Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90), Zakona o urejanju prostora (Ur. l. SRS, št. 18/84, 15/89 in 71/93) in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00 in 10/02) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 44. seji, dne 30. septembra 2002, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor - programska zasnova v delu prostorsko planske enote Tabor 14-P v Mariboru

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek št. 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98 in 2/01) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98,11/98, 26/98 in 2/01) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan - za območje Mestne občine Maribor v letu 2001, ki se nanašajo na programsko zasnovo za ekonomsko cono v delu prostorsko planske enote Tabor 14-P v Mariboru.

2. člen

(spremembe in dopolnitve družbenega plana)

Na koncu 3. člena se doda novo besedilo, ki se glasi:

"Št. 27. Programska zasnova za ekonomsko cono v delu PROSTORSKO PLANSKE ENOTE TABOR 14-P v Mariboru

1. UVOD

Ta programska zasnova (v nadaljnjem besedilu: PZ) obravnava del območja, ki je po veljavni urbanistični zasnovi Maribora namenjeno pretežno za proizvodnjo in skladiščenje in na katerem se lahko formira ekonomska cona v skladu z zakonom v enem ali več ločenih delih.

V nadaljevanju so za načrtovane ceste oz. ulice na obravnavanem območju uporabljena delovna imena (npr. cesta "Ledina").

2. LEGA, VELIKOST IN MEJA OBMOČJA PROGRAMSKE ZASNOVE

Obravnavano območje leži na južnem obrobju mesta Maribor med Tržaško cesto na zahodu, objekti STTC na severu, železniško progo Maribor - Ljubljana na vzhodu in objekti Jeklotehne na jugu (glej karto št. 1). Območje obsega prostor približne velikosti 750 m x 850 m in meri skupaj 65,3 ha (glej karto št. 3). Območje leži delno na območju mestne četrti Tabor, delno na območju krajevne skupnosti Razvanje in v zelo majhni meri na območju mestne četrti Tezno.

V območje programske zasnove sodijo:

Vsa zemljišča znotraj območja PZ razen vodnih površin ponikalnika pri STTC so stavbna zemljišča.

Seznam parcel, ki so v celoti ali delno vključene v območje PZ:

k.o. Ob železnici:

1120, 2492/1, 2492/2, 2492/3, 2492/4, 2492/5, 2492/6, 2492/7, 2492/8, 2492/9, 2492/10, 2492/11, 2492/12, 2847/1 del, 2861 del, 2874, 2875, 2876, 2877, 2878, 2879, 2880 del, 2881 del, 2882/1 del, 2882/2, 2883, 2884, 2885/1, 2885/2, 2886, 2887/1, 2888/1, 2911/1 del, 2911/43, 2911/47, 2911/48, 2911/64 del, 2914/1, 2914/10, 2914/14, 2914/15, 2914/16, 2914/5, 2914/6, 2914/7, 2914/8, 2915/1, 2916, 2917/1, 2917/5 del, 2918, 2919, 2920, 2921, 2922, 2923, 2924, 2925/1, 2925/2, 2927, 2928, 2929, 2930, 2931, 2932, 2933, 2934;

k.o. Razvanje:

.52, .111, .260/1, .260/2, .260/3, .260/4, .261/1, .261/2, 560/4, 560/6, 560/7, 560/8, 561/2, 561/3, 561/4, 562/2, 562/4, 562/6, 562/7, 563/10, 563/11, 563/12, 563/13, 563/14, 563/4, 563/5, 563/6, 563/7, 563/8, 563/9, 564/2, 565/5, 565/9, 566/8, 567/5, 567/7, 567/8, 568/1, 568/2, 572/2, 572/3, 572/4, 579/2, 579/7, 579/8, 579/9, 579/11, 580/1, 581/1, 581/3, 582, 583/1, 583/2, 584/1, 584/2, 584/3, 584/4, 585/1, 585/2, 585/3, 585/4, 585/5, 586/2, 586/4, 586/5, 586/6, 586/7, 586/8, 587/1, 587/2, 587/3, 587/4, 588/1, 588/2, 590, 591, 592/1, 592/2, 592/3, 594, 595/1, 595/2, 595/3, 597/1, 597/2, 597/3, 597/4, 599/1, 599/2, 599/3, 599/4, 599/5, 600/1, 600/2, 601/1, 602/1, 602/2, 603, 604, 605/4, 606/3, 606/4, 606/5, 607, 608, 610/1, 610/10, 610/2, 610/3, 610/4, 610/5, 610/6, 610/7, 610/8, 610/9, 611, 612, 613, 614, 615/1, 615/2, 615/3, 616/1, 616/2, 616/3, 616/4, 616/5, 616/6, 616/7, 616/8, 617, 618/1, 618/2, 619/2, 619/3, 620/1, 620/2, 620/3, 625, 626/1, 626/2, 626/3, 628, 629/1, 629/2, 630/1, 630/2, 630/3, 630/4, 632/1, 632/2, 632/3, 632/4, 633/11, 633/12, 633/16, 633/17, 633/18, 633/19, 633/2, 729/1, 729/2, 729/3, 730/1, 730/2, 730/3, 733/1, 733/2, 733/3, 734, 735/1, 735/2, 735/3, 736, 738/1, 739/1, 739/2, 740/3, 755/1, 755/5, 755/6, 755/7, 755/8, 755/9, 755/10, 1119/4, 1119/5, 1120/1, 1126/1, 1126/2, 1126/3, 1126/4, 1128/3, 1140/2, 1140/3, 1140/4, 1140/5, 1215/1;

k.o. Tezno:

2596/1, 2847/3 del, 2887/2, 2888/2, 2889, 2891, 2892 del, 2893 del, 2894 del.

