Na podlagi 16. člena
Statuta občine Cerkvenjak
(Medobčinski uradni vestnik, št. 16/07) je Občinski svet Občine
Cerkvenjak na svoji 5. redni seji, dne 29. maja 2007 sprejel naslednji |
P O S L O V N I K |
občinskega sveta
občine Cerkvenjak |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih in dopisnih sejah. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
7. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajnik občine oz. direktor občinske uprave. |
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani občinskega sveta. |
9. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tri člansko komisijo za potrditev
mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi dokler niso imenovani
trije člani komisije. |
O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov članov občinskega sveta. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
10. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
11. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov. |
13. člen |
Občinski svet potrdi
mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana občinskega sveta, ki
mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV |
OBČINSKEGA SVETA |
14. člen |
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
• predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, |
• predlagati
občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
• glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
• sodelovati pri
oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
• predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
15. člen |
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
16. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
Občinski svet lahko
odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih
stroškov v zvezi z delom s svojimi volivci. |
17. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta
ima pravico županu ali tajniku občine (direktorju občinske uprave)
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
18. člen |
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine oz. direktor občinske uprave. Če sta župan ali tajnik oz.
direktor občinske uprave občine zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal
in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik
odgovori na naslednji seji. |
Župan ali tajnik
občine oz. direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
19. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. |
Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
20. člen |
Član občinskega sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del
plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta
seja. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO
PODROČJE SVETA |
21. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
22. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
23. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred
dnevom, določenim za sejo. |
Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine in tajniku občine oz. direktorju občinske uprave. |
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
24. člen |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov
sveta. |
V zahtevi članov
občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za
njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo
pripravi. |
Izredno sejo
občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali
člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga
določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 23.
členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski
svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
25. člen |
Kadar gre za
posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja
občinskega sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z
osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti. |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo je sprejet, če je zanj glasovala večina članov
občinskega sveta, ki so glasovali. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. |
26. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine oz. direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
27. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih,
ki jih določa ta poslovnik. |
28. člen |
Sejo občinskega sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
Izredno sejo
občinskega sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica
v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
29. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani
občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane občinskega sveta. |
Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči občinski svet. |
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
30. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
31. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
32. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. |
O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
33. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek . |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
34. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
35. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine (direktor občinske uprave) mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. |
Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
36. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
37. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
38. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
39. člen |
Seje občinskega sveta
se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
40. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje
reda na seji |
41. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. |
Govornika lahko
opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
42. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin |
- odvzem besede |
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
43. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
44. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
45. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
46. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
47. člen |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov
občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če
je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
48. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
49. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
K glasovanju pozove
predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
50. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«”. |
51. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine
oz. direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi
tajnik oz. direktor občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani,
»PROTI«pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
52. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
- število razdeljenih
glasovnic, |
- število oddanih
glasovnic, |
- število neveljavnih
glasovnic, |
- število veljavnih
glasovnic, |
- število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih, število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
- ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
53. člen |
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
54. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
občinskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti
članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov
javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo,
ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi tajnik občine (direktor občinske uprave). Tajnik
občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član
občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in tajnik občine oziroma
pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega |
sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
55. člen |
Potek seje občinskega
sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema. |
Zvočni posnetek
oziroma magnetogram seje, ki se hrani v sejnem dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. |
Član občinskega sveta
in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. |
Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca. |
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo
želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri
poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi
dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščeni uradni osebi občinske
uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
56. člen |
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
57. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana
občinskega sveta. |
Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična |
opravila za svet |
58. člen |
Za strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta je odgovoren tajnik občine oz. direktor občinske uprave. |
Tajnik občine oz.
