Na podlagi drugega
odstavka 60. člena
zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS,
št. 15/91) ter
statuta Občine Vojnik (Uradni list št. 82/98) je Občinski svet
občine Vojnik na seji dne 17. 5. 2000 sprejel |
ODLOK |
o varovanju vitanjskih vodnih virov |
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
1. člen |
S tem odlokom se
določajo varstvena območja in ukrepi za zavarovanje kvalitete in količin
“vitanjskih vodnih virov”, v upravljanju podjetja Vodovod –
kanalizacija, javno podjetje d.o.o. na območju Občine Vojnik. |
II. VARSTVENA OBMOČJA |
2. člen |
S tem odlokom se
zavarujejo naslednji vodni viri: |
– zajetje in kaptažna
vrtina Stenica, |
– zajetje Modrasovo, |
– zajetje Gadovo. |
3. člen |
Obseg zavarovanih
območij virov pitne vode je grafično prikazan v Strokovnih podlagah za
zavarovanje “vitanjskih vodnih virov”, ki jih je izdelal Hidroconsulting
d.o.o., Dragomer. Strokovne podlage vsebujejo podatke o lokacijah vodnih
virov, njihovih izdatnostih, mejah prispevnega območja, litološki
sestavi tal in hidroloških in hidrogeoloških razmerah zemljišča. Meje
varstvenih pasov so v strokovnih podlagah vrisane v prostorskih
katastrskih načrtih v merilu 1:5000. Priloga tega odloka so tudi seznami
parcel in lastnikov v posameznem varstvenem pasu. |
Navedene strokovne
podlage so na vpogled pri pristojni strokovni službi na Občini Vojnik,
Mestni občini Celje in pri upravljalcu vodovoda. |
Zgoraj navedena
dokumentacija je sestavni del odloka. |
4. člen |
Upoštevaje geološke,
hidrogeološke in morfološke razmere terena ter količinske in kakovostne
parametre, so zavarovana območja virov pitne vode razdeljena v naslednja
varstvena območja: |
– širše varstveno
območje (območje 3), območje z blagim, sanitarnim režimom zaščite, |
– ožje varstveno
območje (območje 2), območje stroge sanitarne zaščite, |
– najožje varstveno
območje (območje 1 – območje zajetja), območje najstrožje zaščite. |
III. VARSTVENI UKREPI |
5. člen |
Ukrepi v posameznem
varstvenem območju se seštevajo. Kar velja za širše varstveno območje,
velja tudi za območje s strožjo zaščito, skupaj z ukrepi, ki veljajo za
to območje. |
1. Varstveni ukrepi v širšem varstvenem območju (območje 3) |
6. člen |
Širše varstveno območje
(območje 3) z blagim, sanitarnim režimom varovanja obsega celotno
območje, s katerega se opravlja podzemno ali površinsko odtekanje vode
proti zajetju. Zajema območje, kjer obstaja možnost, da se padavine
infiltrirajo, oziroma površinsko pritečejo do izvira, oziroma zajetja
vode. Hkrati zajema tudi območje, kjer naj se zagotavlja zaščita pred
nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi ter nevarnimi kemičnimi
in radiološkimi onesnaženji. |
7. člen |
V širšem varstvenem
območju je prepovedano: |
1. graditi: |
– proizvodne,
energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode, |
– ponikovalnice za
odpadne vode brez predhodnega kondicioniranja, |
– odprta, neurejena
gnojišča, |
– skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja od 5m3, le
ta pa morajo biti zgrajena skladno z veljavnimi predpisi (nove cisterne
predvideti za tekoči plin), |
– naftovode, |
– komunalne čistilne
naprave, |
– odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih odpadkov in posebnih odpadkov in začasna
skladišča posebnih odpadkov, |
– objekte, ki bistveno
zmanjšujejo izdatnost vodnega vira, |
– pokopališča,
kafilerije, |
– kamnolome; |
2. izvajati: |
– cestni tranzitni
promet lahkotekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih in škodljivih
snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po
nezaščitenih cestah (razen lokalne oskrbe prebivalcev), |
– izkop gramoza ob in
iz vodotokov in v gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih in
peskokopih, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati, |
– zemeljska gradbena
dela brez predhodnega hidrogeološkega mnenja s pogoji za izvedbo del, |
– odvajanje komunalne
in tehnološke odpadne vode neposredno v odprte vodotoke ali podtalnico, |
– golosečnjo v
gozdovih, |
– vrtanje raziskovalnih
vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva; |
3. uporabljati: |
– fitofarmacevtska
sredstva za varstvo rastlin na osnovi svinca, živega srebra, arzena,
cianovodikove kisline, krezola ter drugih škodljivih snovi in tista
gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo
mejni koncentraciji in so opredeljena v predpisih o zdravstveni
ustreznosti pitne vode; |
4. odlagati: |
– nevarne, industrijske
in komunalne odpadke; |
5. spreminjati: |
– namembnost in
dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir. |
8. člen |
V širšem varstvenem
območju je izjemoma dovoljeno: |
1. graditi: |
– stanovanjske objekte,
ki morajo imeti ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odplak, |
– nadomestne gradnje
stanovanjskih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku
uporabe stari objekt odstrani, |
– dovozne ceste in
manjše kolovozne poti z urejenim odvodnjavanjem, |
– športno-rekreacijske
objekte v skladu z ostalimi navedenimi omejitvami; |
2. adaptirati,
nadzidati in prizidati: |
– obstoječe
stanovanjske in gospodarske objekte, če se s tem izboljšajo higienske
razmere; |
3. izvajati: |
– proizvodne in obrtne
dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz
17. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode, |
– živinorejo v omejenem
obsegu v hlevih z urejenim gnojiščem, |
– ponikanje meteornih
voda s streh. |
9. člen |
V širšem varstvenem
območju je obvezno: |
1. graditi: |
– urejene neprepustne
manipulacijske površine z odvodom meteornih voda preko lovilca maščob v
ponikovalnico, |
– vodoneprepustne
lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno
ujeti tudi rabljeno požarno vodo; |
2. sanirati: |
– obstoječa naselja z
izgradnjo triprekatnih vodotesnih greznic brez iztoka (na
izpraznjevanje) za individualne stanovanjske in druge objekte, kjer
izgradnja kanalizacijskega sistema zaradi razpršenosti gradnje ni
primerna, |
– obstoječa skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena
v skladu s predpisi o gradnji le-teh, |
– vsa obstoječa divja
odlagališča odpadkov, |
– obstoječe ceste
(rekonstrukcija) tako, da v primeru nesreč morebitne razlite nevarne
tekočine ne morejo ponikati v podtalnico ali odprte vodotoke, |
– vsako razlitje
nevarnih snovi (takojšna sanacija); |
3. izvajati: |
– gnojenje kmetijskih
zemljišč tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika,
skladno z veljavno zakonodajo. |
Na celotnem širšem
vodovarstvenem območju sta zaželeni dejavnosti gozdarstvo in
športno-rekreativna dejavnost (sprehajanje, lov, ribolov, kolesarjenje),
z minimalnimi spremljajočimi objekti, ki morajo biti zgrajeni skladno z
navedenimi omejitvami. |
2. Varstveni ukrepi v ožjem vodovarstvenem območju (območje 2) |
10. člen |
Ožje varstveno območje
(območje 2) vodnih virov, s strogim režimom varovanja zajema območje,
kjer se lahko onesnažena površinska voda hitro precedi v notranjost in
se po kraških kanalih pretaka proti zajetju. Hitrost pretakanja je lahko
takšna, da se podzemna voda na poti proti zajetju ne prečisti, zato je
možno direktno onesnaženje vodnega vira. |
Glede na sedanjo izrabo
površja, oziroma glede na dejavnosti, ki se bodo v prihodnje lahko
razvile, veljajo poleg režima, ki je predpisan za širše varstveno
območje (območje 3), še naslednji varstveni ukrepi: |
11. člen |
V ožjem varstvenem
območju je prepovedano: |
1. graditi: |
– kakršnekoli nove
objekte, razen objektov namenjenjh vodovodu, |
– energetske objekte,
ki bi lahko s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir, |
– magistralne in
regionalne ceste, razen dovoznih cest, manjših poti in kolovozov z
urejenim odvodnjavanjem, |
– skladišča nafte in
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, |
– naftovode in
plinovode; |
2. izvajati: |
– spremembo namembnosti
in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir, |
– preoravanje travinja
in vnos blata, komposta ali mulja v tla, |
– namakanje kmetijskih
površin, |
– ponikanje padavinskih
voda in odpadnih voda s prometnih in manipulacijskih površin, |
– povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema; |
3. sprejemati: |
– nova ureditvena
območja naselij in širiti obstoječa. |
12. člen |
V ožjem varstvenem pasu
je izjemoma dovoljeno: |
1. graditi: |
– objekte za potrebe
vodovoda in nadomestne stanovanjske objekte, ob pogoju, da se ob začetku
uporabe stari objekt odstrani; |
2. adaptirati: |
– stanovanjske in
gospodarske objekte (modernizacija hlevov, gnojišč ipd.), na način, ki
izboljšuje obstoječe higienske razmere, vendar se skupna koristna
površina gospodarskih objektov ne sme povečati. |
3. izvajati: |
– proizvodne in obrtne
dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz
17. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za
kvaliteto in količino pitne vode. |
13. člen |
V ožjem varstvenem pasu
je obvezno: |
1. graditi: |
– utrjene neprepustne
prometne in manipulacijske površine z lovilcem olj in maščob; |
2. izvajati: |
– gnojenje kmetijskih
zemljišč tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika,
skladno z veljavnimi predpisi; na podlagi le-teh je potrebno skladno s
sanacijskim programom izdelati gnojilne načrte za posamezne kmetije; |
3. sanirati (skladno s
sanacijskim programom): |
– obstoječa naselja z
izgradnjo vodotesne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda
in z iztokom speljanim izven vodovarstvenih pasov vodnih virov
(neprepustnost kanalizacije mora izvajalec dokazati s preizkusom
vodotesnosti), |
– obstoječa gnojišča in
gnojne jame tako, da ne bo nevarnosti pronicanja v podzemno vodo,
oziroma prelivanja na površino ali v vodotok, |
– obstoječe lokalne in
regionalne ceste tako, da v primeru nezgod morebitne razlite tekočine ne
morejo pronicati ali ponikati v podzemne vode, oziroma površinsko
odtekati v vodotok (odvod padavinske vode naj se izvede tako, da se voda
razlije po večjih površinah in se tako delno očisti), |
– obstoječe hleve na
izplakovanje, v hleve na nastilj. |
3. Varstveni ukrepi v najožjem vodovarstvenem območju (območje 1) |
14. člen |
Najožje varstveno
območje (območje 1) predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja,
v katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno
vodo. Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in
zemljiškoknjižno vpisano na lastnika vodovoda. |
Območje mora biti
fizično zavarovano – ograjeno in označeno z opozorilnimi tablami. Dostop
na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam
upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem
pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete
pitne vode. |
V najožjem varstvenem
območju ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zaščito in
uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter
organsko gnojenje. |
III. POSEBNI UKREPI |
15. člen |
Vodnogospodarske in
druge posege v vodotoke na vodovarstvenem območju je treba izvajati
tako, da ne bo ogrožen vodni vir. |
16. člen |
Za vsak poseg v
katerokoli varstveno območje vodnega vira morajo investitorji oziroma
izvajalci poleg vodnogospodarskega soglasja pridobiti tudi soglasje
upravljalca vodovoda. |
17. člen |
Za vse posege v
varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, razen za
gradnjo individualnih stanovanjskih hiš mora za izdajo lokacijskega
dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo, investitor pridobiti
oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji.
Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene inšpekcije. |
18. člen |
Varstvena območja
vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na
meji pasu ob cestah in poteh. Opozorilne table postavi upravljalec
vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan tudi vzdrževati. |
19. člen |
Hitrost vozil, ki
prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, ki služijo
za oskrbo prebivalcev (lokalna oskrba) na vodovarstvenem območju, je
omejena na 40 km/h. |
20. člen |
1. Nadzor nad
izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo: |
– pooblaščene
institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem
objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo ter varovanih območij, |
– inšpekcijski organi,
predvsem zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za okolje in kmetijska
inšpekcija, |
– upravni delavci pri
izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj, |
– upravljalec vodovoda. |
2. Nadzor se izvaja
nad: |
– stanjem zemljišč,
objektov, prometnic in vodotokov, |
– dokumentacijo za
izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij, |
– predpisanimi postopki
in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih, |
– izvajanjem omejitev
pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v
upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja, |
– izvajanjem
sanacijskih programov ter na njih temelječih ukrepih. |
21. člen |
O vsakem izlivanju ali
izpuščanju škodljivih snovi mora vsak, ki to zazna ali povzroči, takoj
obvestiti Center za obveščanje, upravljalca vodovoda, pristojni Zavod za
zdravstveno varstvo, zdravstveno inšpekcijo, najbližjo postajo policije
in inšpekcijo za okolje. |
VI. OBSEG SANACIJSKIH UKREPOV, ROKI IN NOSILCI IZVAJANJA |
22. člen |
Za ugotovitev in
določitev onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja je
potrebno upoštevati že izdelane strokovne osnove sanacijskega programa
površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini Vitanje, ki
segajo tudi na območje Občine Vojnik. V navedenem sanacijskem programu,
ki ga je po naročilu Mestne občine Celje izdelal NIVO, Vodno
gospodarstvo Celje, d.o.o., so podani predlogi predvidenih sanacijskih
ukrepov za ureditev varstvenih območij posameznih vodnih virov. |
Onesnaževalci na
vodovarstvenih območjih, Mestna občina Celje in upravljalec vodovoda
morajo na podlagi predlaganih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske
programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept
financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi
morajo biti izdelani v treh letih po uveljavitvi tega odloka. |
Stroške izvedbe
sanacije, v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem
programu in predlogu upravljalca zagotavlja lastnik vodovoda in
onesnaževalci za svoje programe. Izvajanje sanacijskih programov mora
biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski proračun. |
VII. NAČIN UVELJAVLJANJA VAROVALNEGA REŽIMA |
23. člen |
Varovalni režim na
zavarovanih območjih se uresničuje: |
– z izvajanjem
postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišč na varstvenem
območju vodnih virov, |
– s predpisovanjem
pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se
predvidevajo v varstvenem območju, |
– z nadzorom in
inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem
območju vodnega vira, |
– z omejevanjem
izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov. |
Uveljavljanje vodnega
režima prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne pa so ga
uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju
Občine Vojnik. |
VIII. KAZENSKI DOLOČBI |
24. člen |
Z denarno kaznijo
najmanj 350.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši
določila 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14. člena tega odloka. |
Z denarno kaznijo
najmanj 55.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in
posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena. |
25. člen |
Kdor krši s tem odlokom
določeno stanje nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje. |
IX. PREHODNE DOLOČBE |
26. člen |
Upravljalec vodovoda
mora v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstveno
območje aktivnih zajetij, s katerimi upravlja na način, kot to določa
14. člen tega odloka. |
27. člen |
Če se z ukrepi iz
ožjega varstvenega območja omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega
zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po
splošno priznanih predpisih o odškodnini. |
Breme omejitve rabe
zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega
javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine
iz prvega odstavka tega člena. |
Odškodnino je dolžan
poravnati lastnik vodovoda po predhodni cenitvi sodnega cenilca, za kar
mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa). |
28. člen |
Ta odlok začne veljati,
ko ga potrdi in sprejme Občinski svet občine Vojnik in osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 845-5/2000-15 |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 24. maja
2000. |
Benedikt Podergajs l. r. |