Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07) je Občinski svet
Občine Bloke na 19. redni seji dne 24. 6. 2010 sprejel |
POSLOVNIK |
Občinskega sveta Občine Bloke |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja
pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani
sveta). |
2.
člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo
tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3.
člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
4.
člen |
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in
slavnostnih sejah. |
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na
leto. |
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega
poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega
poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih
občine in drugih svečanih priložnostih. |
5.
člen |
Svet predstavlja župan oziroma županja (v
nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma
predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
6.
člen |
Svet
uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom,
v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog
tudi delovna telesa sveta. |
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo
tajnik občine (direktor občinske uprave). |
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
7.
člen |
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji
župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni
po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
8.
člen |
Obvezni dnevni red prve (konstitutivne) seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih
članov |
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu
volitev v svet in volitev župana |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev
mandatov svetnikov |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o
pritožbah kandidatov za župana |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne
razpravlja in ne odloča. |
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi
slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
9.
člen |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši
član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika
določi svet. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta
najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane
mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne
komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
Če je vložena pritožba kandidata ali
predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v
vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o
posameznih pritožbah. |
10.
člen |
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog
mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso
sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije
posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma
predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil
hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana
vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne
sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen
tudi za člana sveta. |
11.
člen |
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat
župana iz četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu
teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov sveta, preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih sveta. |
12.
člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo, na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji
seji. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
13.
člen |
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
Člani sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima pravico: |
- predlagati svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana; |
- predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz
njegove pristojnosti; |
- glasovati o predlogih splošnih aktov občine,
drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh
predlogov; |
- sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta
in dnevnih redov njegovih sej; |
- predlagati kandidate za člane občinskih
organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina
oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega
funkcionarja. |
14.
člen |
Član sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
Član sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta,
odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15.
člen |
Član sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član sveta ima pravico županu ali tajniku občine
(direktorju občinske uprave) postaviti vprašanje ter jima lahko da
pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov
iz njune pristojnosti. |
16.
člen |
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena
posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in
postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več
kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na
seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik
občine zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude,
ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev lahko
župan ali tajnik občine odgovorita na naslednji seji. |
Župan ali tajnik občine (direktor občinske
uprave) lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno
morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
17.
člen |
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje
vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po
tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava,
o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora
župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
18.
člen |
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in
delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje,
mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne
seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za
mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih
razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo
razrešitev. |
IV.
SEJE SVETA |
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
19.
člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom
dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev,
določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je
končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti,
dokler ne konča prejšnje redne seje. |
20.
člen |
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če
je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu,
podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku občine, ter
predstavnikom medijev. |
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo
po pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči
prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu
podatkov ali po elektronski pošti. |
21.
člen |
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo četrtine članov sveta. |
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja
sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član
sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora
biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje
v skladu z 20. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani
občine. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna
seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
22.
člen |
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev
za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o
proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v
skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter
z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo
poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo
več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo
je sprejet, če so za sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali
svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi
izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg
sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni
vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
23.
člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost
je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
24.
člen |
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi
člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne
točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko
uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni
končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki
so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku
seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje
uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim
ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v
primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava
nujna, ali če svet odloči drugače. |
25.
člen |
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta
ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi
član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
26.
člen |
Seje sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v
občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je
priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na
spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v
prostoru, v katerem seja občinskega veta poteka, primeren prostor, da
lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost
mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika
javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov
seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski
svet. |
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani
iz prostora. |
27.
člen |
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za
javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to
terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost
oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč
na seji. |
2.
Potek seje |
28.
člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo
izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda
pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
29.
člen |
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o
sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da
nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen
in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
30.
člen |
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča
o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi
drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo na takoj za točko
»potrditev zapisnika«. |
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam
umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke
svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega
reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik
oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje
predlog dnevnega reda v celoti. |
31.
člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po
določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red
obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo
okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati
pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda
obravnave je potrebno pisno obrazložiti. |
32.
člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda
lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj,
kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme
trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev. |
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali
podžupan oziroma tajnik občine (direktor občinske uprave) mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu,
kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko
traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le
enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega
razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi
replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev
izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po tri minute. |
33.
člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je
na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
34.
člen |
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči
svet o tem vprašanju brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na
napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
35.
člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k
razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na
podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta
tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni
razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih
mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da
seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato,
ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
36.
člen |
Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti
uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot
štiri ure. |
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj
po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po
izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se
lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
37.
člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal
razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi
odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na
eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski
svet konča sejo. |
3.
Vzdrževanje reda na seji |
38.
člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta
ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti
med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
39.
člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči
izreči naslednje ukrepe: |
- opomin |
- odvzem besede |
- odstranitev s seje ali z dela seje. |
40.
člen |
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug
način krši red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s
svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na
tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko
izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
41.
člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje
in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na
seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi,
da se odstranijo vsi poslušalci. |
42.
člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more
ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4.
Odločanje |
43.
člen |
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred
vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi
članov na listi navzočnosti. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost
članov sveta v sejni sobi na način, kot velja za glasovanje. Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
44.
člen |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta
sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA«
njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to
za posamezno odločitev določa zakon. |
45.
člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
46.
člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o
predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem
prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas
razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta
tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da
se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o
isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju
ugotovi in objavi izid glasovanja. |
47.
člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z
uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po
abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno
izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako,
da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
48.
člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri
članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski
svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v
zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali javni uslužbenec,
ki ga določi tajnik. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti
označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je
določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča,
in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za
glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
49.
člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
- datumu in številki seje sveta, |
- predmetu glasovanja, |
- sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih
članov, |
- številu razdeljenih glasovnic, |
- številu oddanih glasovnic, |
- številu neveljavnih glasovnic, |
- številu veljavnih glasovnic, |
- številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«
oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
- številu glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
- ugotovitvi, da je predlog izglasovan s
predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o
kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov
objavi izid glasovanja na seji sveta. |
50.
člen |
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave
na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
5.
Zapisnik seje sveta |
51.
člen |
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji,
zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi
vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem
dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o
vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
52.
člen |
Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik
prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram). |
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju
skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je
za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni
zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa
seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti,
dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega
osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži
ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi
odloči v skladu z zakonom. |
53.
člen |
Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik občine
(direktor občinske uprave). Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika
seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma
dopisnih sej sveta.Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na
zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta,
ki je sejo vodil in tajnik občine oziroma pooblaščeni javni uslužbenec,
ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se zapisnik lahko objavi na spletnih
straneh občine ter na krajevno običajen način. |
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v
gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
54.
člen |
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave,
določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles,
se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
55.
člen |
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik
občine (direktor občinske uprave) na podlagi pisne zahteve člana sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave,
odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
56.
člen |
Za strokovno in administrativno delo za občinski
svet in za delovna telesa sveta je odgovoren tajnik občine (direktor
občinske uprave). |
Tajnik občine organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
7.
Delovna telesa sveta |
57.
člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
- občinskemu svetu predlaga kandidate za člane
delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
- opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem
korupcije, |
- občinskemu svetu ali županu daje pobude in
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
sveta, |
- pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih
organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov,
javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve sveta, |
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi
občinski svet. |
Obravnavo je komisija dolžna opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana seja občinskega sveta, ter
svoje mnenje, stališča in predloge pisno predloži županu najkasneje en
dan pred sejo občinskega sveta. |
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja imenuje občinski svet praviloma na konstitutivni seji po
konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
58.
člen |
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
59.
člen |
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s
statutom občine so naslednji odbori in komisija: |
- odbor za družbene dejavnosti, |
- odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
- odbor za komunalo, infrastrukturo,
stanovanjske zadeve in urejanje prostora, |
- statutarna komisija. |
60.
člen |
Odbor za družbene dejavnosti ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih
služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
61.
člen |
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima
5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega
gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
62.
člen |
Odbor za komunalo, infrastrukturo, stanovanjske
zadeve in urejanje prostora ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in
gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, varstva
okolja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
Odbor za komunalo, infrastrukturo, stanovanjske
zadeve in urejanje prostora lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
63.
člen |
Statutarna komisija sveta ima tri člane. |
Komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče
glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in
statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
akti občine. |
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter
obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako
zahteva predsedujoči sveta, statutarna komisija razlaga poslovnik sveta. |
64.
člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
65.
člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta
poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed
svojih članov. |
Prvo sejo odbora skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
66.
člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
67.
člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno
telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti
poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z
večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
68.
člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni
javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in
drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
V.
AKTI SVETA |
1.
Splošne določbe |
69.
člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu
z zakonom in statutom naslednje akte: |
- poslovnik o delu sveta, |
- proračun občine in zaključni račun, |
- planske in razvojne akte občine ter prostorske
izvedbene akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
- pravilnike, |
- navodila, |
- sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča,
priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih
splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali
statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z
zakonom in statutom občine. |
70.
člen |
Proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. |
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta
lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v
skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
71.
člen |
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje
župan. |
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
2.
Postopek za sprejem odloka |
72.
člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka,
uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno
stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic,
ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti
uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali
član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na
dnevni red seje sveta. |
73.
člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo
sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga
odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
74.
člen |
Predlog odloka se pošlje članom sveta štirinajst
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na
dveh obravnavah. |
75.
člen |
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o
razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter
temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani obravnavi občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o
odloku. |
Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za
nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj
predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s
sklepom. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo
bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi
obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko
svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji,
tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
76.
člen |
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj
pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način
upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno
zavrne. |
77.