3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Območje PZ leži na Dravskem polju, ki je geološko sestavljeno iz heterogenih peščeno prodnih naplavin kvartarne starosti, ležečih na razčlenjeni terciarni podlagi. Pogoje temeljenja načrtovanih objektov je treba določiti na podlagi predhodno izdelanega geotehničnega poročila.

V prodnih naplavinah Dravskega polja se nahaja sklenjen horizont podtalne vode. Njena gladina je nagnjena od zahoda proti vzhodu, na obravnavanem območju pa po ocenah seže v povprečju do kote 262 do 263 m nadmorske višine ali 10 - 13 m pod nivojem tukajšnjega terena. Gladina podtalne vode močno niha v odvisnosti od padavin, preko katerih se tudi napaja (za 3 m in več, lahko celo do 8 m). Za določitev natančne povprečne kote podtalnice in razpona njenega nihanja je potrebno izdelati ustrezne hidrološke analize in simulacije.

Obravnavano območje je za povratno dobo 100 let uvrščeno v področje 6. stopnje maksimalno opažene intenzitete potresov po desetstopenjski MCS lestvici.

Širše območje okoli obravnavanega se nahaja v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so največ 35° C, najnižje pa -20° C. Povprečno so tla zamrznjena tri mesece na leto, zamrznitve pa sežejo do globine 0,70 m v tla.

4. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN TER ZMOGLJIVOSTI PREDVIDENIH UREDITEV

Organizacija dejavnosti oz. urbanistični koncept izrabe površin na obravnavanem območju temelji na povzemanju večine obstoječih in ustvarjenih danosti ter upošteva predvsem naslednje dejavnike:

Organizacija dejavnosti izhaja predvsem iz obstoječih, načrtovanih in v PZ predlaganih cest: načrtovanega "podaljška Streliške ceste" na severu, načrtovane "Industrijske ceste" na zahodu, predlagane ceste "Ledina", ki poteka po sredi čez obravnavano območje v smeri vzhod - zahod in predlagane "Cesta ob Dinosu", ki poteka na vzhodnem delu območja v smeri, vzporedni z železniško progo.

Po veljavni urbanistični zasnovi mesta Maribor (v nadaljevanju: UZMM) je predmetno območje opredeljeno kot del prostorsko planske enote Tabor 14-P (Ta 14-P), kjer bodo locirane v glavnem "proizvodne in skladiščne dejavnosti", po namenski rabi pa je predmetno območje namenjeno največ za "proizvodnjo in skladiščenje", v manjši meri (predvsem na severnem delu območja) pa za "centralne dejavnosti, površine za promet in zelene ter vodne površine" (glej karto št. 2). PZ povzema namensko rabo iz UZMM in jo podrobneje členi na naslednje vrste namenske rabe, ki so opredeljene tudi na karti št. 5:

Glede na to, da je obravnavano območje del ekonomske cone (EC) Maribor, veljajo zanj določila Zakona o ekonomskih conah (Ur. l. RS, št. 45/98). Po le-teh je EC del carinskega območja RS, ki je označen in ograjen. V upravičenih primerih je lahko EC sestavljena iz več ločenih delov, vendar mora biti vsak od njih ograjen in ločen od preostalega območja. V EC in vsakem njenem ločenem delu morajo biti zagotovljeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora za vse ljudi in blago, ki vstopa v ali zapušča carinsko območje. EC oziroma njen del morata biti opremljena tako, da je promet blaga iz cone oziroma v njo mogoč samo skozi določene izhode oziroma vhode.

Obravnavano območje je del širšega, strokovno zasnovanega območja t. i. logističnega centra Maribor ali tudi mednarodnega kopensko logističnega centra Maribor. Prostorski razvoj dejavnosti na območju PZ naj poteka usklajeno z razvojem dejavnosti v sklopu logističnega centra Maribor.

Investicijski stroški za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč na območju ekonomske cone v delu prostorsko planske enote Ta 14-P bodo ovrednoteni v prostorskih izvedbenih aktih, ki bodo izdelani za to območje oz. za njene zaključene dele.

5. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE

5.1. Prometna infrastruktura

Zahodno ob obravnavanem območju predstavlja primarno in osnovno prometnico v sistemu cestnega omrežja obstoječa Tržaška cesta, ki ima status državne glavne ceste (G I.-13) in poteka v smeri sever - jug (glej karto št. 5). Severno od križišča na severni strani Betnavskega gozda se Tržaška cesta nadaljuje z glavno mestno cesto (LG), ki poteka proti centru mesta in prečka reko Dravo preko Titovega mostu. Južni del Tržaške ceste pa se nadaljuje mimo Bohove skozi Hoče in nato naveže na avtocesto Maribor - Celje. Celotna Tržaška cesta je zgrajena kot štiripasovnica z ločenimi levo zavijalnimi pasovi v križiščih z ostalimi cestami iz vzhodne in zahodne strani.

Vzporedno Tržaški cesti je na odseku od Ptujske ceste (G I.-1) do obravnavanega območja oz. južnega roba objekta Vema / OBI zgrajena "Industrijska cesta" kot mestna cesta (LZ), preko katere je zagotovljen neposreden dovoz do obstoječih in predvidenih objektov na obravnavanem območju. Ta cesta je zgrajena kot dvopasovnica z obvoziščnimi elementi (pločnik, kolesarska steza, parkiranje). Na Tržaško cesto se priključuje posredno preko križišča Tržaška cesta - "podaljšek Streliške ceste" oz. preko obstoječega semaforiziranega križišča STTC - BDC.

