastnika zemljišča. |
|
(5) Vodovodni
priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih
določa tretji odstavek tega člena, in sicer kot stalni vodovodni
priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve. |
|
(6) Ukinitev
vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora
lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri
upravljavcu, ali izredno, v kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v
tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega
priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeni inženirskega objekta. |
|
(7) Izvedbo in
ukinitev vodovodnega priključka lahko izvede izključno upravljavec. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
(Začasni vodovodni priključek) |
|
|
|
(1) Ne glede na
določbe petega odstavka 19. člena tega odloka se lahko za obstoječ
objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, za katerega se
oskrba s pitno vodo zagotavlja skladno z določili prvega odstavka
4. člena tega odloka, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za pridobitev
stalnega vodovodnega priključka, izvede začasni vodovodni priključek.
Začasni vodovodni priključek se izvede največ za obdobje 10 let. |
|
(2) Za začasno
priključitev stavbe na javni vodovod, mora lastnik stavbe ali njegov
pooblaščenec, pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na javni
vodovod ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni
vodovod. |
|
(3) K prijavi
začasnega vodovodnega priključka mora lastnik stavbe, ali njegov
pooblaščenec, priložiti: |
|
– odločbo o odmeri
komunalnega prispevka, razen za območja, za katera področni predpisi
določajo, da se komunalni prispevek ne odmeri, |
|
– dokazilo o
poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni
prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o
poravnavi vseh zapadlih obveznosti), razen za območja, za katera
področni predpisi določajo, da se komunalni prispevek ne odmeri ali
dokazilo o plačilu pristojbine za začasno priključitev, |
|
– dokazila o
pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki
niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, |
|
– osebne podatke. |
|
(4) Lastnik stavbe
z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom je dolžan v roku trajanja
začasnega vodovodnega priključka, urediti vse pogoje za pridobitev
stalnega vodovodnega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega
vodovodnega priključka pri upravljavcu urediti stalni vodovodni
priključek, skladno z določili 19. člena tega odloka. |
|
(5) Če lastnik
stavbe, z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom, v roku ne uredi vse
potrebne pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter ne
poda prijavo za stalni vodovodni priključek, mora upravljavec izvesti
izredno ukinitev začasnega vodovodnega priključka. Vsi stroški povezani
z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega priključka bremenijo lastnika
stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
(Gradbiščni vodovodni priključek) |
|
|
|
(1) Ne glede na
določbe petega odstavka 19. člena tega odloka se lahko za čas gradnje
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, z izdanim gradbenim
dovoljenjem, izvede gradbiščni vodovodni priključek. |
|
(2) Za gradbiščni
vodovodni priključek mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta, ali njegov pooblaščenec, pri upravljavcu izvesti prijavo
vodovodnega priključka ter z upravljavcem skleniti pogodbo o
priključitvi na javni vodovod. V primeru, če je lastnik objekta ali
gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pravna oseba,
lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka,
upravljavcu preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega vodovodnega
priključka. |
|
(3) K prijavi
vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta, ali njegov pooblaščenec, priložiti: |
|
– gradbeno
dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt in |
|
– osebne podatke. |
|
(4) Rok trajanja
gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta. |
|
(5) Ukinitev
gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi vloge za
ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora lastnik stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec vložiti pri
upravljavcu, ali izredno, v kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v
tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega
priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeni inženirskega objekta. |
|
|
|
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
(Obseg storitev javne službe) |
|
|
|
V okviru storitev
javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti: |
|
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in
normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, |
|
2. obveščanje
uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, |
|
3. redno
vzdrževanje javnega vodovoda, |
|
4. redno
vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za
gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, |
|
5. redno
vzdrževanje priključkov na javni vodovod in menjavo obračunskih
vodomerov v skladu z veljavno zakonodajo, |
|
6. vodenje evidenc
v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo, |
|
7. poročanje v
skladu s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo, |
|
8. izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s
pitno vodo, |
|
9. izvajanje
notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo, |
|
10. monitoring
kemijskega in mikrobiološkega stanja pitne vode, |
|
11. monitoring
količine odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s
pitno vodo in monitoring odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s
pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz
vodnega dovoljenja ali koncesije, |
|
12. označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi,
ki urejajo vodovarstvena območja, |
|
13. občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
|
14. izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
15. izdelavo
programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, |
|
16. redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda, |
|
17. priključevanje
novih uporabnikov javne službe, |
|
18. izvajanje in
priprava programa razvoja javnega vodovoda. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
(Oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
|
|
V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda zagotoviti izvajanje javne službe skladno z Uredbo o oskrbi s
pitno vodo. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
(Storitve v zvezi s priključki stavb – vodovodnimi priključki) |
|
|
|
(1) Vodovodni
priključek je del vodovoda, ki povezuje javni vodovod in vodomerni jašek
z vgrajenim obračunskim vodomerom. |
|
(2) Lokacijo
vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na
parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu. |
|
(3) Obračunski
vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in
internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so
del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika
oziroma uporabnika. |
|
(4) Vodovodni
priključek je last uporabnika in se prenese v upravljanje upravljavcu
javnega vodovoda na osnovi pogodbe za izgradnjo vodovodnega priključka. |
|
(5) Upravljavec
javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih priključkov. |
|
(6) Upravljavec
javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in obračunske
vodomere v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja meroslovje. |
|
(7) Poškodba
priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih del ali
zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
(Prenos novozgrajenih in obnovljenih vodovodov v last lokalne skupnosti
in prenos v poslovni najem) |
|
|
|
(1) Vsa
novozgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih
prostorski akti definirajo kot javna in ki jih na osnovi pogodbe o
komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni
investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti,
skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju. |
|
(2) Za prevzem
objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti
predložena naslednja dokumentacija: |
|
– uporabno
dovoljenje oziroma zapisnik o končanju del, v primerih, ko za objekt ni
potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja, |
|
– projektna
dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD,
PZI, PID, |
|
– geodetski načrt
novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in
internimi navodili upravljavca, |
|
– dokazilo o
zanesljivosti objekta, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo, z vsemi
prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog, |
|
– garancije, |
|
– overjene
služnostne pogodbe ali druge veljavne pogodbe, |
|
– veljaven zapisnik
o ustreznosti objektov in omrežij vodovoda, ki ga izda operativni sektor
upravljavca. |
|
(3) Novozgrajeno
ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna
predati v poslovni najem upravljavcu, v roku treh (3) mesecev po
pridobitvi uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del,
pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega
člena. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
(Kataster javnega vodovoda) |
|
|
|
(1) Vzpostavitev,
vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja
upravljavec v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz
proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti. |
|
(2) V katastru
javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah
javnega vodovoda. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
(Uporaba javnih hidrantov) |
|
|
|
(1) Hidranti na
javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni
zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v
brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja,
obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu
javnega vodovoda zagotavlja pristojna lokalna skupnost. |
|
(2) Hidranti se
smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob
naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V
tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o
uporabi, trajanju in količini odvzete vode. |
|
(3) Odvzem vode iz
javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, je dovoljen samo s
predhodnim pisnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in način
odvzema vode. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
(Varovanje obstoječe infrastrukture) |
|
|
|
(1) Vsakdo, ki na
trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja ali
vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno vplivajo
na javni vodovod ali vodovodni priključek, je dolžan, pred pričetkom
del, pri upravljavcu naročiti odkaz obstoječega javnega vodovodnega
omrežja ali vodovodnega priključka. |
|
(2) V primeru
povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega
priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca o
vrsti, kraju in času nastale poškodbe. |
|
(3) Vse povzročene
poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih priključkih lahko
odpravlja izključno upravljavec, na stroške povzročitelja poškodbe. |
|
(4) Neposredne
posege na obstoječi javni vodovod in vodovodne priključke lahko izvaja
izključno upravljavec. |
|
(5) V okviru
izvajanja investicijskih vzdrževanj je potrebno za nemoteno obratovanje
obstoječega javnega vodovoda in nemoteno oskrbo uporabnikov, če je to
potrebno, izvesti ustrezen obvod, ki ga lahko izvede izključno
upravljavec. |
|
|
|
VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
(Viri financiranja) |
|
|
|
Viri financiranja
javne službe so: |
|
– prihodek od
izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, |
|
– subvencije, |
|
– sredstva
občinskega proračuna, |
|
– sredstva
državnega proračuna in državnih skladov, |
|
– druga sredstva. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
(Vrste uporabnikov) |
|
