|
Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 16. člena
Statuta Občine Hoče–Slivnica
(MUV št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 17.
redni seji dne 29. maja 2013 sprejel |
|
O D L O K |
|
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
|
za izgradnjo gasilskega doma |
|
v Bohovi |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje
1986-2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 za
območje Občine Hoče–Slivnica v letu 2001 (MUV, št. 20/04, in tehnični
popravki) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja
gasilskega doma v k.o. Bohova v Občini Hoče–Slivnica (v nadaljevanju:
OPPN). |
|
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in
storitve d. o. o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta
2012/OPPN-023. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve v območju obdelave, ki se
načrtuje z OPPN in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor,
zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po ureditvi območja OPPN. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE |
|
Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM |
|
NAČRTOM |
|
3. člen |
|
(načrtovane prostorske ureditve) |
|
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo gasilskega doma. |
|
(2) Predvidene ureditve predstavljajo gradnjo nove stavbe, |
|
gradnjo nove prometne infrastrukture, komunalne in komunikacijske
infrastrukture. |
|
III. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se
izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge
ureditve ter spremljajoči objekti. |
|
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z
načrtom parcelacije. |
|
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim
načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini Bohova
(695): |
|
• 131, 298/11, 92/3, 287/6. |
|
(4) Velikost območja OPPN je ca 3.843 m2. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE |
|
UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(umestitev načrtovane ureditve v prostor) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja ob naselju Bohova, na zahodni strani. Iz
planskih aktov Občine Hoče–Slivnica izhaja, da se parcele nahajajo na
stavbnih zemljiščih v območju državnih cest. |
|
Območje OPPN se nahaja v območju veljavnega lokacijskega načrta za
avtocesto na odseku Slivnica-Fram-BDC (Ur. l. RS, št. 23/96). |
|
(2) Območje OPPN leži ob obstoječi regionalni cesti R2-430 Maribor
(Ptujska) – Hoče, na katero meji na zahodni strani, na severni strani
meji na nepozidano zemljišče v obliki travnika, na vzhodni strani ga
omejuje obstoječa lokalna cesta imenovana Ljubljanska cesta, na jugu
območje omejuje cestni priključek na regionalno cesto. |
|
Dostopnost do območja je mogoča na vzhodni strani, z lokalne ceste. |
|
6. člen |
|
(opis prostorskih ureditev) |
|
Predvidena je izgradnja objekta za potrebe gasilskega doma s
spremljajočimi objekti in površinami. Dovoz oziroma dostop do objekta je
predviden preko obstoječega cestnega priključka na lokalno cesto, na
parceli št. 287/6, k. Bohova. Za potrebe parkiranja bodo izvedena
parkirišča pred objektom in ob objektu. Dodatno bo zagotovljena prometna
površina za interventne poti in zunanje servisiranje službenih -
gasilskih vozil. |
|
7. člen |
|
(pogoji glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih |
|
del ter objektov) |
|
(1) Vrste dopustnih dejavnosti: |
|
- zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah, |
|
- pisarniške dejavnosti, |
|
- dejavnost strežbe jedi in pijač, |
|
- drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, |
|
- druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas, |
|
- druga
proizvodnja električne energije. |
|
- poslovno trgovske dejavnosti. |
|
(2) Vrste
dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: |
|
- gradnja
novih objektov, |
|
- tekoča
vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah, |
|
-
nadzidave in dozidave novih objektov in naprav do opredeljenih gabaritov
v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku, |
|
- dozidave
in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in
povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in
dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku, |
|
-
odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb, |
|
-
rekonstrukcija objektov in naprav, |
|
-
funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, |
|
- gradnja
objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
|
- urejanje
in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
|
- gradnja,
ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost
ljudi in objektov, |
|
-
spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
-
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, |
|
-
postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
|
|
-
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega
odloka. |
|
(3) Vrste
dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v
okviru določil tega odloka: |
|
• Druge
nestanovanjske stavbe: |
|
- gasilski
domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč |
|
-
nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka. |
|
• Objekti
transportne infrastrukture: |
|
- ceste, |
|
- prenosni
(transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni
elektroenergetski vodi. |
|
•
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
|
-
distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in
distribucijska komunikacijska omrežja. |
|
(4)
Dopustna je gradnja objektov za namene rabe alternativnih energetskih
virov – fotovoltaične elektrarne, kolektorji, geotermalni energetski
viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za
potrebe območja obravnave in širše skladno z namensko rabo območja.