Obravnavano območje je na severni strani omejeno z zgrajenim delom "podaljška Streliške ceste" in njegovim načrtovanim nadaljevanjem v smislu varovalnih koridorjev za ceste kategorij AC, HC, GI, GII, RI, RII, LG. Ta povezava bo v podvozu ali nadvozu izvennivojsko prečkala železniške tire in se v nadaljevanju priključila na Ptujsko cesto. "Podaljšek Streliške ceste" na odseku od Tržaške do Ptujske ceste je koncipiran z rezervatom za štiripasovnico, ki predvideva tudi prostor za srednji ločilni pas in obojestranske obvoziščne elemente (kolesarska steza, pločnik …). Skupna širina predvidenega prečnega profila ceste je 28,0 m. V primeru izvedbe podaljška Streliške ceste kot cestnega nadvoza nad železniško progo je potrebno svetlo višino določiti tudi glede na preglednost signalov, preglednost pri izvajanju premikalnega dela in ne samo glede zagotavljanja svetlega profila železniške elektrificirane proge. Po obstoječi tirni sliki bi cesta križala dvotirno elektrificirano železniško progo, skupino osmih tirov in kretno A stran postaje Tezno, t. j. tire, ki so tudi elektrificirani, tir 24 in 80 postaje Tezno ter industrijske tire Dom Smreka na zahodu in tir TAM na vzhodu železniške postaje. Območje križanja je dolgo približno 250 m v osi ceste.

Južni podaljšek "Industrijske ceste" od obstoječega priključka za objekt Vema / Obi v smeri proti Bohovi do priključka za Jeklotehno je predviden kot dvopasovnica z ločenimi levozavijalnimi pasovi in z normalnim prečnim profilom 14,7 m. Ob območju Jeklotehne bo "Industrijska cesta" priključena na glavno cesto G I.-13. Njen nadaljnji potek proti jugu je predviden ob zahodnem robu Bohove z navezavo na Miklavško cesto v Spodnjih Hočah kot zbirno mestno cesto (LZ).

Obravnavano območje bo neposredno dostopno preko obstoječega in načrtovanega odseka "Industrijske ceste" ter preko nove prečne cestne povezave "Ledina", ki bo vodila po sredi območja v smeri zahod - vzhod. Ta povezava je zasnovana kot dvopasovnica v smeri obstoječega podvoza pod železniško progo, ki ga bo v končni fazi potrebno rekonstruirati (razširiti oz. zagotoviti ustrezen prečni profil, poglobiti oz. zagotoviti ustrezne višinske gabarite za vožnjo vozil pod železniško progo (svetla višina 4,50 m), urediti odvodnjavanje itd.). Glede na variante ograjenosti območij ekonomske cone je cesta "Ledina" lahko tudi zaprtega tipa. Cesta "Ledina" bo na vzhodni strani železniške proge priključena na načrtovano mestno cesto, ki bo potekala vzporedno z železniško progo. Zaradi opisanega priključka in spričo vodenja ceste "Ledina" skozi podvoz pod železniško progo bo potrebno prej omenjeno mestno cesto na tem delu nivojsko poglobiti.

Na vzhodnem delu območja PZ je predvidena še "Cesta ob Dinosu" kot povezava v smeri sever - jug. Ta bo dovozna dvopasovna cesta predvsem za potrebe terminala za kombinirani promet oz. logističnega centra Maribor. Predvideno je izvennivojsko križanje "Ceste ob Dinosu" in načrtovanega "podaljška Streliške ceste" - varianta podvoza ali nadvoza bo odvisna od odločitve, kako bo "podaljšek Streliške ceste" prečkal železniške tire oz. območje terminala za kombinirani promet. Ta odločitev bo izoblikovana v času izdelave izvedbenega načrta za to območje. V obeh variantah prečkanja ostaja podrobna namenska raba prostora na obravnavanem območju enaka. "Cesta ob Dinosu" se bo na jugu nadaljevala do načrtovane zbirne mestne ceste (t. i. koridorske ceste), potekajoče vzdolž energetskega koridorja v smeri zahod - vzhod.

Skrajni južni del območja PZ vzdolž Razvanjskega potoka omejuje lokalna dovozna "Cesta ob Jeklotehni", ki je dimenzionirana kot dvopasovnica in služi za potrebe dostopa do južnega dela območja PZ.

Na vzhodnem robu območja poteka obstoječa glavna dvotirna elektrificirana železniška proga I. reda Maribor - Ljubljana. Skladno z bodočo zasnovo pozidave in cestne infrastrukture je variantno predvidena izgradnja dveh industrijskih tirov v severnem in južnem delu območja. Ta dva tira se odcepita od obstoječih tirov v smer jugozahoda, kjer se slepo končata. Njun mikrolokacijski potek bo določen v okviru izdelave ustreznih zazidalnih načrtov in projektne dokumentacije, pri čemer je možno kak industrijski tir tudi dodati ali odvzeti. V tem okviru bodo dodatno proučene tudi potrebe po razvoju železniškega omrežja na odseku vzhodnega roba območja PZ (dokončna ureditev železniške postaje Maribor - Tezno in graditev novih industrijskih tirov ter vzporedni matični tir na relaciji Tezno - Hoče ipd.).

Pri načrtovanju zasnov prometnic (cest) in objektov je potrebno določiti odmike od najbližjih obstoječih in načrtovanih železniških tirov tako javne železniške infrastrukture kot tudi industrijskih tirov v skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 85/2000, čl. 11 in 13) in Pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Ur. l. SRS, št. 2/87).