|
|
Uporabniki, ki
uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so
razdeljeni v naslednje skupine: |
|
– gospodinjstva in
ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, |
|
– vsi ostali
uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
(Zaračunavanje storitev) |
|
|
|
(1) V okviru javne
službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje
storitve: |
|
– omrežnina in |
|
– vodarina. |
|
(2) Uporabniki so
dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve
na javni vodovod. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
(Elementi cene storitve gospodarske javne službe) |
|
|
|
Cena storitve javne
službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine, ki
se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
(Omrežnina in plačilo za vodno pravico) |
|
|
|
(1) Omrežnino
predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je
potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in
zajemajo: |
|
– stroške
amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali
stroške najemnine infrastrukture te javne službe (stroški amortizacije
se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo
izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju
življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki
urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev), |
|
– stroške
zavarovanja infrastrukture javne službe, |
|
– stroške
odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo,
povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, |
|
– stroške obnove in
vzdrževanja priključkov na javni vodovod, |
|
– stroške
nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s
predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske
dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, |
|
– plačilo za vodno
pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode in |
|
– odhodke
financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in
druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove
infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva
višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. |
|
(2) Omrežnina se
zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo, določi se na
letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor,
oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z
nazivnim premerom vodomera (DN), skladno z naslednjo preglednico |
|
PREMER
VODOMERA |
FAKTOR
OMREŽNINE |
DN ≤ 20 |
1 |
20 < DN <
40 |
3 |
40 ≤ DN <
50 |
10 |
50 ≤ DN <
65 |
15 |
65 ≤ DN <
80 |
30 |
80 ≤ DN <
100 |
50 |
100 ≤ DN <
150 |
100 |
150 ≤ DN |
200 |
(3) V primeru, da
je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v
preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna
sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera
tega vodomera. |
|
(4) Če je stavba
opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer
upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom. |
|
(5) Če stavba, za
katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima
obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost
priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz
prvega odstavka tega člena. |
|
(6) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo
obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina
za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico. |
|
(7) Plačilo za
vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi
prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
(Vodarina) |
|
|
|
(1) Vodarina je
tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe. |
|
(2) V vodarino se
lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem
storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: |
|
– neposredne
stroške materiala in storitev, |
|
– neposredne
stroške dela, |
|
– druge neposredne
stroške, |
|
– splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
|
– splošne nabavno
prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
|
– splošne upravne
stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
|
– obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe, |
|
– neposredne
stroške prodaje, |
|
– stroške vodnega
povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni
vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, |
|
– druge poslovne
odhodke in |
|
– donos v skladu s
16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
(Obračun vodarine) |
|
|
|
(1) Količina
porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po
stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj
dvakrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in
večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja
uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je
enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem
obračunskem obdobju. Upravljavec lahko določi akontacije tudi drugače. |
|
(2) Višino
akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. |
|
(3) V primeru, da
upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče
odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do
ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini
uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. |
|
(4) Količina
porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu, se določi na osnovi predpisane
količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode
se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja
nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta. |
|
(5) Uporabnik brez
predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz
javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega
hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane
količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. |
|
(6) Normirana
poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z
upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v
preglednici iz drugega odstavka 30. člena, pri čemer se za vodomer DN 20
upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan.