člen |
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po
vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v
celoti. |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani
sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga
odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam
predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni
obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov
sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma
mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do
konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
78.
člen |
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so
sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
79.
člen |
Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata
po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
Proračun občine sprejema občinski po postopku,
določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti
odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
80.
člen |
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih
članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih
občine. |
V primeru, da postopki niso zaključeni občinski
svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za
sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več
občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
3.
Hitri postopek za sprejem odlokov |
81.
člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali
naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje
pri določanju dnevnega reda. |
Če občinski svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega
poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
82.
člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga
odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
- za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
- prenehanje veljavnosti splošnega akta ali
njegovih posameznih določb skladu z zakonom, |
- uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali
drugimi predpisi države oziroma občine, |
- spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča, |
- prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski
svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se
druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet
takoj po vložitvi predlog. |
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo
k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
83.
člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo
biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
5.
Postopek za sprejem proračuna |
84.
člen |
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki
in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko
leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni
proračun. |
85.
člen |
Predlog proračuna občine mora župan predložiti
občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna
državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog
proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna
občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance,
hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna
predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V okviru predstavitve predstavi župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu: |
- temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo
predloga proračuna, |
- načrtovane politike občine, |
- oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih
terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
- okvirni predlog obsega finančnega načrta
posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in
kadrovski načrt, |
- načrt razvojnih programov, |
- načrt nabav. |
Po predstavitvi predloga proračuna opravi
občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi
javna razprava. |
Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna
podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži
županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog
proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem
upoštevani. |
Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga
proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi
sveta pošlje v javno razpravo župan. |
86.
člen |
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi
najmanj 15 dni. |
V času javne razprave mora biti zagotovljen
vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi objavi na
spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb
in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
87.
člen |
V času javne razprave obravnavajo predlog
proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter
zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se
pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času
javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na
njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
88.
člen |
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni
razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo dopolnjeni odlok
obravnaval. |
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o
proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja
iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
89.
člen |
Pred začetkom obravnave predloga proračuna
občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere
pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles
sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o
prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine
ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko
predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev
amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri
amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan
izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma,
se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev
amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej
tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni
sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
90.
člen |
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o
proračunu občine. |
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o
njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun,
sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine
sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in
predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s
predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali
datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen,
ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
Občinski svet glasuje najprej o predlogu
uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v
celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun
občine ni sprejet. |
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet
rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna občine občinski svet
obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
91.
člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na
katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki
velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s
sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
92.
člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans
proračuna občine. |
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo
delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet
po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem
dopolnjenega predloga proračuna. |
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
93.
člen |
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki
ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja
sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski
svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega
poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s
predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila
razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet
in se postopek o odloku konča. |
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne
znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz
prejšnjega odstavka. |
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
94.
člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko
poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem
odloka. |
7.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
95.
člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi
številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in
dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega
odstavka določi občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
96.
člen |
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo
tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika
se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi
tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta
ali odloka, tako določi občinski svet. |
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski
svet brez obravnave. |
Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
VI.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
97.
člen |
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu
ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega
poslovnika. |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je
glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov,
ki so glasovali. |
98.
člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko
glasuje samo za enega od kandidatov. |
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član
sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
99.
člen |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj
glasuje večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se
za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
100.
člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne
večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o
tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ
glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje
oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za
ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z
žrebom. |
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili
enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če
tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali
pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate
ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega
predloga kandidatur. |
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
101.
člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na
podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog
kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za
člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine
glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta
način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o
katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride
do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
2.
Postopek za razrešitev |
102.
člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši
po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen
drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na
predlog najmanj 1 članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve
vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati
obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešite. |
103.
člen |
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če
predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega
člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na
katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se
opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo
sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
104.
člen |
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet
sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali
imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s
pravnim poukom. |
3.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
105.
člen |
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani
delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi
imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem
telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju mandata občinskega
funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji. |
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka
izbire novega kandidata. |
VII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
106.
člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in
vodi njegove seje. |
Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki
jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu,
poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
107.
člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na
vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu
podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno
posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora
svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih
aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je
dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in
ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
VIII. JAVNOST DELA |
108.
člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih
sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah,
z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Župan in tajnik občine obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana
in občinske uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda
uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje glasilo Bloški korak, v
katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz
gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
109.
člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in
sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo
informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila
in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu
občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva
sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se
upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
IX.
DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
110.
člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko
je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in
načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke
sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
X.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
111.
člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
112.
člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe
poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika
statutarna komisija. |
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet. |
XI.
KONČNA DOLOČBA |
113.
člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha
veljati Poslovnik občinskega sveta z dne 6. 5. 1999. |
114.
člen |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0002/2010 |
Nova vas, dne 24. junija 2010 |
Župan
Občine Bloke |
Jože
Doles l.r. |