Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/984, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. ter 117. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95, 17/96 in 16/97) je Občinski svet občine Črenšovci na 3. seji dne 2. 3. 1999 sprejel

S T A T U T

Občine Črenšovci

(uradno prečiščeno besedilo)

1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE

1. člen

Občina Črenšovci je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica.

Sedež Občine je v Črenšovcih, Ulica Prekmurske čete 20.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

3. člen

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

4. člen

Občina Črenšovci ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

Občina ima pečat okrogle oblike. Na pečatu je na obodu napis OBČINA ČRENŠOVCI. V sredini pečata je grb občine.

Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

5. člen

Na območju Občine Črenšovci so ustanovljeni ožji deli občine.

Imena in območja ožjih delov občine so:

Krajevna skupnost Črenšovci, ki obsega območja naslednjih naselij: Črenšovci, Žižki in Trnje.

Krajevna skupnost Bistrica, ki obsega območja naslednjih naselij: Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica.

Sedež Krajevne skupnosti Črenšovci je v Črenšovcih, Ulica Prekmurske čete 20. Sedež Krajevne skupnosti Bistrica je na Gornji Bistrici, Gornja Bistrica 116.

6. člen

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

7. člen

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

8. člen

Občina Črenšovci se lahko povezuje s pokrajino skupaj s sosednjimi občinami.

Občina Črenšovci sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti, enakopravnosti in solidarnosti.

2. NALOGE OBČINE

9. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

1. na področju normativnega urejanja:

– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

– sprejema občinski proračun in zaključni račun;

– sprejema načrt razvoja občine;

– sprejema prostorske plane;

– predpisuje lokalne davke;

– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;

– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;

– ureja javni red v občini;

– ureja delovanje občinske uprave;

– ureja občinske javne službe;

– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;

– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

– ureja lokalne zadeve javnega pomena;

2. na področju upravljanja:

– upravlja občinsko premoženje;

– upravlja lokalne javne službe;

– vodi javna in druga podjetja;

– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;

3. pospešuje in skrbi za:

– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

– razvoj športa in rekreacije;

4. vzdržuje:

– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

– vodovodne, energetske in komunalne objekte;

5. pridobiva in razpolaga:

– z vsemi vrstami občinskega premoženja;

– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;

6. zagotavlja in organizira:

– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

– nadzorstvo med krajevnimi prireditvami;

– izvensodno poravnavo sporov;

7. s svojimi sredstvi:

– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;

– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost in njihov razvoj;

– gradi komunalne objekte in naprave;

– gradi stanovanja za socialno ogrožene;

– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

– skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;

– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov ter občinske uprave;

– skrbi za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

– izvaja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);

– skrbi za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;

8. s svojimi ukrepi:

– spodbuja gospodarski razvoj občine;

– pospešuje razvoj športa in rekreacije;

– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, geotermalnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;

9. sklepa:

– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, (variantni dodatek: o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina);

– pogodbe o sanacijah;

– pogodbe o uporabi javnega in drugih razmerij v katere stopa občina.

10. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

– vodenje evidence volilne pravice;

– razgrinjanje volilnih imenikov;

– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;

– volitve organov krajevnih oziroma vaških skupnosti;

– občinsko upravno nadzorstvo;

– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;

– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;

– odločanje o rabi prostora;

– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;

– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;

– varstvo naravne in kulturne dediščine;

– ukrepe za zaščito okolja;

– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;

– odločanje o namembnosti urbanega prostora;

– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;

– mrliško ogledno službo;

– določanje komunalnih dejavnosti;

– organizacijo dimnikarske službe;

– oskrba naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;

– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;

– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;

– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;

– vzdrževanje gozdnih cest;

– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne pokrajine;

– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;

– urejanje lokalnega prometa (površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja);

– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;

– predpisovanje prometne ureditve;

– urejanje lokalnega potniškega prometa;

– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;

– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;

– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

11. člen

Občina predpisuje in določa pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

– davek od premoženja,

– davek na dediščine in darila,

– davek na dobitke od iger na srečo,

– davek na promet nepremičnin,

– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,

– določa takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom.

3. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

12. člen

Organi občine so:

– občinski svet,

– župan in

– nadzorni odbor.

Organ občine je tudi občinska volilna komisija.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

13. člen

Organi občine se volijo za štiri leta.

14. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občinski svet obvešča javnost o svojem delu.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

14. člen

Delo občinskih organov je javno.

Organi občine obveščajo javnost o svojem delu in načinu poslovanja ter o uresničevanju pravic strank ter drugih vprašanjih, ki zanimajo javnost, preko svojih publikacij, internega kanala CATV, preko svetovnega spleta, na novinarskih konferencah ali na drug primeren način.

Javnost dela se zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine na svetovnem spletu ter z navzočnostjo predstavnikov medijev in drugih zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine. Občina zagotavlja pogoje, ki omogočajo prisotnost zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine.

Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.

Za odnose z javnostjo skrbita župan in direktor občinske uprave ali druga pooblaščena oseba v skladu s pravili, ki jih določi župan.

14.a člen

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam, v skladu z zakonom.

Organi občine zagotavljajo uporabnikom dostop do splošnih informacij o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah. Organi občine dajejo splošne informacije o načinu poslovanja organov pri odločanju in izdajanju potrdil, ter pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb.

Organi občine obravnavajo predloge, pripombe, vprašanja, kritike in pohvale strank in so dolžni odgovoriti na vloge strank na način in v rokih kot jih določajo predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.

14.b člen

Če zadeva, ki jo vodijo organi občine nima narave informacije javnega značaja, imajo stranke in druge osebe pravico do vpogleda v zadevo, če verjetno izkažejo pravni interes v zadevi.

V tem primeru imajo tudi pravico pregledovati in prepisovati ter na svoje stroške kopirati dokumente zadeve.

15. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

2. Občinski svet

16. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

– sprejema statut občine,

– sprejema odloke in druge občinske akte,

– sprejema poslovnik za svoje delo,

– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

– potrjuje začasne nujne ukrepe,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,

– imenuje člane nadzornega odbora,

– imenuje volilne komisije za občinske volitve,

– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,

– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače in dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organom in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

– nadzoruje delo župana, podžupana, odborov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

– potrjuje organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,

– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,

– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,

– odloča o najemu občinskega posojila,

– razpisuje referendum,

– daje pobudo za sklice zborov občanov,

– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,

– daje koncesije,

– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

– sprejema in obravnava pritožbe občanov,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

16. člen

– na predlog župana ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo pristojnost, organizacijo in delovno področje,

– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja organe skupne občinske uprave, pri čemer lahko za usklajevanje dokončnih odločitev pooblasti župana,

– nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

– potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

– odloča o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti občine (premičnim in nepremičnim), kolikor zakon ali ta statut ne določata drugače,

– določa kriterije za nadomestila in nagrade članom občinskega sveta, odborov in komisij, nadzornega odbora in drugih delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

– ustanavlja gospodarske javne zavode in javne agencije ter javne gospodarske družbe ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan,

– ustanavlja javne zavode s področja družbenih dejavnosti ter druge javne zavode s področja negospodarstva ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan,

– določa prispevke in cene na področju gospodarskih javnih služb, komunalne takse ter druge cene in nadomestila za katere je pristojen v skladu z zakonom in veljavnimi podzakonskimi akti,

– določa pogoje za priključitev na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih storitev,

– odloča o najemu dolgoročnih posojil in dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci,

– daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci,

– sprejema program in letni načrt ter določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter organizacijo in način izvajanja varstva pred požari,

– odloča o povezovanju občine z drugimi lokalnimi skupnostmi in organizacijami na državni in meddržavni ravni,

17. člen

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

18. člen

Občinski svet šteje 14 članov.

Občinski svet šteje petnajst članov, od tega je en član občinskega sveta pripadnik romske skupnosti.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

Župan, člani nadzornega odbora in delavci občinske uprave ne morejo biti člani občinskega sveta.

19. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

20. člen

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov občinskega sveta.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan, najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

21. člen

(črtan)

22. člen

(črtan)

23. člen

Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Župan mora sklicati sejo, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.

Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

24. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

25. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glas je opredeljen, če se glasi »za« ali »proti.

Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.

26. člen

Članu občinskega sveta preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico,

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

– če odstopi.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.

Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.

Članu občinskega sveta preneha mandat, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določila zakona.

26.a člen

Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.

2. Odbori in komisije občinskega sveta

27. člen

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

Delovno področje posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.

28. člen

Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.

29 člen

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

29.a člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

30. člen

(črtan)

31. člen

(črtan)

32. člen

(črtan)

32.a člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisijo imenuje svet izmed članov občinskega sveta – na predlog najmanj petine svetnikov – na prvi seji. Komisija šteje štiri člane in opravlja zlasti naslednje naloge:

– na prvi seji pregleda kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo za svetnike in župana;

– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet;

– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev;

– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet.

Predsednika izvolijo člani izmed sebe z večino glasov vseh članov.

Komisija veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov.

32.a člen

Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima štiri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane in predsednike delovnih teles občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski sve;

– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;

Komisija veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov.

4. Nadzorni odbor

33. člen

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor ima 3 člane, ki jih imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.

Listo kandidatov sestavi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Predloge za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in občani.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora pri sestavi liste kandidatov za nadzorni odbor upoštevati, da so za kandidate predlagani občani, ki poznajo finančno-računovodske predpise, znajo opraviti preverjanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi oziroma imajo ustrezno strokovno izobrazbo finančno-računovodske ali pravne smeri.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani sveta KS, člani vaških odborov, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

34. člen

Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.

Na prvi seji člani odbora izvolijo predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora ter sklicuje in vodi seje.

Mandat nadzornega odbora traja do izteka mandata občinskega sveta.

Občinski svet lahko na predlog nadzornega odbora razreši člana nadzornega odbora, če nastopijo razlogi, ki so v zakonu določeni za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

34.a člen

Naloge nadzornega odbora so:

– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta;

– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta;

– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev;

– periodično preverjanje pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna;

– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.

Nadzorni odbor opravlja našteta preverjanja v obliki rednega nadzora.

Občinski svet in župan lahko zahtevata, da nadzorni odbor o določeni zahtevi da mnenje oziroma da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

34.b člen

Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino vseh članov.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi in najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Občinski organi so dolžni obravnavati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora in jih v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah lahko obvešča javnost takrat, ko je njegovo poročilo dokončno ter tako, da ob obveščanju spoštuje pravice strank. Poročilo nadzornega odbora postane dokončno, ko je nadzorni odbor poročilo vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor ponovno obravnaval in izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskim organom oziroma organom porabnikov občinskega proračuna.

34.c člen

Župan je dolžan tekoče obveščati nadzorni odbor o premoženjskem in finančnem poslovanju občine ter zagotoviti strokovno in administrativno pomoč občinske uprave.

Za delo nadzornega odbora se zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave.

5. Svet krajevnih skupnosti

35. člen

Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese prebivalcev krajevnih skupnosti v občini.

Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.

36. člen

Svet daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.

Svet lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta.

Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.

6. Župan

37. člen

Občina ima župana.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.

Župan lahko opravlja svojo funkcijo tudi poklicno.

38. člen

Župan opravlja naslednje naloge:

– predstavlja in zastopa občino,

– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja,

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun,

– predlaga občinskemu svetu v sprejem statut, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

– predlaga imenovanje podžupana,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov,

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

– določa sistemizacijo delovnih mest občinske uprave,

– imenuje višje upravne delavce in sklepa delovna razmerja zaposlenih v občinski upravi,

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in odloča o sklenitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, kolikor za to ne pooblasti direktorja občinske uprave oziroma kolikor zakon ne določa drugače,

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev ter poveljnikov za civilno zaščito,

– sprejme načrte zaščite in reševanja,

– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določa lastnike ter uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,

– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

38.a člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

39. člen

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.

Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

40. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov in komisij, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

40.a člen

Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje občinski svet z vseh članov na predlog župana izmed članov občinskega sveta.

Imenovanje podžupana določi občinski svet z aktom, ki določa, da bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.

40.a člen

Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.

40.b člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

40.c člen

Podžupan opravlja funkcijo podžupana in funkcijo člana občinskega sveta hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

40.č člen

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

40.d člen

Županu in podžupanu preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico,

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

– če odstopi,

– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.

Podžupanu preneha mandat, če ga občinski svet na predlog župana razreši.

Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana ali podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.

Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta.

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

7. Organi krajevnih skupnosti

41. člen

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli ustanovljene krajevne skupnosti.

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10% volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom in ljudsko iniciativo.

Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti.

Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše občinski svet.

41.a člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

Krajevna skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

41.b člen

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja.

– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,

– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja ter pri tem sodelujejo,

– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti...),

– predlagajo programe javnih del,

– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,

– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo organu občine,

– seznanjajo pristojni občinski organ s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev.

41.c člen

Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

42. člen

Svet KS odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

43. člen

Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti in predstavlja svet krajevne skupnosti.

Pred sklenitvijo pravnih poslov, mora predsednik sveta KS pridobiti soglasje župana.

43.a člen

Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

43.b člen

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

Občina ne prevzema finančnih obveznosti, ki niso zajete v proračunu občine.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

8. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini

Zbor občanov

44. člen

»Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.«

45. člen

»Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

– imenujejo in razrešujejo člane krajevnih odborov,

– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.

Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

46. člen

»Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno krajevno skupnost, za posamezno naselje ali zaselek.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo odbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

47. člen

»Sklic zbora občanov mora vsebovati območje za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.«

48. člen

»Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

Referendum o splošnem aktu občine

49. člen

»Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.«

50. člen

»Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po prejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

51. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

»51.a člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost opravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

51.b člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

51.c člen

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

51.č člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

51.d člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Svetovalni referendum

51.e člen

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Drugi referendumi

51.f člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

Ljudska iniciativa

51.g člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo in razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

51.h člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.