Za potrebe parkiranja in odstave vozil je na voljo prostor v sklopu opredeljenih rezervatov nekaterih cest (obojestransko parkiranje) in znotraj funkcionalnih površin posameznih zaključenih gradbenih kompleksov. Večje obstoječe parkirne površine so urejene ob severnem robu območja in so s to PZ predvidene njihove manjše razširitve v okviru danih prostorskih možnosti. Površine za parkiranje bodo zagotovljene tudi ob načrtovanem podaljšku "Industrijske ceste" znotraj sosednjih območij za centralne dejavnosti. Parkirišče v zelenju zahodno od objekta Vema/Obi in tukajšnjega odseka "Industrijske ceste" je namenjeno za ekološko parkirišče za tovornjake. Na parkiriščih za tovornjake na območju PZ je variantno in pod pogojem zadostitve (pod)zakonskim predpisom možno urediti tudi parkirna mesta za tiste tovornjake, ki prevažajo nevarne snovi.

Vodenje pešcev in kolesarjev bo zagotovljeno ob "Industrijski cesti", "podaljšku Streliške ceste", ob cesti "Ledina" in skladno s potrebami tudi na oz. ob interni prometni mreži (na slednji predvsem v obliki skupnih peš in kolesarskih poti). Za potrebe parkiranja koles je potrebno urediti ustrezne površine v sklopu parkirišča med upravno zgradbo STTC in objektom Vema / OBI.

Mikrolokacijski poteki posameznih cest in s tem povezane rešitve križanj (medsebojna križanja, križanja z železniško progo in potoki) bodo obdelani v okviru zazidalnih načrtov in projektne dokumentacije, ki bo morala vsebovati vse zahtevane parametre, predvsem glede neposrednih dostopov, programov dejavnosti, intervence, parkiranja itd.

Celotna opisana cestno prometna mreža bo zagotavljala celovito in najkrajšo navezavo na državni in občinski oz. lokalni cestni sistem.

Zasnova prometnega omrežja na obravnavanem območju je usklajena z zasnovo prometnega omrežja iz projekta SPIL (Slovenska Prometna, Informacijska in Logistična infrastruktura) in iz strokovnih podlag za logistični center Maribor.

Obravnavano območje PZ se nahaja znotraj območja omejene in nadzorovane rabe javnega letališča Maribor, in sicer večji zahodni del območja PZ v območje omejene rabe javnega letališča (priletno odletna ravnina z naklonom 1,6 % ), manjši vzhodni pas območja PZ vzdolž železniške proge pa v območje nadzorovane rabe javnega letališča (glej vrise teh območij v karti št. 4 "Omejitve v prostoru"). Preko območja PZ potekajo zračne poti, območje PZ pa se nahaja tudi v "nadzorovani coni CTR" letališča Maribor, "terminalni kontrolni coni - Maribor TMA" in "kontrolni coni CTA - Mura 1".

Območje PZ sodi v območje, v katerem se za ovire za zračni promet štejejo:

Spričo zgoraj navedenega je potrebno za graditev, postavljanje in zaznamovanje objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, pridobiti predhodno soglasje pristojnega državnega organa, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

5.2. Komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez

5.2.1. Oskrba z vodo

Obstoječi magistralni vodovod Æ 500, ki poteka ob zahodnem robu obravnavanega območja, je zgrajen vzporedno s Tržaško cesto do višine upravne zgradbe STTC. Načrtovano je njegovo nadaljevanje vzporedno s Tržaško cesto proti jugu in vzporedno s "podaljškom Streliške ceste" proti zahodu.

Vzporedno z omenjenim magistralnim vodovodom poteka v obstoječem in v načrtovanem odseku "Industrijske ceste" v smeri proti Bohovi obstoječi primarni vodovod Æ 225, ki ga bo potrebno za potrebe celovite vodooskrbe obravnavanega območja rekonstruirati in prestaviti ob načrtovano Industrijsko cesto, in sicer na odseku od skrajnega severnega roba obravnavanega območja v smeri proti Bohovi. Prav tako je v smeri "podaljška Streliške ceste" proti vzhodu načrtovano nadaljevanje že obstoječega krajšega odseka primarnega vodovoda.

Za potrebe krožnega napajanja območja je potrebno zgraditi nove povezovalne cevovode, in sicer:

Poleg magistralnega in primarnega vodovoda je na severnem delu območja za potrebe napajanja z vodo zgrajeno še sekundarno vodovodno omrežje.

Poleg same vodovodne infrastrukture mora biti na območju zagotovljena primerna požarna zaščita in ustrezni tlaki ter količine vode v omrežju.

Zgoraj navedeno predvideno vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati skladno s potrebami predvidene zazidave in ob upoštevanju kapacitet možnih virov oskrbe z vodo (Dobrovce, Bohova, Betnava).

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila tehničnih normativov Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav (MUV, št. 16/91 in 12/93), po katerih morajo biti trajno grajeni objekti odmaknjeni od vodovodnih cevovodov najmanj 3,0 m.

5.2.2. Ravnanje z odplakami

Preko vzhodnega dela območja poteka vzporedno z železniško progo Betnavski glavni kolektor. Zaradi morebitno dosežene hidravlične preobremenitve kolektorja Tezno II. je potrebno ob etapni izgradnji cone določiti pogoje graditve zadrževalnika na Betnavskem kolektorju pred priključkom le-tega na kolektor Tezno II. Na Betnavski kolektor bo navezan načrtovani glavni kolektor iz smeri Razvanja, potekajoč v načrtovani cesti "Ledina".

