Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016 je Občinski svet Občine Vojnik na 21. redni seji dne, 13.12.2017 sprejel

ODLOK

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT (OPPN) NOVA CERKEV 6

I.   Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin štev. 59/2016, 6/2017), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Nova Cerkev 6 (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 8/16.

2. člen

Določbe tega odloka dopolnjujejo:

I.   TEKSTUALNI DEL

II.  GRAFIČNE PRILOGE

III. PRILOGE

IV. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

II. Meja območja urejanja

3. člen

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je ureditveno območje, ki je na vzhodnem delu omejeno z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na jugu in zahodu z kmetijskimi površinami in z pozidanimi stanovanjskimi površinami, na severu s kmetijskimi površinami ter z odprtim meteornim odvodnikom - Slanov graben. Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 28,350m2. Zemljišče je v naravi travnik  in njiva.

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 562/2, 597, *68/4, 913, 914, 915, 916, 917, 596/3, 589/24, 585/26, 585/21, 585/23,  589/34, 585/24, 589/28, 586/8 - del, 589/27, 589/21, 587/2, 589/29, 586/8-del, 588/1-del, 588/3, 636/7-del, 636/10- del, 636/11, 874/1-del, 586/1-del, 586/4-del, 873/9-del vse k.o. Strmec pri Vojniku.

Izven območja OPPN bo potekala izvedba priključitve območja na električno in vodovodno omrežje. Izven območja OPPN bo potekala izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.

III.      Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

4. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:

·   stanovanjska dejavnost

·   storitvena dejavnost (pisarne).

5. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:

·   gradnja novih objektov,

·   redna investicijska in vzdrževalna dela,

·   rušitve in nadomestne gradnje,

·   dozidave in nadzidave objektov,

·   rekonstrukcije objektov,

·   spremembe namembnosti.

6. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:

·   stanovanjski objekti (enostanovanjski in dvostanovanjski)

·   gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in

·   telekomunikacijska infrastruktura),

·   oporni zidovi, ograja

·   nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.

7. člen

Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

Objekti:

·   lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono  preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč, vodnih zemljišč, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;

·   horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih stanovanjskih objektov ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je razmerje stranic med 1:1,2 do 1:2, da je zagotovljena požarna varnost objekta in  ustrezno  število parkirnih mest in ustrezni odmiki sosednjih mej ter od javne  infrastrukture. Na osnovni volumen  je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane izzidke, brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.

·   vertikalni gabarit: objekti bodo etažnosti P+M ali P+N. Pri objektih se lahko  izvede tudi klet. V primeru izvedbe kleti mora biti le ta v celoti vkopana, razen v primerih ko teren tega ne dopušča. Posamezna etaža naj ne presega višine 3,0m. Kolenčni zid v mansardi naj ne presega višine 1,40m.

·   konstrukcija: montažna ali klasično zidana,

·   streha: dvokapnica  s čopi ali brez z naklonom strešine 35º- 45º ter z  minimalnimi napušči ali brez. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (enokapnica ali ravna streha). Možna je uporaba raznovrstne kritine, ki ne sme biti živih barv.

·   fasada: dovoljuje se sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve, svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv z uporabo v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dopustni so fasadni poudarki. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve.

·   oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokončno podolgovate. Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade in naj izhajajo iz funkcije objekta.

·   osvetlitev mansarde: je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami  in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.

·   zunanja ureditev parcele: dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz javne poti. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo,tlakujejo ali se uredijo v utrjeni peščeni površini. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja se naj višinske razlike, kjer je možno premestijo z brežinami. Možna je tudi gradnja škarp, podpornih zidov med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo do višine 1,50m, kadar to narekuje strmejša konfiguracija terena. Višina opornega zidu je lahko višja, če to pogojuje geološko mnenje. Ob javni cesti, škarpa, podporni zid ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste.  Možna je gradnja ograj do višine1,50m med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste.