V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na
dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva
poraba 0,15 m3 na osebo na dan. |
|
(7) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske stavbe,
stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte
celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode. |
|
(8) Poraba pitne
vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere
cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah,
določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem
obdobju. Tako pridobljen prihodek zniža obračunsko ceno za to javno
službo. |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
(Cene storitev GJS) |
|
|
|
(1) Cene storitev
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga
izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu
v potrditev. |
|
(2) Na potrjene
cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
|
(3) Izvajalec za
preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko
ceno storitev. |
|
(4) Ugotovljena
razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino
opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu
upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje. |
|
(5) Izvajalec
enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka
presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati
pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
(Subvencioniranje storitve GJS) |
|
|
|
(1) Če se ob
potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo
zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina
oblikovati subvencijo iz proračuna občine. |
|
(2) Občina lahko
prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za
uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
(Odpis vodarine) |
|
|
|
Izvajalec javne
službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji
vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše
stroške vodarine v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o načinu
obračunavanja vode v primeru večjega izliva. |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
(Plačilo, ugovor na račun in opominjanje) |
|
|
|
(1) Uporabnik mora
plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma
izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata
drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana
v roku osmih dni od datuma izstavitve računa. |
|
(2) Zaradi
neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s
pitno vodo lahko izvajalec gospodarske javne službe uporabniku po
izpeljanem postopku obveščanja izvede odklop vodovodnega priključka
oziroma začne postopek izterjave po sodni poti. |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
(Posebne storitve) |
|
|
|
(1) Posebne
storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem
uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne infrastrukture
za drugo neposredno rabo vode (tehnološke vode) v skladu z zakonom, ki
ureja vode uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe. |
|
(2) Izvajalec lahko
opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom
javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med
prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. |
|
(3) Prihodki
posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena
posamezne javne službe. |
|
|
|
VII. MERITVE IN ODČITAVANJE |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
(Uporaba vodomerov) |
|
|
|
(1) Glavni
obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen
merjenju porabe pitne vode. |
|
(2) Tip vodomera
določi upravljavec. |
|
(3) Odčitavanje
vodomera je v pristojnosti upravljavca in se izvaja najmanj dvakrat
letno. |
|
(4) Vodomer se
vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljavec. |
|
(5) Vodomer mora
biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. |
|
(6) Vodomere
namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec. |
|
(7) Uporabnik lahko
od upravljavca zahteva izredno kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer
deluje izven meja predpisane točnosti v škodo uporabnika, nosi vse
stroške upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
(8) Stroški, ki
nastanejo zaradi poškodbe ali zmrzali vodomera, se ne krijejo iz naslova
redne menjave in bremenijo uporabnika. |
|
(9) Odštevalni
vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom so del interne
instalacije, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca. |
|
(10) Velikost
vodomera določi izdelovalec projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Velikost vodomera se lahko, v kolikor so izpolnjeni dobavni
pogoji, na osnovi pisnega zahtevka lastnika objekta spremeni, pri čemer
stroški spremembe bremenijo lastnika objekta. |
|
|
|
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
(Evidence uporabnikov) |
|
|
|
(1) Za potrebe
poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
|
(2) Osnovna
evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
|
– šifro uporabnika, |
|
– ime, priimek in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica,
kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), |
|
– znesek poravnanih
in neporavnanih obveznosti, |
|
– datum vnosa
podatkov. |
|
(3) Upravljavec
lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi podatke
o: |
|
– številki osebnega
računa, |
|
– davčni številki, |
|
– deležu
lastništva, |
|
– EMŠO. |
|
(4) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje
podatke: |
|
– šifro uporabnika
in plačnika, |
|
– šifro dejavnosti
(SKD), |
|
– naziv firme
oziroma samostojnega podjetnika, |
|
– naslov, |
|
– transakcijski
račun, |
|
– davčno številko, |
|
– znesek poravnanih
in neporavnanih obveznosti, |
|
– datum vnosa
podatkov. |
|
(5) Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
|
– podatke o
merilnih napravah in priključnem cevovodu, |
|
– lastništvo
nepremičnine. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
(Dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) |
|
|
|
(1) Lastniki,
najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca
pravočasno pisno obveščati o: |
|
– statusnih in
lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in
odjemalcem; |
|
– vseh spremembah
naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi
njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
|
(2) Pisno obvestilo
iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja
in obsega: |
|
– ime, priimek in
novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
|
– listino o prenosu
lastninske pravice (razen upravnik), |
|
– številko in
naslov odjemnega mesta, |
|
– podpisano izjavo
novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že
sklenjeno pogodbeno razmerje. |
|
(3) Do prejema
popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik,
najemnik. |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
(Pridobivanje evidenc) |
|
|
|
Upravljavec
pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne
skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o
lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki
so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov. |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
(Izstavitev računa za večstanovanjski objekt) |
|
|
|
Če je v stavbi več
uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun
lahko izstavi: |
|
– upravniku
večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na
posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
upravljavcu; |
|
– vsakemu
uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem
imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna,
ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načinom plačila
nastalih stroškov takšne delitve; |
|
– v primerih
solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v
razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo
ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo; solastniki stavbe lahko
sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način
plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe. |
|
|
|
IX. PREKINITEV DOBAVE |
|
|
|
46. člen |
|
|
|
(Prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo
uporabnika) |
|
|
|
(1) Upravljavec je
dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih: |
|
– če je bil
priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s
soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani
upravljavca; |
|
– če uporabnik
odvzema vodo pred vodomerno napravo, ali če odstrani vodomerno napravo; |
|
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje
interno omrežje; |
|
– če notranje
instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti; |
|
– če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani plombo, vodomer ali kako drugače
spremeni način izvedbe priključka; |
|
– če uporabnik krši
navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih
primerih (redukcije); |
|
– če uporabnik ne
dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na vodovodnem
priključku; |
|
– če uporabnik ne
plača računa za dobavo vode; |
|
– če uporabniku
preneha veljavnost začasnega priključka. |
|
(2) Dobava vode se
prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave
vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali
poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
|
(3) Na zahtevo
uporabnika lahko upravljavec izvede začasen odklop vodovodnega
priključka. Stroške začasnega odklopa in vnovične priključitve pitne
vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
(Prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas) |
|
|
|
(1) Upravljavec
javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno
vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s
pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. |
|
(2) Upravljavec
javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v
primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnih
priključkih. |
|
(3) V primeru
načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem
času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike
javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na
krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. |
|
(4) V primeru
nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo
na svoji spletni strani. |
|
(5) V primeru
prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje
sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in
živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve
ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na
krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24
ur po prekinitvi ali omejitvi. |
|
(6) V primeru
prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec
javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo vsaj za
nujni obseg porabe. |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
(Ukrepi ob pomanjkanju vode) |
|
|
|
V primeru
pomanjkanja pitne vode v vodovodnem sistemu, lahko upravljavec izda
ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode. |
|
|
|
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
49. člen |
|
|
|
(Inšpekcijski organ) |
|
|
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat. |
|
(2) Izvajalec javne
službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje
prijaviti medobčinskemu inšpektoratu. |
|
|
|
50. člen |
|
|
|
(Globe) |
|
|
|
(1) Z globo 1400
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega
vodovoda, če: |
|
– ravna v nasprotju
z 12. členom, |
|
– ravna v nasprotju
s prvim in drugim odstavkom 18. člena, |
|
– ravna v nasprotju
z 22. členom, |
|
– ravna v nasprotju
s 26. členom, |
|
– ravna v nasprotju
s 46. členom. |
|
(2) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe. |
|
(3) Z globo 1400
evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
|
– ravna v nasprotju
s prvo, tretjo in sedmo alinejo četrtega odstavka 6. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s tretjim in četrtim odstavkom 9. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s šestim odstavkom 11. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s 13. členom, |
|
– ravna v nasprotju
z drugim in tretjim odstavkom 27. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s prvim in drugim odstavkom 28. člena, |
|
– ravna v nasprotju
z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka 46. člena. |
|
(4) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
|
(5) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če: |
|
– ravna v nasprotju
s tretjo in sedmo alinejo četrtega odstavka 6. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s tretjim in četrtim odstavkom 9. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s šestim odstavkom 11. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s 13. členom, |
|
– ravna v nasprotju
z drugim in tretjim odstavkom 27. člena, |
|
– ravna v nasprotju
s prvim in drugim odstavkom 28. člena, |
|
– ravna v nasprotju
z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka 46. člena. |
|
(6) Z globo 1400
evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena. |
|
(7) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
|
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
51. člen |
|
|
|
(Prehodni roki) |
|
|
|
Tehnični pravilnik
o javnem vodovodu se uskladi z vsebino odloka in potrdi s strani Občine
Mirna Peč v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
|
|
|
52. člen |
|
|
|
(Prenehanje veljavnosti) |
|
|
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna
Peč (Uradni list RS, št. 14/10).
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno na
območju Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 13/14). |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
(Veljavnost odloka) |
|
|
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 354-03/2017-04 |
|
Mirna Peč, dne 22. septembra 2017 |
|
|
Župan
Občine Mirna Peč |
|
Andrej
Kastelic l. r. |
|
|
Odlok o spremembah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mirna
Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2019) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|