Na severnem delu obravnavanega območja je obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki na jugu seže vse do objekta Vema / OBI. Poleg fekalne kanalizacije je na severu zgrajena tudi meteorna kanalizacija. V cestnem telesu načrtovane "Industrijske ceste" poteka tudi predvidena meteorna kanalizacija.

Obravnavano območje se nahaja na varstvenih pasovih podtalnice in je zato pri vseh nadaljnjih posegih potrebno dosledno upoštevati določila "Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju" (MUV, št. 19/98). Vse odpadne vode z obravnavanega območja bodo preko glavnih kolektorjev speljane v centralno čistilno napravo v Dogošah. Glede na to, da so po dolgoročnem planu RS za industrijo v mestu Maribor predvideni t. i. ukrepi v industriji, je tudi pri proizvodnih ipd. dejavnostih na območju programske zasnove potrebno poskrbeti za zadostno okoljsko kakovost odpadnih voda z ukrepi, kakršni so predčiščenje, omejevanje uporabe okolju škodljivih kemikalij ipd.

Za obravnavano območje je potrebno zasnovati ločen sistem odvajanja odpadnih voda, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje:

5.2.3. Vodnogospodarske ureditve

Na severnem delu območja je prostor namenjen obstoječemu ponikalniku pri STTC, na jugu pa obstoječemu Razvanjskemu potoku. Upoštevati je potrebno, da voda iz Razvanjskega potoka in ponikalnika pri STTC ponika v tla in predstavlja sestavni del vodne bilance podtalnice Dravskega polja ter vodnih virov zajetij pitne vode. Tako ob vseh nadaljnjih posegih ni dovoljeno načrtovati odvodnje odpadnih voda v Razvanjski potok ali v omenjeni ponikalnik, kar prepoveduje tudi 15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 35/96).

V ponikalniku pri STTC je potrebno zagotavljati ustrezno kakovost vode. Zanj je potrebno zagotoviti vsaj 800 l/s vode iz Radvanjskega potoka in mu dolgoročno ohraniti funkcijo ponikalnika. Njegov namen naj bo le ponikanje vode (dotok po kanaliziranem delu tega potoka) za bogatenje podtalnice in ne tudi komercialno ribogojstvo oz. športni ribolov.

Razvanjskemu potoku je potrebno ohraniti pretok zaradi napajanja ponikalnika jugovzhodno od Jeklotehne, in sicer vsaj 200 l/s.

5.2.4. Električno omrežje

Na obravnavanem območju oziroma v njegovi neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

● daljnovod 2 x 110 kV RTP 110/35 kV Pekre - RTP 110/10/20 kV Dobrava;

● 10 kV kablovod TP 308 - TP 421;

● 10 kV kablovod TP 421 - TP 408;

● transformatorska postaja 10/0,4 kV VEMA (TP 408);

● transformatorska postaja 10/0,4 kV Dinos - Bohova (TP 421);

● nizkonapetostno omrežje z javno razsvetljavo.

Ob izgradnji "podaljška Streliške ceste" bo potrebno prestaviti oz. kablirati odsek 110 kV daljnovoda na tej lokaciji (steber št. 19), za kar bo potrebno izdelati idejni projekt. Variantno je možno kablirati daljši odsek obstoječega 2 x 110 kV daljnovoda Pekre - Dobrava na območju programske zasnove, za kar je potrebno v cestnem telesu "podaljša Streliške ceste" in "Ceste ob Dinosu" zagotoviti prostor. Na mestih križanja in približevanja daljnovodu 110 kV je z vidika novogradenj in preureditev potrebno upoštevati veljavne varnostne tehnične normative glede oddaljenosti od stebrov daljnovoda ipd. iz Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV (Ur. l. SFRJ, št. 65/88).

10 kV kablovod na zahodnem delu območja bo potrebno na območju novogradenj demontirati in prestaviti. Zaradi gradnje "Industrijske ceste" bo potrebno ta kablovod na nekaterih mestih ustrezno zaščititi oziroma zavarovati. Za napajanje predvidenih objektov na obravnavanem območju z električno energijo bo potrebno zgraditi več TP in jih dvostransko vključiti v srednje napetostno omrežje preko novih 20 kV kablovodov. Zgraditi bo potrebno tudi 20 kV kablovod, in sicer kot nov izvod iz RTP 110/10/20 kV Dobrava do novih TP in do obstoječe TP 10/0,4 kV STTC Jeklotehna. V TP STTC Jeklotehna bo potrebno opremiti prazno 10 kV uvodno celico. Za priključitev novega 20 kV kablovoda v 10 kV oziroma 20 kV stikališču RTP Dobrava bo prav tako potrebno opremiti izvodno celico.

V kolikor bodo potrebe po električni moči velike, bo potrebno zgraditi še eno 110 kV transformatorsko polje za transformator 110/20 kV in razširiti obstoječe 20 kV stikališče v RTP 110/10/20 kV Dobrava.

Ko bodo znane lokacije in potrebe po moči novih objektov, bo potrebno izdelati idejni projekt za celovito rešitev napajanja predvidenih objektov na predmetnem območju z električno energijo in za preureditev obstoječih elektroenergetskih vodov, naprav in objektov. V okviru izdelave idejnega projekta bodo opredeljeni tudi stroški prestavitve oz. kabliranja odseka 110 kV daljnovoda zaradi gradnje "podaljška Streliške ceste" in variantno tudi zaradi gradnje objektov za predelavo bioloških odpadkov.