8. člen

Gradbeno inženirski objekti

Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·   ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti  so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane,

·   trafo postaja je tipske izvedbe,

IV. Pogoji za infrastrukturno urejanje območja

9. člen

Prometno omrežje:

Za potrebe funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti novo cestno povezavo s krožiščem, ki se prometno na zahodni strani navezuje na regionalno cesto RIII-št. 693 na odseku 2302-Nova Cerkev-Socka-Vitanje, v km 0,860, na južni in vzhodni strani pa na obstoječo JP 964551(Nova Cerkev-Novake). Idejno rešitev cestnega priključka z cesto do krožišča je izdelal RC PLAN M d.o.o. pod št. 033/15. Širina predvidene ceste s pločnikom bo 6,00m. Zaradi gradnje nove dovozne ceste in novega cestnega priključka je potrebno obstoječi cestni priključek do OŠ Nova Cerkev ukiniti in fizično zapreti ter urediti dostop preko nove dovozne ceste in novega cestnega priključka na državno cesto. Pri načrtovanju prometnega omrežja je potrebno upoštevati smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za ceste.

Na novo cestno povezavo se napajajo dovozne ceste, ki omogočajo dovoz in dostop do predvidenih stanovanjskih objektov, urgentne dovoze in servisiranje območja. Širina dovoznih cest bo 5,00m. Cesta v prometnem sistemu predstavlja interno napajalno cesto v zazidanem območju.

Vsak objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.

Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, možnosti prehodov na kompleks OPPN) se označijo s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo. Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do javnih objektov, mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen.

10. člen

Kanalizacijsko omrežje:

Fekalna kanalizacija:

Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema v vodotesni izvedbi.

Območje ureditve se bo priključilo na javno kanalizacijo za fekalne odpadne vode. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz objektov se izvede fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječo javno kanalizacijo dimenzije Ø30 mm preko revizijskega jaška št. 5, ki odvaja odpadne fekalne vode v čistilno napravo Nova Cerkev. Za izgradnjo kanalizacije so predvidene plastične cevi od 200 do DN 300mm. Predvideni jaški fekalne kanalizacije so iz prefabriciranih  AB cevi premera 1000mm z nastavki z gumjastim tesnilom in so opremljeni s tipskim LTŽ pokrovom DN 600mm, ki mora omogočati prezračevanje kanala. Revizijski jaški na internih kanalizacijskih priključkih stanovanjskih hiš bodo

800mm. Za spodnje ležeče objekte se predvidi črpališče fekalnih odpadnih vod. Predvidena fekalna kanalizacija mora biti zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.

V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od VO-KA Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.

Meteorna kanalizacija:   

Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se izvede meteorna kanalizacija.

Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode – UL RS št. 98/15, Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik – UL RS št. 73/14, Uredba o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – UL RS št. 64/12, 64/14, 98/15). Zaradi geologije terena ponikovanje meteornih voda ni mogoče, zato se padavinske vode s streh in ostalih površin(parkirišče in povozne površine) odvajajo preko zadrževalnih bazenov ob stanovanjskih objektih v meteorno kanalizacijo, ki se izteka v potok Salanov graben. Za izgradnjo kanalizacije so predvidene plastične cevi od 200 do DN 300mm. Revizijski jaški se izvedejo iz betonskih cevi DN 800 oziroma DN 1000mm in se opremijo s pokrovi težke izvedbe na vozni površini in lahke izvedbe ne neutrjenih površinah.

Predvidena meteorna kanalizacija mora biti zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.

V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od VO-KA Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.

11. člen

Vodovodno omrežje:

Za oskrbo objektov z vodo je potrebno predvideti sistem vodovoda brez slepih vodov, ki bo z dveh strani navezan na obstoječ javni vodovod – na zahodni strani OPPN na javni vodovod LŽ DN/ID 150mm in na jugovzhodni strani OPPN na javni vodovod PVC DN/OD 90mm. Glavna povezovalna cev naj bo nazivne odprtine NO100, kraka do hidrantov pa nazivne odprtine NO80. Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V ta namen se projektira hidroforna postaja za dvig tlaka v podzemnem vodoodpornem jašku, v kolikor se v projektu dokaže, da je to potrebno za zagotavljanje požarne varnosti. Sama hidroforna postaja naj bo z dvema črpalkama ter prigrajeno akumulacijo. V kolikor se v projektu dokaže, da dvig tlaka ni potreben in se to dokaže tudi z meritvami, se hidroforna postaja ne izvede. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN. Za priključitev internih instalacij posameznih enostanovanjskih hiš na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodne priključke iz cevi polietilen DN/OD 32mm – 10 bar. Vodomer za posamezno stanovanjsko hišo dimenzije DN20 se vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Vodovodne priključke izvede upravljalec javnega vodovoda na stroške investitorjev, ko bo predviden javni vodovod

zgrajen in predan v last občini in v upravljanju javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o..