Energetski objekti: |
|
• solarne
elektrarne, toplarne – naprave za soproizvodnjo toplote in energetike iz
biomase, na bazi geotermalne energije. |
|
Dopuščene
dejavnosti se lahko umestijo v zgoraj navedene stavbe oz. objekte. |
|
8. člen |
|
(pogoji za
projektiranje in gradnjo) |
|
(1) V
območju OPPN je predvidena gradnja objekta namenjena za potrebe
gasilskega doma ter parkirišč s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Objekt
bo lociran v severno zahodnem delu zemljišča, na vzhodni strani objekta
bodo urejeni dovozi in dostopi, na južnem delu parcele pa parkirišča in
zelene površine. |
|
(2)
Predvideni prostor za postavitev objekta je dimenzij: 60,00 m x 13,00 m.
Objekt bo etažnosti delno P+1 in delno P+2, podolgovate pravokotne
oblike, z ravno, delno poševno streho in značilno povišanim delom –
gasilskim stolpom. |
|
9. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1)
Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
|
Majhne
stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekti
v javni rabi, ograje priključki na objekte gospodarske javne
infrastrukture in daljinskega ogrevanja, objekti za oglaševanje, pomožni
komunalni objekti. |
|
10. člen |
|
(pogoji za
urejanje odprtih površin) |
|
Zasnova
zunanje ureditve: |
|
(1) V
sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije zastav, izveskov, |
|
informacijskih tabel predvideti tako, da njihova postavitev ne bo
ovirala preglednosti pri vključevanju na in s površin gasilskega doma. |
|
(2) Pri
določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti
preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov. |
|
Krajinska
ureditev mora biti usklajena glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in
dreves v smislu čim večje vpetosti v okolje. |
|
(3)
Ureditev prostih in zelenih površin izhaja iz funkcionalno –
oblikovalske razporeditve objektov, ureditve parkirišč in dovoznih cest.
Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti
oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih
sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine. |
|
V. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV |
|
GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV |
|
NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
11. člen |
|
(skupne
določbe glede prometnega urejanja) |
|
(1) Za
potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti
prometne, parkirne in manipulativne površine. |
|
(2)
Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko obstoječih javnih
prometnih površin. |
|
(3) Vse
povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo
biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem
padavinskih voda, ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili. |
|
(4)
Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati
prevoznost tipičnim vozilom in tovornim vozilom. |
|
12. člen |
|
(prometno
omrežje) |
|
(1)
Obravnavano območje se navezuje na obstoječe javno prometno omrežje –
Ljubljansko cesto. Za potrebe gasilskega doma se predvidita dva
priključka, priključek na parkirišče ter priključek na ploščad pred
gasilskim domom. |
|
(2)
Priključka sta prometno podrejena razen v primeru nujnih interventnih
voženj, kar se opredeli s prometno opremo. |
|
(3)
Območje se na širšo prometno omrežje navezuje preko obstoječega križišča
– semaforiziranega priključka na R2-430 odsek 0873. |
|
13. člen |
|
(parkirne
in manipulativne površine) |
|
(1)
Parkirne površine so zagotovljene na južnem delu območja. |
|
(2)
Manipulativne površine in dostava so zagotovljeni na južni in vzhodni
strani objekta. |
|
(3)
Intervenca je omogočena preko obstoječe prometne mreže. |
|
14. člen |
|
(pešci in
kolesarji) |
|
Promet