5.2.5. Zemeljski plin in ogrevanje

Ob železniški progi ob vzhodnem robu območja PZ poteka distribucijski magistralni plinovod. To je plinovod mestne mreže Maribor (RTP Maribor - smer Intes) s premerom 350 mm, ki obratuje pod tlakom 6 bar. Za vse gradbene posege oz. izrabo prostora v 2 x 5 m zaščitnem pasu tega plinovoda je potrebno predhodno pridobiti soglasje Geoplina. V 2 x 5 m pasu tega plinovoda (nezazidljiv pas) je dovoljeno izvajati dela pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika Geoplina. Na severnem delu obravnavanega območja je zgrajen 1 barski plinovod.

Ogrevanje se bo izvajalo preko sistema daljinskega ogrevanja iz TOM-a. Do izgradnje vročevodnega omrežja se objekti lahko ogrevajo iz skupne kotlovnice ali individualno. Energent je zemeljski plin.

5.2.6. Telekomunikacijsko (TK) omrežje in kabelsko komunikacijski sistem (KKS)

V trasi načrtovanega podaljška "Industrijske ceste" proti jugu in na severnem robu območja v smeri proti Dinosu poteka obstoječe glavno TK omrežje (kabelska kanalizacija in zemeljski kabel). Vzdolž načrtovanega odseka "Industrijske ceste" je načrtovana izgradnja dvocevne TK kanalizacije.

Predvideni objekti bodo lahko priključeni na obstoječe TK omrežje pod pogoji upravljalca. Za priključitev uporabnikov na TK omrežje je potrebno dograditi kabelsko omrežje in kabelske priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet lokalne centrale Tabor.

Na zahodni strani obravnavanega območja je zgrajeno še primarno optično KKS (ali CATV) omrežje. Družba KRS Tabor bo uporabnikom obravnavanega območja zagotovila sekundarno KKS omrežje za prenos televizijskih in radijskih programov. V ta namen bo moralo biti celotno predvideno omrežje položeno min. 0,80 m globoko v terenu, in sicer v TK PVC kanalizaciji ter v celoti neodvisno od TK omrežja.

Zagotavljanje KKS signalov preko KKS omrežja bo možno z izvedbo priključkov na kanalizacijo KKS omrežja, za kar je potrebno predhodno izdelati ustrezen projekt priključitve.

5.2.7. Ravnanje z odpadki

Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih razmer je potrebno obvezno zagotoviti odvoz in deponiranje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi. Le-ti so naslednji:

Za območje predvidenih objektov za predelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov je poleg naštetih potrebno upoštevati še naslednje predpise:

Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s komunalnimi, je potrebno zbirati posebej in se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem odvozu. Industrijske odpadke je potrebno zbirati v posebej za to namenjenih kontejnerjih na ločenem prostoru. Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

Na območju predvidenih objektov za predelavo bioloških odpadkov je potrebno poskrbeti za zaščito pred glodalci.

6. USMERITVE ZA KRAJINSKO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

6.1. Usmeritve za krajinsko oblikovanje in varovanje zna-čilnih kakovostnih prvin krajine

V širšem prostoru okoli obravnavanega območja sta najbolj razvidna dva krajinska sistema, in sicer Pohorski masiv ter ravninski svet Dravskega polja. Pohorski masiv je v primerjavi z Dravskim poljem razmeroma ohranjen sistem, Dravsko polje pa je krajinsko, vizualno in ekološko degradiran prostor tako s premalo kontrolirano gradnjo kot tudi z osnovno in detajlno odvodnjo. Oba sistema sta močno prisotna v zaznavi prostora, saj istočasno ustvarjata v prostoru slikovita kontrastna razmerja. Glede na nekontrolirano oz. premalo kontrolirano gradnjo ter glede na težko prehodne zmogljive komunikacije (ceste, železnica) medsebojno minimalno komunicirata oz. med njima skoraj ni ekološkega pretoka.

Območje PZ predstavlja manjši površinski delež ravninskega sveta s plodnimi tlemi in Razvanjskim potokom na izgonu z delno ohranjeno vegetacijo. Plodna tla predstavljajo naravni vir, ki je v primeru uničenja nepovratnega značaja, Razvanjski potok pa predstavlja eno redkih ohranjenih naravnih vrednot v tem delu Dravskega polja. V zvezi z njim imamo opravka z ekološko vprašljivo izvedbo njegove premostitve čez Tržaško cesto. Na severovzhodu je ponikalnik oz. zadrževalnik pri STTC, ki je hkrati umetni biotop. Sicer so v smeri proti vzhodu in jugovzhodu od obravnavanega območja še ostanki nižinskih gozdov kot ekološke oaze.

PZ opredeljuje naslednje krajinske usmeritve:

6.2. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Urbanistična obdelava območja izhaja iz konteksta obstoječih sosednjih urbanističnih ureditev. Predvsem je za gradbene posege pomembno oblikovanje v skladu s smermi pozidave južnega mestnega proizvodnega območja, ki je formalno navezano na smer železnice (približno v smeri sever - jug) in na naravne danosti, predvsem na smer Razvanjskega potoka. Zaradi racionalnosti je upoštevanje obstoječega prostorskega vzorca, smeri in rastra pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov za območje PZ oz. njenih delov obvezno.

Osnovni urbanistični problem območja je optimizacija razmerja med pozidanimi in nepozidanimi (funkcionalnimi, manipulativnimi, zelenimi) površinami tako, da bo v končni, pozidani fazi območje prostorsko funkcioniralo brez konfliktov, vendar z dovolj visoko izkoriščenostjo zemljišč.