V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od VO-KA Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. 

12. člen

Električno omrežje:

V območju predvidene individualne stanovanjske hiše št. 25 čez parc. št. 916 k.o. Strmec pri Vojniku poteka obstoječi NN podzemni elektro vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša 1m od osi NN podzemnega električnega voda v obe smeri. V območju predvidene ceste ob šoli potekajo obstoječi NN podzemni vodi ter vod javne razsvetljave, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in jih v sled

sprostitve zemljišča preurediti med tč. A,B,C in D. Prav tako je potrebno preurediti tudi obstoječo javno razsvetljavo, katera trenutno poteka po obstoječih NN el. en, nadzemnih vodih.

Na območju predvidene izgradnje individualnih stanovanjskih hiš Elektro Celje d.d. za napajanje vseh predvidenih objektov nima razpoložljivih kapacitet električne energije, zato je potrebno predvideti novo transformatorsko postajo s priključnimi SN podzemni vodi.

V I. fazi se bodo predvideni objekti napajali iz obstoječe TP Strmec šola (do razpoložljivih kapacitet na obstoječi TP). Prav tako se v I. fazi predvidi nova kabelska kanalizacija od TP Strmec šola, ki bo v II. fazi služila tudi za SN podzemne el.en. priključne vode za novo TP.

V II. fazi se predvidi nova TP, ki bo služila za napajanje predvidenih in deloma obstoječih objektov na območju OPPN.

Energija za napajanje nove TP je na razpolago na SN podzemnem vodu DV Ljubečna – TP Strmec šola.

Energija za napajanje predvidenih objektov bo v I. fazi na razpolago na NN zbiralnicah obstoječe TP Strmec šola s tem, da pred priključitvijo potrebno

preurediti – razširiti nizkonapetostne zbiralnice, v II. fazi pa se bodo predvideni objekti prevezali na NN zbiralnice predvidene TP.

Za predvideno območje OPPN so bile izdelane strokovne podlage – idejni načrt elektrifikacije območja pod št. 54/2016 izdelovalca Elektroinženiring LILIJA d.o.o. iz Celja.

V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.

13. člen

Plinovodno omrežje:

Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. Na širšem obravnavanem območju distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni zgrajeno.

14. člen

TK omrežje:

Na območju OPPN poteka obstoječe TK omrežje in se predvideva izgradnja optičnih priključkov. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Za trase novih telekomunikacijskih vodov , naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mmm ali 125mmm s pomožnimi jaški ter PE-HD cevmi premera 50mm. Mesto priključitve na javno TK omrežje se določi v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. 

V soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. je možnost priključitve objektov na obstoječe TK omrežje.

V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Telekom Slovenije d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.

15. člen

KKS:

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Do kabelskega jaška so položene zaščitne cevi v katere so uvlečeni optični kabli različnih kapacitet, kar predstavlja opcijsko možnost vstopne točke za TK storitve. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110mm. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora

biti izvedena v sistemu zvedišča s PVC cevmi premera Ø 50mm. Zvedišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Za potrebe obratovanja ojačevalnih mest KKS je potrebno predvideti samostojno elektro merilno mesto (1x25A). Postavitev merilnega mesta mora biti projektno določena kot neodvisna od drugih porabnikov

V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Telemach d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.

16. člen

Odpadki:

Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.

Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.

Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

V.  Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

17. člen

Ohranjanje kulturne dediščine:

Območje, predvideno za pozidavo individualnih stanovanjskih hiš s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine Nova Cerkev – Trško naselje (EŠD 12183). V vplivno območje nepremične kulturne dediščine sega predvidena umestitev prometne infrastrukture-dovozne ceste k območju gradnje 25 individualnih stanovanjskih hiš, medtem ko je samo območje gradnje stanovanjskih hiš predvideno izven območij kulturne dediščine.