pešcev in kolesarjev je zagotovljen po obstoječi Ljubljanski cesti ter
delu ob regionalni cesti R2-430. |
|
15. člen |
|
(skupne
določbe glede komunalnega in energetskega |
|
urejanja) |
|
(1)
Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno
omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih
upravljavcev in služb. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti
natančno lego posameznih vodov. |
|
(2)
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje
posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja
od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način
priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi
upravljavci infrastrukture. |
|
(3) Pri
izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo
del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem z upoštevanjem katastra
obstoječih objektov in naprav. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za
posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi,
si je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne
pogoje in nato še soglasje. |
|
16. člen |
|
(vodovodno
omrežje) |
|
(1) Zaradi
predvidenega posega v prostor je potrebno zgraditi nov vodovodni cevovod
od začetka Ljubljanske ceste na severu z navezavo na obstoječi cevovod
JE DN 150 na jugu. |
|
(2)
Priključitev objekta se izvede na nov cevovod v skladu s pogoji
upravljavca. |
|
(3) Na
predvidenem cevovodu se izvede tudi ustrezno hidrantno omrežje. |
|
(4) Po
izgradnji novega cevovoda se lahko obstoječi cevovod AC DN 150 opusti,
obstoječi uporabniki se prevežejo. |
|
(5) Pri
nadaljnjih projektih in izdelavi projektne dokumentacije ter izvedbi je
potrebno upoštevati veljavne predpise s področja vodooskrbe ter določilo
veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju. |
|
17. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Za
odvod odpadnih in meteornih vod iz območja je potrebno predvideti ločen
sistem kanalizacije. Celotna kanalizacija mora biti vodotesna. |
|
(2)
Fekalne odpadne vode iz objektov ter onesnažene odpadne vode iz zunanjih
površin se vodijo v obstoječo kanalizacijo naselja Bohova, vzhodno od
obstoječe zazidave s končno dispozicijo na CČN Maribor. |
|
Meteorne
vode iz strešin se vodijo ločeno. Končna dispozicija je ponikalnica
oziroma vaški potok. Natančen način se opredeli v projektni
dokumentaciji. Odvod meteornih vod iz parkirišč in manipulativnih
površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s
koalescentrimi filtri. Predvidi se vgradnja standardiziranih lovilcev
olj (SIST EN 858-2). Tla v garaži gasilskega doma naj bodo brez
izpustov, v primeru le-teh pa je potrebna odvodnja preko lovilcev olj. |
|
(3) Pri
nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s
področja odvodnje in čiščenja odpadnih vod ter določila veljavne Uredbe
o vodovarstvenem območju. Upoštevati je potrebno tudi zahteve iz
izdelane analize tveganja. |
|
18. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na
širšem območju se nahaja obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se ga
po potrebi prestavi oziroma zaščiti v skladu s pogoji upravljavca. |
|
(2)
Priključevanje predvidenega objekta se izvede v skladu s pogoji
upravljavca na obstoječe omrežje. Priključek se izvede v skladu z idejno
rešitvijo številka 105/13-MO, ki jo je izdelal ELEKTRO MARIBOR d. d.
marca 2013. |
|
19. člen |
|
(javna
razsvetljava) |
|
Zaradi
načrtovane gradnje se prilagodi javno razsvetljavo v delu Ljubljanske
ceste. |
|
20. člen |
|
(kabelsko
in telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na
širšem območju se nahaja obstoječe kabelsko in TK omrežje. |
|
(2)
Priključevanje objekta se izvede preko predvidene kabelske kanalizacije,