Vse ureditve na širšem območju so navezane na osnovni smeri, to je na pravokotnico na železniško progo in na vzporednico tej progi. Zato je za območje PZ predvidena zapolnitev območja z objekti, ki se bodo v horizontalnih gabaritih držali teh smeri, hkrati pa bodo ob cestah morali oblikovati sklenjeno gradbeno črto.

V PZ so posamezni kompleksi pozidave omejeni z določili namenske rabe, v praksi pa bo oblikovanje v prostorskih izvedbenih aktih moralo upoštevati obstoječe gradbene črte. Zaradi velikosti posameznih kompleksov pozidave je predvidena členitev parcel in pozidava v določeni obvezni smeri, kar je na karti št. 5 prikazano v sredini posameznih kompleksov, namenjenih proizvodnji in skladiščenju. V sklop funkcionalnih zemljišč gradbenih parcel, namenjenih za proizvodnjo in skladiščenje, je lahko variantno vključen tudi pas parkirišč v zelenju vzdolž ceste "Ledina".

Pozidava je členjena tako programsko kot oblikovno. Objekti proizvodnega in skladiščnega programa so omejeni s 15 m vertikalnim gabaritom (oz. 12 m za objekte na površinah južno od Razvanjskega potoka), objekti poslovnega programa pa z etažnostjo P+7. Načrtovani objekti centralnih dejavnosti ob podaljšku "Industrijske ceste" naj imajo minimalni gabarit P + 4. Tako dobimo jasno diferenciacijo programov tudi v bodoči podobi objektov, ki bodo na območju nastajali.

Zaradi optimizacije funkcionalnih sklopov je podrobna namenska raba površin členjena po preprostem principu in gradaciji: ob cestah so v obcestnem pasu locirana parkirišča, za njimi se za ograjo začno funkcionalne in manipulativne površine objektov, v notranjosti zemljišč pa so postavljeni objekti. Zemljišče za centralne dejavnosti, ki leži južno od objekta Vema / Obi, je lahko v začetni fazi izrabljeno kot parkirišče v zelenju. Enako velja za zemljišče za proizvodnjo in skladiščenje, ki leži severno od načrtovanih objektov t. i. kompostarne.

Glede zamejitve ekonomske cone je predlagan dovolj fleksibilen prostorski model: deli ekonomske cone so lahko ograjeni na več načinov in v različni velikosti (glej karto št. 5 in točko 10. v nadaljevanju). Načrtovana ureditev območja PZ izhaja tudi iz tega, da območje PZ nekoč ne bo več ekonomska cona in da torej carinske ograje ne smejo biti trajno pomemben dejavnih urbanistične ureditve tega območja.

7. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE NARAVNIH DOBRIN

Pri prostorski ureditvi in gradbenem zapolnjevanju obravnavanega območja je potrebno dosledno upoštevati določila naslednjih odlokov:

Glede na uvrščenost območja programske zasnove v 3. območje onesnaženosti zraka morajo biti vse obstoječe in načrtovane dejavnosti na tem območju organizacijsko, tehnično in tehnološko tako zastavljene, da bodo njihove zračne emisije v dopustnih okvirih, opredeljenih za to stopnjo onesnaženosti zraka.

Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov za območje programske zasnove je potrebno upoštevati med drugim tudi Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93 in 1/96) in podzakonske predpise, ki urejajo področja varstva zraka, tal, voda, hrupa, elektromagnetnih sevanj in ravnanja z odpadki.

Obravnavano območje spada v širši prostor biogenetskega mostu med Pohorjem in Dravskim poljem (v širšem pomenu Alpe - Panonska nižina). Za ta širši prostor je v postopku predlog za varstveni status ekološko pomembnega območja. Znotraj tega območja bodo med ostalim opredeljeni poteki ekoloških koridorjev vključno z ekološkimi mostovi preko prometnic, ki so ovira za premike živali. Omenjeni poteki ne bodo segali na območje predmetne PZ.

Plodno zemljo (gre za plitva rjava tla na fluvioglacialnem produ in pesku) je potrebno pred gradnjo odstraniti, deponirati in uporabiti za kmetijske namene na drugih zemljiščih ali za ureditev zelenih površin.

Na obravnavanem območju ne sme priti do odtekanja nevarnih snovi v podtalje, ponikalnike, potoke in odvodnike.

8. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE USTVARJENIH VREDNOT OKOLJA TER BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Pri prostorski ureditvi in gradbenem zapolnjevanju obravnavanega območja je potrebno dosledno upoštevati določila naslednjih predpisov:

Ob prestavitvi oz. kabliranju odseka obstoječega 2 x 110 kV daljnovoda Pekre - Dobrava kakor tudi ob izgradnji novih transformatorskih postaj na območju programske zasnove bo za zagotovitev varstva pred elektromagnetnimi sevanji potrebno upoštevati naslednja predpisa:

Pri podrobnejši opredelitvi rabe površin znotraj območja PZ v okviru izdelave prostorskih izvedbenih aktov bo potrebno upoštevati kulturnovarstvene smernice, po katerih so v tem prostoru prisotne arheološke strukture oziroma različnodobne arheološke lokalitete. Zato bo potrebno izvesti podrobne arheološke preglede z namenom potrditi in natančno opredeliti omenjene lokalitete ter določiti pogoje za novogradnje in stroške s tem v zvezi za investitorje novogradenj. V primeru najdbe arheološke dediščine v času gradnje objektov bo potrebno to gradnjo začasno zaustaviti in izvesti arheološke raziskave.

