|
Na podlagi 14. člena
Statuta občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin št.
13/2011) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 7. redni seji,
dne 30.06.2011 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOVRENC NA
POHORJU |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in
njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe, zaupne narave, oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
(3) Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
|
(2) Redne seje se
sklicujejo najmanj štiri krat na leto. |
|
|
(3) Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
|
(4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
(5) Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet predstavlja župan
oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa
predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu:
predsednik). |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
|
(2) Svet uporablja žig
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
|
|
(3) Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
(4) Žig sveta hrani, in
skrbi za njegovo uporabo, direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
7. člen. |
|
|
(1) Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
|
|
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
|
|
(3) Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov sveta; |
|
|
2. Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana; |
|
|
3. Imenovanje mandatne
komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana; |
|
|
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta; |
|
|
5. Poročilo mandatne
komisije in ugotovitev izvolitve župana; |
|
|
6. Imenovanje komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
|
|
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta, oziroma član sveta,
ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
|
(3) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča.Komisiji poteče mandat po potrditvi mandatov članov sveta. |
|
|
(4) Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
|
|
(5) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Mandate članov
sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije, potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
|
(2) Svet odloči skupaj
o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
(3) Član sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature, oziroma kandidatne
liste. |
|
|
(4) Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
(2) V kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
|
|
(3) S prenehanjem
mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
SVETA |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
(2) Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
|
(3) Član sveta ima
pravico: |
|
|
• predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana; |
|
|
• predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
• glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
amandmaje-dopolnila teh predlogov; |
|
|
• sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
• predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
(4) Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljeni z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
|
|
(5) Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
(2) Član sveta nima
imunitete in je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh
ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu
sveta. |
|
|
(2) Svet lahko odloči,
da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
|
(2) Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
|
|
(3) Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
|
(2) Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov občinskega sveta. |
|
|
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan, oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
(4) Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
|
|
(5) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
|
(6) Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
(7) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do začetka seje
ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije, oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
|
(8) Župan ali direktor
občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita
pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere
tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
|
|
(2) Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
(2) Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana, oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
(3) Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Svet dela in odloča
na sejah. |
|
|
(2) Seje sveta sklicuje
župan. |
|
|
(3) Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štiri krat letno. |
|
|
(4) Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
|
|
(2) Vabilo za sejo
sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave, vodjem političnih strank in list, zastopanih
v svetu ter predstavnikom medijev. |
|
|
(3) Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi na zgoščenki, drugem
podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Izredna seja sveta
se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
|
|
(2) V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
(3) Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem
primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
|
|
(4) Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje sedem
dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in
se objavi na spletni strani občine. |
|
|
(5) Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje
seje). |
|
|
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
(3) Predlog sklepa, ki
je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali člani
sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Sklep je sprejet, če je večina
tistih, ki so glasovali, glasovala za sklep. |
|
|
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta, oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
(2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
(2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta ali svetniška skupina. |
|
|
(3) V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
(4) Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
|
|
(5) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
(6) O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
(7) Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo, oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
|
(3) Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Seje sveta so
javne. |
|
|
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
|
(3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno
običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po
elektronski pošti. |
|
|
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
|
|
(5) Predsedujoči lahko
na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči svet. |
|
|
(6) Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
|
(2) Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost, oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval
brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
|
(3) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
(2) Po potrditvi
zapisnika svet obravnava poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje
občinskega sveta. |
|
|
(3) Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
(4) Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
|
|
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
|
|
(3) Mandatne zadeve
imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo
takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
|
|
(4) Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
|
|
(5) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
(6) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik, oziroma za razširitev dnevnega reda, da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
|
|
(2) Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti. |
|
|
33. člen |
|
|
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
(2) Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ deset minut. |
|
|
(3) Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot 15 minut. |
|
|
(4) Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora
nanašati na napoved replike, označene v razpravi, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
|
|
(5) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
(2) Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
(2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
(3) Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
(2) Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
(3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Seje sveta se
sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
(2) Predsedujoči odredi
petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
|
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov, oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
|
|
(4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh to |
|
|
(2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
(2) Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
40. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
- opomin, |
|
|
- odvzem besede, |
|
|
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
(2) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
|
(3) Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
|
(4) Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz prostora, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji, oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
43. člen |
|
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
|
|
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na
način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
|
|
(4) Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretini vseh članov sveta. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Člani občinskega
sveta glasujejo o predlogu sklepa tako, da glasujejo »ZA«, če se s
predlogom strinjajo, oziroma »PROTI«, če se s predlogom ne strinjajo. |
|
|
(2) Predlagana
odločitev je na seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo
toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja-dopolnila. |
|
|
(2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
(3) H glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
(4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
(2) Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor
občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske
uprave. |
|
|
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
(4) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
(5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
(6) Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
|
(7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
(8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
(9) Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
(2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
- datumu in številki
seje sveta, |
|
|
- predmetu glasovanja, |
|
|
- sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
- številu razdeljenih
glasovnic, |
|
|
- številu oddanih
glasovnic, |
|
|
- številu neveljavnih
glasovnic, |
|
|
- številu veljavnih
glasovnic, |
|
|
- številu glasov »ZA«
in številu glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
|
|
- številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
- ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
|
|
(3) Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
52. člen |
|
|
(1) O vsaki seji sveta
se piše zapisnik. |
|
|
(2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o: |
|
|
- navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, |
|
|
- udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, |
|
|
- sprejetem dnevnem
redu, |
|
|
- pobudah in
vprašanjih, |
|
|
- imenih
razpravljavcev, |
|
|
- predlogih sklepov,
|
|
|
- izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, |
|
|
- vseh postopkovnih
odločitvah predsedujočega in sveta ter |
|
|
- stališčih statutarno
pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
|
|
Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo, oziroma
obravnavano na seji. |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Če se seja zvočno
snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje
(magnetogram). |
|
|
(2) Magnetogram seje se
hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
|
|
(3) Član sveta in drug
udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
|
(4) Vsakdo lahko
zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
(1) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
|
|
(2) Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
(3) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
|
|
(4) Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
|
|
(5) Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in se ne objavlja.
Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
|
|
(2) Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
|
|
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo
sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
|
|
(3) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
- svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in - predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
|
|
- opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
|
- svetu ali županu daje
pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti sveta, |
|
|
- pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
59. člen |
|
|
(1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
sveta, ustanovljena s statutom občine so: |
|
|
• odbor za gospodarstvo,
turizem in kmetijstvo, |
|
|
• statutarno pravna
komisija in |
|
|
• komisija za
podeljevanje priznanj. |
|
|
61. člen |
|
|
(1) Odbor za
gospodarstvo, turizem in kmetijstvo ima 5 članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in
turizma), varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(3) Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
seje občinskega sveta. |
|
|
(4) Odbor za
gospodarstvo, turizem in kmetijstvo lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) Statutarno pravna
komisija sveta ima tri člane. |
|
|
(2) Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki
predpisov. |
|
|
(3) Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
(4) Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
(5) Med dvema sejama
sveta statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Komisija za
podeljevanje priznanj ima tri člane. |
|
|
(2) Komisija obravnava
predloge za podeljevanje občinskih priznanj in predlaga občinskemu svetu
kandidate za občinska priznanja. |
|
|
64. člen |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
65. člen |
|
|
(1) Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
(2) Predsednika odbora
ali komisije imenuje svet izmed svojih članov. |
|
|
(3) Prvo sejo odbora
ali komisije skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji
ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
|
66. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
(2) Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
(3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
|
(4) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
(5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
|
|
(6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
69. člen |
|
|
(1) Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
- poslovnik o delu
sveta, |
|
|
- proračun občine in
zaključni račun, |
|
|
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
- odloke, |
|
|
- odredbe, |
|
|
- pravilnike, |
|
|
- navodila, |
|
|
- sklepe. |
|
|
(2) Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
|
|
(3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem poslovnikom tako določeno, predlaga svetu v sprejem
župan. |
|
|
(2) Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
71. člen |
|
|
(1) Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
(2) Izvirnike aktov
sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
(2) Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
|
|
(3) Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
|
|
(2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) Predlog odloka se
pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan. |
|
|
(2) Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
(2) Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
|
|
(3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
|
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
|
|
76. člen |
|
|
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave, oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
|
77. člen |
|
|
(1) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko vsak član sveta predlaga spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja-dopolnila. |
|
|
(2) Župan lahko
predlaga amandmaje-dopolnila, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje-dopolnila na amandmaje-dopolnila članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
|
|
(3) Amandma-dopolnilo
mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj
tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma-dopolnilo, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma-dopolnilo najmanj ena četrtina
vseh članov sveta. |
|
|
(4) Če
amandma-dopolnilo ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve,
ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
|
|
(5) Župan lahko
predlaga amandma-dopolnilo na amandma-dopolnilo članov sveta na sami
seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma-dopolnilo na
amandma-dopolnilo mora vložiti pisno. |
|
|
(6) Predlagatelj
amandmaja-dopolnila ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma-dopolnilo, oziroma ga umakniti. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Amandma-dopolnilo,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
(2) O vsakem
amandmaju-dopolnilu se glasuje posebej. |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
(3) O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne
določa drugače. |
|
|
(4) Občinski svet
sprejema statut z dvotretinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
(5) Poslovnik
občinskega sveta se sprejema z dvotretinsko večino prisotnih članov
sveta. |
|
|
(6) Druge akte sprejema
občinski svet z večino opredeljenih članov občinskega sveta. |
|
|
|
|
|
|
|
|
80. člen |
|
|
(1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
(2) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
|
|
- če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
|
|
- če predlagateljstvo v
primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen,
prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta. |
|
|
(3) Evidenco o
nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem
odlokov |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
|
(3) Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
(4) Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
(5) Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
|
|
(6) Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje-dopolnila in amandmaje-dopolnila na
amandmaje-dopolnila na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za
sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre za: |
|
|
• manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
|
• prenehanje veljavnosti
splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
• uskladitve z zakonom,
državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
|
• spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
|
• prečiščena besedila
aktov. |
|
|
(2) Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član
sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega
člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
(3) V skrajšanem
postopku se amandmaji-dopolnila vlagajo samo k členom splošnega akta, ki
se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji-dopolnila in
amandmaji-dopolnila na amandmaje-dopolnila se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave odloka. |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
|
|
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
84. člen |
|
|
(1) S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občine. |
|
|
(2) Proračun se sprejme
za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za
državni proračun. |
|
|
85. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
|
|
(2) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
|
|
(3) V okviru
predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave: |
|
|
- temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
- načrtovane politike
občine, |
|
|
- oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
- okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
|
- načrt razvojnih
programov, |
|
|
- načrt nabav. |
|
|
(4) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
(5) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
(6) Če svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
86. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 10 dni. |
|
|
(2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
|
|
(3) Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
|
|
|
87. člen |
|
|
(1) V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta in
zainteresirana javnost. |
|
|
(2) Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
(3) Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Najkasneje v 15
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine in skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala. |
|
|
(2) Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje-dopolnila v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta.