ki se položi v trasi Ljubljanske ceste. Predvidi se položitev plastičnih
cevi, v katere se uvlečejo ustrezni kabli. |
|
(3)
Priključna točka za objekt je kabelski jašek v bližini hiše Bohova 1. |
|
(4)
Investitor si mora pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo, katere
sestavni del je projekt za izvedbo TK priključka |
|
21. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) V
širšem območju OPPN, v naselju Bohova, se nahaja obstoječe plinovodno
omrežje. |
|
(2)
Priključevanje objekta je možno z izgradnjo ustreznega hišnega
priključka. V objektu se izvede ustrezna notranja plinovodna napeljava. |
|
22. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Objekt se lahko ogreva na zemeljski plin,
dopustna je izvedba
ogrevanja na biomaso, električno energijo. V primeru ogrevanja na
toplotno črpalko je potrebno upoštevati določila Uredbe o vodovarstvenem
območju in pridobiti ustrezna dovoljenja v skladu s smernicami
pristojnega ministrstva. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE |
|
KULTURNE DEDIŠČINE |
|
23. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
(1) V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne
dediščine. |
|
Glede na dosedanje poznavanje širšega območja se ugotavlja, da širše
območje izkazuje velik arheološki potencial. |
|
(2) V neposredni bližini je v vseh smereh okoli obravnavanega območja že
več zavarovanih oziroma registriranih arheoloških najdišč (Razvanje -
Villa rustica Pri kapelci EŠD 15538, Bohova - Arheološko najdišče Za
vasjo EŠD 15539, Rogoza - Arheološko najdišče Rogoza pri Mariboru EŠD
15509, Hoče - Jedro prazgodovinske in rimske naselbine EŠD 8976, Hoče –
Naselbina EŠD 10328, Pivola - Gomilno grobišče EŠD 8977), ki dokazujejo
poselitev območja od prazgodovine do rimske dobe, pozne antike in
zgodnjega srednjega veka. |
|
(3) Upoštevajoč vse navedeno se zelo priporoča, da investitor v času
priprave OPPN ali vsaj pred vsemi gradbeno – zemeljskimi dejavnostmi
zagotovi ustrezne predhodne arheološke raziskave za oceno in vrednotenje
arheološkega potenciala parcele in sicer: |
|
- izkop strojnih testnih jarkov z arheološkim dokumentiranjem, ki bodo
zajeli do 5 % celotne površine, ki jo obravnava zadevni OPPN; |
|
- strojni izkop se izvede predvsem na parceli št. 92/3 k.o. Bohova, ki
obsega 2.849 m2
površine in v naravi predstavlja travnik, na katerem pa je večja
deponija komposta ali gnoja ter delno deponija manjše količine gradbenih
odpadkov; |
|
- strojni izkop mora biti izveden z ravno žlico, ob stalni prisotnosti
in navodilih arheologa, v skupni dolžini do ca 140 x 1 m. Priporočamo
izkop dveh testnih jarkov in sicer enega v smeri S-J vzdolž parcele v
dolžini ca 120 m in drugega v amen V-Z v dolžini ca 20 m prečno na
parcelo na mestu predvidene gradnje objekta gasilskega doma. Strojni
izkop se v globino izvede do geološke osnove oziroma vrha eventualne
arheološke kulturne plasti (v smislu 3. točke 1. odstavka 3. člena
ZVKD-1), ki se mestoma prebije z namenom pridobitve elementov za
določitev vsebine in sestave najdišča ter morebitnih nadaljnjih
postopkov. Strojna dela lahko prevzame investitor v lastni režiji,
arheološko spremljavo in dokumentiranje pa mora izvesti ustrezno
usposobljen arheološki izvajalec. |
|
Po končanih delih mora biti na terenu vzpostavljeno prvotno stanje; |
|
- v primeru pozitivnih arheoloških rezultatov bomo z ozirom na njihovo
naravo, obseg in ohranjenost naknadno določiti nadaljnje
kulturnovarstvene ukrepe (sprostitev za gradnjo ob konservatorskem
nadzoru, eventualne nadaljnje raziskave,..) in jih predpisati z
dopolnitvijo smernic ali odločbo o arheološkem najdišču; |
|
- arheološke raziskave morajo potekati v smislu 3., 4. in 27. alineje 3.