direktor občinske uprave, organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe občinskega sveta in določi zaposlenega v občinski
upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih
teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine
oz. direktor občinske uprave. Tajnik občine oz. direktor občinske
uprave, lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske
uprave. |
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
59. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
- opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta, |
- opravlja naloge
komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s
pridobitno dejavnostjo, |
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana. |
60. člen |
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
61. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine so lahko naslednji
odbori in komisija: |
- za negospodarstvo
in javne službe družbenih dejavnosti, |
- za gospodarstvo,
varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
- za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
- statutarno - pravna
komisija. |
62. člen |
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 3 člane. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, |
oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
63. člen |
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima 3 člane. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in
turizma), varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na svojem področju dela. |
64. člen |
Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima 3 člane. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim
premoženjem občine, ki so občinskemu |
svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
65. člen |
Statutarno pravna
komisija občinskega sveta ima 3 člane. |
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet
sprejema v obliki predpisov. |
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik
občinskega sveta. |
66. člen |
Občinski svet lahko
ustanovi tudi druga stalna delovna telesa z odlokom, v katerem se uredi
njihova organizacija, delovno področje in določijo naloge. |
67. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
68. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Delo delovnih teles,
ki se konstituirajo na 1. redni seji, vodi član Občinskega sveta, kot
predsednik. |
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
69. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
70. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
71. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina
tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje
odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
72. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI
OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
73. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
- poslovnik o delu
občinskega sveta, |
- proračun občine in
zaključni račun, |
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
- pravilnike, |
- navodila, |
- sklepe. |
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
74. člen |
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v
sprejem župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
75. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
76. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje
občinskega sveta. |
77. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar
on ni predlagatelj. |
78. člen |
Predlog odloka se
pošlje članom občinskega sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
79. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani obravnavi
občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči občinski svet s sklepom. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
80. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
81. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta. |
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov občinskega sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
82. člen |
Amandma, člen odloka,
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov
občinskega sveta, ki glasujejo. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
83. člen |
Statut občine in
poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun občine
sprejema občinski svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
84. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
85. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku . Po hitrem postopku sprejema občinski svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
86. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema
na enak način, če gre: |
• za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
• prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
• uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
• spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. |
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predlog V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. |
Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
87. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
88. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
89. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi občinskega sveta. |
Župan pošlje vsem
članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki
jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
V okviru predstavitve
predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu
svetu: |
- temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
- načrtovane politike
občine, |
- oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
- okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
- načrt razvojnih
programov |
- načrt nabav. |
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi občinskega sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
90. člen |
Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine ali
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. |
91. člen |
V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občinskega sveta ter
zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi
k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih
teles občinskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan
in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
92. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter
skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta
vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
93. člen |
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles občinskega sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
V nadaljevanju župan
poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in
odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po
poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta. |
Glasovanje se izvede
o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju
župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
94. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. |
Hkrati ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. |
O predlogu uskladitve
ni razprave. |
Občinski svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna
občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
95. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
96. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
94. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
97. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
98. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila kot nov splošni akt. |
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet po rednem
postopku za sprejem odloka. |
99. člen |
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi statutarno pravna komisija občinskega sveta uradno prečiščeno
besedilo tega splošnega akta. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika občinskega sveta ali odloka, tako določi občinski
svet. |
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča občinski svet brez obravnave. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
100. člen |
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
101. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Vsak član občinskega
sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
102. člen |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
103. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta |
104. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Postopek za
razrešitev |
105. člen |
Za razrešitev se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta. |
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in |
drugih organov ter
funkcionarjev občine |
106. člen |
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom
občinskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji. |
Sklep o prenehanju
funkcije podžupana se vroči županu. |
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM |
SVETOM |
107. člen |
Župan predstavlja
občinski svet ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
108. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
109. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega
sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
110. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
111. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA |
POSLOVNIKA |
112. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
113. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno
pravna komisija, odloči svet. |
XII.
KONČNI DOLOČBI |
114. člen |
Z dnem uveljavitve
tega Poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine
Cerkvenjak, sprejet dne 18.03.1999, objavljen v Uradnem listu RS, št.
35/99 ter spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine
Cerkvenjak, sprejete dne: 07.03.2001, objavljene v Uradnem listu RS, št.
28/01. |
115. člen |
Ta Poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
Številka: 007-03/2007
|
Datum: 29. maj 2007 |
Župan |
Jože Kraner, s. r. |