Amandmaji-dopolnila se naslovijo na župana. |
|
|
(3) Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja-dopolnila iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
|
89. člen |
|
|
(1) Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni, ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
|
|
(2) V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih-dopolnilih k predlogu proračuna
in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih-dopolnilih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne
predlagani amandma-dopolnilo ali dopolni obrazložitev
amandmaja-dopolnila z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
(3) Predsedujoči
ugotovi, kateri amandmaji-dopolnila so vloženi in pozove župana, da se o
njih izjavi. Župan lahko pojasni, da bo vložil amandma-dopolnilo na
katerega od vloženih amandmajev-dopolnil. Če župan izjavi, da bo vložil
amandma-dopolnilo na amandma-dopolnilo, se seja prekine za čas, ki je
potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja-dopolnila članom sveta. |
|
|
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju-dopolnilu posebej tako, da se najprej glasuje
o amandmaju-dopolnilu župana na amandma-dopolnilo, če ta ni sprejet, pa
še o amandmaju-dopolnilu, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih-dopolnilih, predsedujoči ugotovi, kateri
amandmaji-dopolnila so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen
po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Hkrati ugotovi, kateri amandmaji-dopolnila so sprejeti k odloku o
proračunu občine. |
|
|
(2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
|
(3) Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
|
|
(4) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
(5) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
|
(6) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
(7) Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
|
|
(8) Nov predlog
proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece. |
|
|
(2) Če proračun ni
sprejet v roku iz prvega odstavka tega člena, se lahko na predlog župana
sprejme sklep o začasnem financiranju, še za naslednje tri mesece.
|
|
|
(3) Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
92. člen |
|
|
(1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
(2) Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
|
|
(3) Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo
in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
6. Postopek za sprejem
prostorskih aktov |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
|
|
(2) Če je k odloku
sprejet amandma-dopolnilo, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
|
|
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma-dopolnilo iz prejšnjega odstavka. |
|
|
7. Postopek za sprejem
obvezne razlage občinskega splošnega akta |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
|
(2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
|
(3) Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
|
|
(4) Svet sprejema
obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
|
|
(5) Sprejeta obvezna
razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
8.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila občinskega splošnega akta |
|
|
|
|
|
95. člen |
|
|
Če je občinski splošni
akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretino njegovih členov, predlaga statutarno pravna komisija
sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
|
|
(3) Uradno prečiščeno
besedilo sprejme svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O
uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
|
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
97. člen |
|
|
(1) Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
(2) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
|
(2) Če se javno glasuje
o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
|
|
(3) Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
(4) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
(5) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
(6) Če se tajno glasuje
o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
99. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
|
100. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
(2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
(3) Če kandidat ne dobi
potrebne večine, oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju nobeden
kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih
teles sveta |
|
|
101. člen |
|
|
(1) Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
|
(2) Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
(3) Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2. Postopek za razrešitev |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
(3) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
|
|
(2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
|
|
(3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
(2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov
ter funkcionarjev občine |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
(2) Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja
statut. |
|
|
(3) Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
(4) Izjava o odstopu,
razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni
obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
Svet odloči s sklepom. |
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN
OBČINSKIM SVETOM |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in praviloma vodi njegove seje. |
|
|
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
|
|
|
107. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
(2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
(3) Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
(4) Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
(5) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
108. člen |
|
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(3) Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
(4) Svet lahko sklene,
da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
109. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
(2) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
(3) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
|
(4) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM
STANJU |
|
|
110. člen |
|
|
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
|
|
(2) Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči, oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER
RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
111. člen |
|
|
(1) Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
|
|
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretinsko večino glasov navzočih
članov. |
|
|
112. člen |
|
|
(1) Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
|
(2) Kadar svet ne
zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
|
(3) Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
113. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Lovrenc na
Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št.
11/1999, 5/2001, 31/2003). |
|
|
114. člen |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|
|
|
Številka:
0073-0001/2011 |
|
|
Datum: 30.06.2011 |
|
|
Občina Lovrenc na
Pohorju |
|
|
Župan Joško Manfreda |
|