člena ZVKD-1 ter skladno s določili 26., 27. člena in 31. ZVKD-1. Na
osnovi 31. člena ZVKD-1 mora investitor
za arheološke raziskave in odstranitev arheološke ostaline pridobiti
posebno kulturnovarstveno soglasje pri pristojnem ministrstvu. |
|
(4) V
kolikor se investitor za te predhodne raziskave ne bo odločil, bo ZVKDS
OE Maribor skladno z ZVKD-1 zaradi vpogleda v zemeljske plasti tekom
zemeljskih del na obravnavanem območju izvajal stalni konservatorski
arheološki nadzor. V kolikor bo pri nadzoru naletel na najdbe in
pozitivno arheološko plast, bona osnovi 27. člena ZVKD-1 izdal odločbo o
arheološkem najdišču, dela začasno ustavil in znotraj gradbenega okvira
izvedel ročna zaščitna arheološka izkopavanja z ustreznim
dokumentiranjem. |
|
(5)
Pričetek del mora biti pisno prijavljen Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Slovenije OE Maribor vsaj 10 dni prej, da se lahko pravočasno
zagotovi strokovni nadzor, ki ga zavod izvaja v okviru svoje redne
dejavnosti. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, |
|
NARAVNIH
VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
|
24. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) V
skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka je območje mestne občine
Maribor aglomeracija z oznako SIM. Stopnje onesnaženosti zraka določa
Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in
podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka: SIM spada v I. stopnjo
onesnaženosti zraka. |
|
(2) Za
zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je
potrebno upoštevati veljavne predpise in ukrepe, opredeljene v okoljskem
poročilu. |
|
(3)
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
|
- vlaženje
materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem
vremenu; |
|
-
preprečevanje raznašanja materiala z gradbišč; |
|
- čiščenje
vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste; |
|
-
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz. |
|
25. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se območje
OPPN nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. |
|
(2)
Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne
bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno
nivoje hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito
in sanacijo. |
|
(3) Pri
izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. |
|
26. člen |
|
(varstvo
vodnih virov) |
|
(1)
Območje OPPN leži v ožjem vodovarstvenem območju črpališča Dobrovci –
VVO II. V skladu z izdelano in revidirano analizo tveganja za
onesnaževanje podzemne vode (IEI d. o. o., št. proj. GL-12269, marec
2013) je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi upoštevati
naslednje vodovarstvene ukrepe: |
|
- med
gradnjo zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja
naravnih površin ter zmanjšanja možnih emisij (uporaba brezhibnih
gradbenih strojev). |
|
- v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastali
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oz. v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih delavcev. |
|
Po
izgradnji objekta na podlagi ugotovitev analize tveganja ni predvidenih
dogodkov, ki bi ogrožali podzemno vodo, zato je predviden poseg znotraj
VVO II sprejemljiv. |
|
(2) Za
zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih
voda je potrebno upoštevati naslednje: |
|
-
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na
javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni
napravi. |
|
-
Odvajanje čistih padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je
potrebno urediti v skladu s predpisi na tak način, da bo v čim večji
možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki,...). |
|
-
Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste,…)
je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo,
prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je
treba računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji
vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev
odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
|
-
Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj se
uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi
filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih
površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih
derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
|
- Tla v
garaži gasilskega doma naj bodo brez talnih izpustov, v primeru le-teh,
se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev
olj s koalescentnimi filtri v javno kanalizacijo. |
|
(3) V
skladu z veljavnimi predpisi si mora investitor pri naslovnem organu, po
končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem
območju, pridobiti vodno soglasje. |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na
območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
28. člen |
|
(ravnanje
z odpadki) |
|
(1)
Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili
občinskega odloka. |
|
(2) Vse
odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim
prevzemnikom. |
|
(3) V času
gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v
skladu z veljavno zakonodajo. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO |
|
TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI |
|
NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM |
|
PRED
POŽAROM |
|
29. člen |
|
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1)
Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavna
ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost
terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni
ukrepi pred erozijo. |
|
(2)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. |
|
Projektni
pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v
tem območju srednje. |
|
(3) Za
primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti
načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: |
|
- nadzor
tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
|
- nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
|
- nadzor
nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov ter |
|
- nadzor
nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
(4) V
novem objektu je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi
predpisi. |
|
30. člen |
|
(varstvom
pred požarom) |
|
(1)
Območje je locirano v bližini regionalne ceste, ki je povezano s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi prevoza požarno nevarnih snovi
v cestnem prometu. Voda, potrebna za gašenje požara, je zagotovljena s
hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja
zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. |
|
(2)
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije
požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne
varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora
doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta
Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa
potrebne ukrepe, povezane z: |
|
-
ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti
ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja
požara na sosednje objekte, |
|
-
nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, |
|
-
evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
|
|
-
zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen
dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila. |
|
Študija
oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
Povzetek
vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora
biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne
varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta. |
|
Z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni
potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne
ločitve. |
|
(3) Stavbe
morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo
zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na
ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. |
|
(4)
Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih
prometnih in manipulativnih površin. |
|
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
TER DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
|
OPPN |
|
31. člen |
|
(etapnost
gradnje) |
|
(1) OPPN
se lahko izvaja v več etapah (tudi del objekta), ki so časovno
medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna
celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno
ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. |
|
IX.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ |
|
OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH |
|
IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
32. člen |
|
(dopustna
odstopanja) |
|
(1) Pri
uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških,
okoljskih, geomehanskih ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere. |
|
(2) V
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija objekta
natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v
grafičnih prilogah. Prostor za postavitev objekta je dovoljeno preseči
+0.5 m. Objekt je lahko manjših tlorisnih dimenzij kot je prikazano v
grafičnih prilogah. |
|
(3)
Preseganje višinskega gabarita stavbe je možna za postavitev strojne
opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne
elektrarne, fotovoltaika…) in dostopov na streho. Dovoljena je izgradnja
stavbe nižjega višinskega gabarita. |
|
(4)
Dopustna so odstopanja pri komunalnem in energetskem urejanju, če to
pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in, v kolikor te
spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN. |
|
(5)
Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in
ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Mikrolokacije in obliko
parkiranja ter natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni
dokumentaciji glede na dejanske potrebe. |
|
(6)
Dopustna so odstopanja glede komunalne in energetske ureditve od rešitev
opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način
priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, ob upoštevanju
veljavne zakonodaje ter predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi zaradi težav
pri pridobivanju zemljišč. |
|
(7)
Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali
manjše, skladno s potrebami in dopustnimi odstopanji od tlorisnih
gabaritov. Možna je izvedba podrobnejše parcelacije znotraj območja. |
|
X.
OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV |
|
IN
IZVAJALCEV |
|
33. člen |
|
(pogoji za
vzdrževalna in druga dela) |
|
(1) Za
vzdrževalna in investicijska dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave
in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno
maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi
materiali osnovnega. |
|
(2) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
|
34. člen |
|
(obveznost
ob pripravi projektne dokumentacije) |
|
(1) Med
pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN
mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
obravnavane infrastrukture. |
|
(2) Po
končanem projektiranju in pred gradnjo posameznega objekta mora
investitor pri naslovnem organu s področja varstva vodnih virov
pridobiti tudi vodno soglasje. |
|
(3) Pred
začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za
vsak predviden objekt. |
|
35. člen |
|
(obveznost
pred in v času gradnje) |
|
(1) Pred
pričetkom gradnje in v času gradnje imajo investitor in izvajalci
naslednje obveznosti: |
|
- pričetek
del mora biti pisno prijavljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije OE Maribor vsaj 10 dni prej, da se lahko pravočasno zagotovi
izvedba stalnega konservatorskega arheološkega nadzora nad zemeljskimi
deli, |
|
- pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
|
-
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč, |
|
- promet v
času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
bo poslabšala, |
|
- sprotno
kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), |
|
- skladno
z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
|
-
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
|
- v času
gradnje zagotoviti vse potrebne okoljevarstvene varnostne ukrepe za
preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka ter varstvo pred
hrupom pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, |
|
- v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
|
-
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
|
- sanirati
oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe
v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
|
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
XI. KONČNE
DOLOČBE |
|
36. člen |
|
(vpogled v
OPPN) |
|
OPPN s
prilogami je na vpogled na sedežu Občine Hoče–Slivnica. |
|
37. člen |
|
(pričetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
Številka:
03201-4/2013-005 |
|
Datum: 29.
maj 2013 |
|
|
|
Župan Občine Hoče–Slivnica |
Jožef Merkuš, s. r. |
Odlok o spremembah in
dopolnitvah št. 1 Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo
gasilskega doma v Bohovi (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2020)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
3. člen |
(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt) |
(1) Spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za gradnjo gasilskega doma v Bohovi se
hranijo na sedežu Občine Hoče-Slivnica in so na vpogled v
času uradnih ur občinske uprave. |
|
4. člen |
(nadzor nad izvajanjem odloka) |
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
5. člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. |
|