Obstoječi objekti in prostorske ureditve, ki se nahajajo ob severnem obrobju predmetnega območja, bodo v glavnem ohranjeni. Izjemo glede tega predstavljajo rušitve, ki bodo posledica izgradnje "podaljška Streliške ceste" v smeri proti vzhodu in načrtovane gradbene izrabe prostora med objektom STTC in Vema / Obi. Predvidena je preselitev odprtega skladišča Elektro Maribor, ki je danes locirano severno od Dinosa. Zemljišče dosedanjega odprtega skladišča je s PZ namenjeno površinam za proizvodnjo in skladiščenje oz. v prvi fazi, to je do izgradnje objektov s takšno funkcijo, parkirnim površinam. Nadomestno lokacijo za preseljeno odprto skladišče Elektro Maribor je potrebno poiskati na zemljišču, ki ni stavbno (npr. na slabšem kmetijskem zemljišču), ali pa na primernem zemljišču pod 110 kV daljnovodi izven območja PZ.

Predvidena je rušitev manjše skupine stanovanjskih objektov ob cesti "Ledina" blizu železniške proge in rušitev skladiščnih objektov Dinosa severno od Jeklotehne oz. vzhodno od bencinske črpalke OMV.

Pri izvajanju dejavnosti na območju objektov za predelavo bioloških odpadkov (t. i. kompostarna) bo potrebno zadostiti vsem okoljevarstvenim predpisom, ki veljajo za takšna območja in njihovo okolico, v tem okviru pa tudi izvesti ukrepe za preprečitev vonjav in vpliva na bivalno okolje.

9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Za obravnavano območje z vidika potreb obrambe in zaščite ni posebnih pogojev. Pri gradnji objektov morajo biti upoštevana določila Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96).

Za zagotovitev požarne varnosti morajo biti v okviru izdelave prostorskih izvedbenih načrtov za dele obravnavanega območja zagotovljene površine za intervencijska vozila in gasilce ob zgradbah ter hidrantno omrežje za gašenje požarov. Izpolnjeni morajo biti tudi ostali pogoji, ki so določeni v veljavnih predpisih o požarnovarnostnih zahtevah.

Brežine cestnih ukopov in nasipov morajo biti tako stabilizirane in protierozijsko zaščitene, da ne bo prišlo do zdrsov in plazenja. Cestna telesa morajo biti tako zavarovana, da v slučaju prometnih nesreč ne bo prišlo do poškodb okolišnjih objektov.

Vodnogospodarske ureditve (ponikalnik) morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.

10. ZAPOREDNOST IZVEDBE

PZ predvideva zaporednost izgrajevanja prostih površin na obravnavanem območju v smeri od severa proti jugu. V okviru te zaporednosti bo gradnja potekala od načrtovanega podaljška "Industrijske ceste" v smeri proti vzhodu.

Za območje za predelavo bioloških odpadkov (za t. i. "kompostarno") bo potrebno izdelati samostojni zazidalni načrt, za podaljšek "Industrijske ceste" lokacijski načrt, za del območja PZ južno od Razvanjskega potoka pa prostorske ureditvene pogoje (ki bodo zajeli tudi območje Jeklotehne južno od območja predmetne PZ). Za ves preostali del območja PZ bo potrebno izdelati poseben zazidalni načrt. Variantno so lahko samostojni zazidalni načrti izdelani tudi za posamezna manjša, programsko zaokrožena območja.

Skladno z zakonskimi določili o ograjenih in carinsko nadzorovanih delih ekonomske cone so na karti št. 5 fazno prikazani možni ločeni in ograjeni deli ekonomske cone (EC) skupaj z lokacijami izvajanja carinskega nadzora, ki so hkrati vstopne točke v ograjene dele cone. Prva faza predstavlja tri ločene ograjene dele EC, in sicer na zemljiščih zahodno od Dinosa vse do Tržaške ceste, južno ob cesti "Ledina" in vzhodno od "Ceste ob Dinosu". V drugi fazi je možna združitev ločenih območij EC na severni in južni strani ceste "Ledina" ter hkrati zahodno od "Ceste ob Dinosu".

11. TOLERANCE

Glede potekov mej območij iste podrobne namenske rabe prostora so dopustni tolikšni tolerančni premiki teh mej, da bo omogočeno funkcionalno zaokroževanje načrtovanih objektov. Omenjeni tolerančni premiki so v manjši meri možni tudi glede mej območij, ki so namenjena novim prometnicam, opredeljeni pa morajo biti ob upoštevanju predhodno natančno določenih potekov načrtovanih cest, določenih v okviru izdelave zazidalnih načrtov in projektne dokumentacije. Pas zemljišča, namenjen parkiriščem v zelenju ob načrtovani cesti "Ledina", lahko v širino varira od 20 do 60 m (pri opciji "Ledine" kot ceste, izključene iz ekonomske cone) oziroma od 10 do 60 m (pri opciji "Ledine" kot ceste, vključene v ekonomsko cono). Na zeleni površini ob križišču Tržaške c. in podaljška Streliške ceste je del prostora lahko namenjen izgradnji manjšega objekta telefonske centrale.

12. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA

je sestavni del programske zasnove. Sestavljajo jo naslednje karte:

1. Lega območja programske zasnove v širšem prostoru 1:25.000

2. Izsek iz urbanistične zasnove mesta Maribor 1:12.500

3. Meja območja programske zasnove 1:2.000

4. Omejitve v prostoru 1:2.000

5. Podrobnejša namenska raba površin 1:2.000

6. Komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez 1:2.000

3. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005-00002/2000 0900 MK

Datum: 11. oktober 2002

                                                                             Župan

                                                                                 Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.