Umestitev nove cestne povezave k predvidenemu naselju individualnih stanovanjskih hiš, ki se prometno na zahodni strani navezuje na regionalno cesto RIII-2302-Nova Cerkev-Socka-Vitanje, na južni strani na obstoječo JP 964551 (Nova Cerkev-Novake). Ob novi cestni povezavi pred staro šolo je potrebno načrtovati dvostranski drevored z avtohtono listopadno drevnino, ki bo kot naravna prvina vizualno zaključila nepozidano vplivno območje naselja in hkrati zakrila poglede na prizidek k šoli. Stara šola je varovana kot nepremična kulturna dediščina Nova Cerkev – Šola, EŠD 12186 in se nahaja izven obravnavanega območja OPPN. Za vse posege v okolici  šole in telovadnice so potrebni kulturnovarstveni pogoji in soglasje ZVKD Celje.

Arhitektura novih stanovanjskih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.

Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor na posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.

18. člen

Varstvo pred hrupom:

Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.

S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

19. člen

Varstvo zraka:

Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).

Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

20. člen

Varstvo voda:

Pri načrtovanju območja OPPN je potrebno upoštevati smernice MOP, Direkcija RS za vode, Oddelek območja Savinje.

Ob severnem robu ureditvenega območja predmetnega prostorskega akta poteka potok Salanov graben. Zasnova prostorskega načrta mora biti takšna, da bodo vsi posegi v prostor(objekti, zunanje ureditve objektov, ograje…) skladno s 14 in 37. členom Zakona o vodah ter s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Ur.l.RS št. 129/06), od meje vodnega zemljišča vodotoka (vodotok II. reda), odmakjeni 5m. Ureditveno

območje predmetnega prostorskega načrta po evidencah DRSV ni poplavno ogroženo s strani vodotoka Hudinja in Salanov graben oz. se nahaja izven vseh razredov poplavne nevarnosti.

Odvajanje  in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Uredbo o emisiji in toplote

pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur l. RS št. 64/12, 64/14 in 98/15) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Ur.l. RS št. 45/07, 63/09, 105/10 in 98/15). Na obravnavanem

območju predvidenega  OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo v Novi Cerkvi.  Predvideni objekti se priključijo na javno fekalno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu s 92. členom zakona o vodah (ZV-1,

U.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZDRL-a, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje izkazuje da je

višek meteornih vod iz zadrževalnika možno odvajati preko meteorne kanalizacije v odprt meteorni odvodnik – Salanov graben.

Po evidencah MOP, DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

21. člen

Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:

Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnikov padavinskih voda na parceli predvidenih objektov. Manipulativne površine se asfaltirajo ali se tlakujejo z tlakom (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.

22. člen

Ohranjanje narave:

Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - ZON-UPB2, 61/06 – Zdru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/11), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno. 

23. člen

Elektromagnetno sevanje:

Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1).

24. člen

Svetlobno onesnaževanje:

Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

25. člen

Požar:

Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi

zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.

Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

Zaščitni ukrepi:

Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi

udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.

26. člen

Način ravnanja s plodno zemljo:

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

27. člen

Arhitektonske ovire:

Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah

in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop  funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.

VII.      Etape izvajanja

28. člen

I. etapa

·   izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov po etapah (cesta, fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod in elektrika)

II. etapa

·   izgradnja objektov skladno z izvedeno infrastrukturo po etapah

·   hortikulturna ureditev okolice objekta

VIII.    Nova parcelacija  

29. člen

Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev ali delitev parcel pri gradnji enodružinske in dvodružinske stanovanjske hiše in gradnji dvojčkov.

Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objektov.

Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.

IX. Tolerance   

30. člen

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·   za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč, vodnih zemljišč, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja.

·   za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega  dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih  gabaritov določenih v grafičnih prilogah.

·   za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam  objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije vendar naj ne presega višine 3,00m. Kolenčni zid v mansardi naj ne presega višine 1,40m.

·   za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.

·   dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost  prometa,

·   dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,

·   dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel glede na namen gradnje Pri umestitvi objekta, glede na novo parcelo, se upošteva smiselna  umestitev v prostor.

·   pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi  lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

X.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

31. člen

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·   ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·   po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·   pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XI. Končne določbe

32. člen

OPPN je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

33. člen

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

34. člen

Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3505-0001/2016-7

Datum: