Na podlagi
13. člena
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju Občine Kanal ob Soči
(Uradni list RS, št. 41/14) in 16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS,
št. 70/07, 51/08) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 9. redni seji
občinskega sveta dne 3. 3. 2016 sprejel |
|
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K |
o javni
kanalizaciji |
|
I. del:
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
pravilnikom se ureja načrtovanje, tehnična izvedba in uporaba javnega
kanalizacijskega omrežja in kanalizacijskih objektov in naprav v lasti
in upravljanju Občine Kanal ob Soči. |
Določila
tega pravilnika se morajo obvezno upoštevati tudi pri upravnih
postopkih, načrtovanju, gradnji, rekonstrukcijah, upravljanju in uporabi
javnega kanalizacijskega omrežja ter drugih komunalnih vodov, ki s
svojim obstojem, delovanjem ali predvideno gradnjo neposredno vplivajo
na javno kanalizacijo. |
Poleg
določil tega pravilnika je potrebno upoštevati tudi: |
– vse
veljavne zakone, pravilnike, odloke in predpise, ki urejajo tovrstno
dejavnost; |
–
slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO)
standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika; |
–
organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih
poglavjih tega pravilnika. |
Za vsa
določila, ki jih ta pravilnik ne določa, veljajo določila slovenskih
standardov SIST EN 752 in SIST EN 1610. |
V
primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega
tehničnega pravilnika, poda izvajalec javne službe na predlog, podan v
obliki elaborata s strani projektanta ali izvajalca del, soglasje na
predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično
rešitev. |
|
2. člen |
V
pravilniku uporabljeni pojmi so identični pojmom iz predpisov, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
3. člen |
(Definicija kanalizacijskih sistemov po namenu uporabe in po sestavnih
delih) |
Kanalizacijski sistem so objekti, naprave in omrežje, ki so namenjeni
zbiranju in odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda z
določenega območja v naprave za čiščenje odpadnih voda ali v odvodnik. |
|
4. člen |
(Namen
uporabe) |
Glede na
vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na javne in
interne kanalizacijske sisteme. |
Glede na
vrsto odpadne vode je javni kanalizacijski sistem: |
– mešan,
če po kanalizacijskem sistemu odvaja komunalno in padavinsko odpadno
vodo; |
– ločen,
če se v ločenih kanalizacijskih sistemih odvaja komunalno in padavinsko
odpadno vodo. |
|
5. člen |
(Sestavni
deli kanalizacijskih sistemov) |
Sestavni
deli kanalizacijskih sistemov so: |
–
kanalizacijsko omrežje in objekti na omrežju: jaški, požiralniki,
peskolovi, lovilniki lahkih tekočin, lovilniki maščob, olj, črpališča,
razbremenilniki, združitveni objekti, zadrževalni bazeni, regulacijski
objekti, telemetrijske postaje, nadzorni centri; |
– objekti
in naprave za čiščenje odpadne vode; |
– interna
kanalizacija in kanalizacijski priključek kot sestavni del objekta v
lasti uporabnika. |
|
II. del:
NAČRTOVANJE JAVNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE ODPADNIH
VODA |
|
6. člen |
(Načrtovanje javnega omrežja) |
Načrtovanje javne kanalizacije mora upoštevati naslednje pogoje in
načela: |
–
kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da
zagotavlja optimalno odvajanje odpadne vode ob minimalnih stroških
izgradnje, vzdrževanja in obratovanja; |
–
kanalizacijski sistemi se projektirajo v ločenem sistemu, izjemoma lahko
v mešanem sistemu (predvsem ob rekonstrukcijah in obnovah obstoječega
mešanega sistema), kjer je že obstoječ mešan sistem, ločitev pa ni možna
ali ni smiselna, kar je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji;
na območjih, kjer se gradi samo kanalizacija za komunalne odpadne vode,
je potrebno v idejnem projektu opredeliti tudi rešitve odvoda
padavinskih voda z javnih površin; |
–
odvajanje padavinskih voda je možna samo v obstoječe vodotoke, s
priključkom na meteorno javno kanalizacijo ali v ponikovalnice v skladu
z obstoječimi predpisi; |
– preko
ponikovalnice je možno odvajati samo s predpisi določeno ne prekomerno
onesnaženo padavinsko vodo na tistih območjih, kjer to dovoljujejo
geološke razmere in je to dokazano s hidravličnim izračunom; |
–
onesnaženo padavinsko odpadno vodo je pred odvajanjem potrebno zajeti in
mehansko obdelati v skladu z veljavno zakonodajo; |
–
zagotavljati se mora potrebno zaščito zdravja ljudi, podtalnice,
vodotokov in čistilne naprave; |
– trase
morajo načeloma potekati po javnih površinah (ceste, poti, ostale javne
površine); |
– vsi
objekti na območju javnega omrežja morajo imeti prikazane situacije
priklopov; |
– količina
odvedene vode, določena s hidravličnim izračunom, je osnova za
dimenzioniranje sistema in objektov; |
–
uskladitev načrtovane trase javne kanalizacije z ostalimi komunalnimi
vodi mora biti taka, da je v primeru okvare možen strojni izkop; na
lokacijah, kjer tega ni možno zagotoviti, je potrebno infrastrukturne
vode nad kanalom položiti v prehodni kolektor, zaščitno cev ali kineto; |
–
upoštevati je potrebno geološko sestavo tal, poplavna območja,
podtalnico in statično nosilnost kanala; |
– izkopi
morajo biti dimenzionirani tako, da je zagotovljeno strokovno in varno
vgrajevanje kanalskih cevi; |
–
najmanjša začetna temenska globina kanalov za komunalno odpadno vodo je
1 m; |
–
najmanjša začetna globina padavinskega kanala je 0,8 m; |
–
najmanjši notranji profil cevi javne komunalne kanalizacije je 200 mm,
izjemoma 160 mm; |
–
najmanjši notranji profil cevi javne padavinske kanalizacije je 200 mm; |
– vzdolžni
profili kanalov morajo biti izvedeni tako, da bo zagotovljena njihova
samočistilna sposobnost; če to ni mogoče, je potrebno zagotoviti dodatne
ukrepe in rešitve (prekucniki, pogostejša kontrola); |
–
minimalna dovoljena hitrost v kanalu je 0,4 m/s pri sušnem odtoku;
maksimalna dovoljena hitrost je 3 m/s; občasno ja lahko tudi 6 m/s, če
izbrani material kanalske cevi to dopušča; |
– določiti
je potrebno material za posteljico, bočni zasip, temenski zasip,
določiti debeline plasti ter način in stopnjo utrjevanja glede na
statični izračun cevi in predlagan material za vgradnjo; |
– s
statičnim računom kanalske cevi je potrebno dokazati stopnjo varnosti
predvidenega načina vgradnje pred porušitvijo; |
– v popisu
del morajo biti upoštevana vsa predvidljiva dela; |
– kanal se
smatra za del javnega kanalizacijskega omrežja, ko sta nanj priključena
najmanj dva objekta, v katerih nastaja komunalna ali padavinska odpadna
voda; |
– vse
projekte je potrebno izvajalcu javne službe dostaviti v grafični in
digitalni obliki. |
|
III. del:
IZVEDBA OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE ODPADNIH VOD |
|
7. člen |
(Splošno) |
Dimenzioniranje kanalizacije se vrši na osnovi padavinskega odtoka, ki
ga imenujemo računski naliv in ga izračunamo iz gospodarsko
enakovrednega naliva oziroma iz dodatnih hidroloških analiz. Velikost
računskega naliva določi projektant glede na intenziteto padavin
obravnavanega območja. |
Na
priključenega prebivalca se upošteva norma porabe vode 180 l/dan, za
zaposlenega pa 80 l/dan. |
Za urni
maksimum se upošteva 1/10–1/18 dnevne potrošnje vode glede na velikost
naselja. |
Za
industrijske uporabnike se količina njihovih odpadnih voda določi na
podlagi meritev pretokov in upoštevanja posebnosti proizvodnje. |
Upoštevati
je potrebno stalne in občasne (konične) obremenitve, ki bi lahko
povzročale hidravlično obremenitev in tako kvarno vplivale na delovanje
delov kanalizacijskega sistema. |
Padavinski
odtok se določi na osnovi predvidene jakosti padavin, iz katere sledi
predvidena jakost odtoka ob upoštevanju n = 1, časa trajanja t = 15
minut, ter koeficienta odtoka za vsak posamezni kanalski odcep oziroma
manjša naselja. |
Kanali naj
bodo dimenzionirani tako, da bo hitrost odpadne vode praviloma med 0,4
in 3 m/s. |
|
8. člen |
(Dimenzije, materiali, globine in padci kanalov) |
Za gradnjo
in obnovo javne komunalne infrastrukture je zahtevana uporaba gradbenih
proizvodov, ki imajo pridobljene ustrezne listine o skladnosti na
podlagi harmoniziranih standardov, ki so navedeni v seznamu
harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti
gradbenih proizvodov za nameravano uporabo (Uradni list RS, št. 88/05,
97/06, 49/07), ter so označeni z znakom CE. Uporabi se lahko tudi
gradbene proizvode, za katere so tisti, ki so dali proizvod na trg
(proizvajalci, uvozniki) pridobili slovensko tehnično soglasje (STS),
ali gradbene proizvode, ki so skladni s slovenskimi tehničnimi predpisi
in slovenskimi standardi. Vsi vgrajeni gradbeni materiali (cevi,
revizijski jaški, pokrovi) in ostali polizdelki, ki se vgrajujejo v
objekt, morajo vsebovati vtisnjene ali na drug način razvidne podatke,
iz katerih je mogoče razbrati in slediti poreklo materiala (serijska
številka, tip, šarža). |
|
9. člen |
(Cevi) |
Materiali
elementov javne kanalizacije morajo biti iz atestiranih materialov, z
možnostjo vgradnje na način, ki zagotavlja vodotesnost. Materiali, ki
prihajajo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških
lastnosti ne smejo slabšati kvalitete vode. V hidravličnem izračunu mora
biti podana potrebna dimenzija cevi (DN) notranjega premera. Pri izbiri
materiala za cevi je potrebno upoštevati statične obremenitve cevi,
hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje,
življenjsko dobo, abrazivnost, odpornost na mehanske, kemične in druge
vplive (npr. pri čiščenju kanalov) ter možnost izdelave enostavnih
naknadnih priključkov. |
Pri novih
kanalih ali obnovah je dovoljeno uporabiti naslednje materiale:
polivinil klorid (PVC), polietilen (PE), polipropilen (PP), armirani
poliester, nodularno litino, keramiko, betonske cevi z notranjo oblogo
(PVC …). |
Za odvod
padavinske vode je poleg navedenih materialov, ob soglasju upravljavca
javne kanalizacije, izjemoma dovoljena tudi uporaba betonskih cevi brez
notranje obloge vodotesne izvedbe. |
Cevi javne
kanalizacije morajo imeti glede na pogoje vgradnje ustrezno obodno
togost, ki je odvisna od lokacije vgradnje in načina obremenitve, vendar
ne sme biti manj kot SN 4. |
Elementi
morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev. |
|
10. člen |
(Revizijski jaški) |
Revizijski
jaški naj bodo primarno locirani na pločnikih ali bankinah, v primeru da
lociranja na teh površinah ni mogoče, pa na sredini cestišča ali med
kolesnicami. Vgrajujejo se na mestih, kjer se menja vzdolžni naklon,
smer, profil kanala in kjer se združujeta dva ali več kanalov.
Medsebojna razdalja med dvema revizijskima jaškoma je praviloma 100 x DN
kanalske cevi in ne sme biti večja od 50 m. |
Svetli
premer jaškov do globine 1,5 m je najmanj 80 cm, pri večji globini pa
100 cm. Za priključevanje hišnih priključkov in drugih kanalov mora dno
jaška imeti izdelane ustrezne koritnice. V primeru, ko je višinska
razlika med vtočnim in iztočnim kanalom večja od 0,5 m, je potrebno
zgraditi kaskadni jašek s suhim izlivom (na mešani kanalizaciji) ali
vgraditi vrtinčni jašek. Pri izbiri materiala za jaške je potrebno
upoštevati statične obremenitve, hidravlične zahteve, sestavo tal,
višino podtalnice, poplavno območje. Priporočena je vgradnja jaškov, pri
katerih se zgornji del zaključuje s konusom. Izbran material za jaške
mora omogočati enostavno priključevanje cevi in zagotavljati vodotesnost
spojev. |
|
11. člen |
(Pokrovi
jaškov) |
Pokrovi
jaškov javne kanalizacije, vgrajeni v povozne površine, morajo biti
litoželezni, okrogle oblike premera 60 cm, brez zaklepa, s protihrupnim
vložkom. V nepovoznih površinah je dovoljena vgradnja kvadratnih
pokrovov dimenzije 60 x 60 cm. Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je
pogojena z namembnostjo in lego kanala v prostoru. Okvir pokrova mora
biti vdelan v armirano betonski venec debeline minimalno 20 cm, ki ne
sme obremenjevati jaška. Pokrovi na gramoznih ali peščenih površinah
morajo biti zaščiteni pred vsipom materiala iz okolice v jašek. Na
kanalizacijskem sistemu mora biti nameščeno ustrezno število takih
pokrovov, ki omogočajo prezračevanje kanalizacije. Pokrovi jaškov morajo
po gradnji ostati vidni. Izjeme so možne le pod posebnimi pogoji, ki jih
v obliki soglasja izda upravljavec javne kanalizacije. |
Pokrovi
jaškov naj bodo izvedeni skladno s standardom EN 124. |
|
12. člen |
(Zasipni
material) |
Zasipni
materiali: posteljica, bočni zasip, temenski zasip, debeline plasti,
način in stopnja utrjevanja glede na statični izračun cevovoda in
predlagan material za vgradnjo morajo biti v skladu s standardom SIST EN
1610. |
Vgrajevanje materialov se izvaja po navodilih proizvajalca kanalskih
cevi in v skladu s projektom in standardom SIST EN 1610. Polaganje
kanalizacijskih cevovodov se izvaja na osnovi specifikacije proizvajalca
cevi. Za kanale, kjer so s statičnim izračunom ugotovljene večje
obremenitve na cev, se izvede obbetoniranje kanalskih cevi.
Obbetoniranje elastičnih cevi ni priporočljivo. Če pa že mora biti, naj
bo izvedeno od jaška do jaška. Podbetoniranje elastičnih cevi ni
dovoljeno. |
|
13. člen |
(Križanja
in prečkanja) |
Križanja
kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami načeloma potekajo
pravokotno na os kanalizacije. Izjemoma je kot prečkanja osi
kanalizacije z drugimi instalacijami lahko manjši, vendar ne manj kot
45°. Horizontalne odmike določa standard SIST EN 805. Minimalni
horizontalni odmik od stene kanalske cevi do druge instalacije je 0,4 m.
Minimalni vertikalni odmik od temena kanalizacijske cevi do ostalih
komunalnih naprav je 0,4 m. Minimalni horizontalni odmik od dna cevi do
temeljev objekta je 1,5 m oziroma tak, da temelji objektov statično ne
vplivajo na kanalsko cev in izkopan jarek ne vpliva na stabilnost
objekta. |
Križanja
in odmike javnega kanala od drugih komunalnih objektov in naprav se
izvaja tako, da zagotavljajo možnost strojnega izkopa v primeru
rekonstrukcij in drugih potrebnih posegov na omrežju. |
Prečkanje
vodotokov in cest mora biti izvedeno v skladu z zahtevami
soglasodajalcev. |
|
IV. del:
OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM SISTEMU, NJIHOVA FUNKCIJA IN UPORABA |
|
14. člen |
(Namen) |
Objekti na
kanalizacijskem sistemu so namenjeni zagotovitvi nemotene uporabe,
pravilnega delovanja, kontrole, čiščenja in vzdrževanje kanalizacijskega
sistema. |
|
15. člen |
(Črpališča) |
Črpališča
se gradijo tam, kjer ni mogoč ali ekonomsko upravičen gravitacijski
odvod. Urejen mora biti dostop s specialnimi vozili do črpališča. V
črpališčih se za meritev nivoja uporabi ultrazvočne sonde in nivojska
stikala. Črpališča morajo imeti urejeno prezračevanje. Električna
omarica z instrumenti in opremo za kontrolo delovanja je locirana v
neposredni bližini objekta po zahtevah distributerja električne
energije. Zagotoviti je potrebno ukrepe, ki preprečujejo nabiranje vlage
v električni omarici. Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primeru
izpada električne energije ali okvare ne pride do zalitja črpališča.
Imeti morajo prostornino vsaj za 4 ure akumulacije po prejemu obvestila
o napaki. Imeti morajo urejeno brezžično povezavo (GSM modem), ki v
primeru okvare ali izpada električne energije napako javi dežurnemu
operaterju. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa nastanka napake,
razvidna tudi vrsta napake: |
–
minimalni nivo-suhi tek; |
–
maksimalni nivo; |
– izpad
napajanja; |
– zaščita
motorja (bimetal). |
Zmogljivost črpalk se določi na osnovi maksimalnega dotoka v črpališče.
Črpališče mora imeti vsaj dve črpalki, ki morata biti dimenzionirani
tako, da ena črpalka lahko prečrpa vse odtočne količine. Črpalki sta
montirani na nerjavečem vodilu. Delovanje črpalk v črpališču je
izmenično, istočasno delujeta le v izjemnih primerih. Čas akumuliranja
med vklopoma črpalke je največ 2 uri. Delovni volumen črpalnega jaška
mora biti takšen, da je število vklopov črpalk v skladu z njihovimi
karakteristikami. Določiti je potrebno maksimalno dopustno hitrost v
tlačnem vodu glede na nestacionarne tokove (vodni udar), ki bodo
nastajali v njem. V primeru, da je dolžina tlačnega voda več kot 50 m,
je potrebno vgraditi čistilni kos. Upoštevati je potrebno tlačna nihanja
v tlačnem vodu zaradi vklopa in izklopa črpalk. Najmanjša notranja
dimenzija tlačnega voda je 80 mm. Najmanjša temenska globina tlačnega
voda je 0,8 m. Doseženo naj bo čim manjše število izklapljanj črpalk
tekom dneva. V objekte mora biti onemogočen dostop nepooblaščenim
osebam. |
Potrebno
jih je dimenzionirati na osnovi ustreznih tujih predpisov (ATV-A 134). |
|
16. člen |
(Razbremenilniki) |
Razbremenilniki so objekti zgrajeni na mešani ali padavinski
kanalizaciji, ki služijo razbremenjevanju kanalizacijskega sistema ob
močnejšem dežju. Potrebno jih je dimenzionirati na osnovi ustreznih
tujih predpisov (ATV-A 128). Projektirani morajo biti tako, da
zagotavljajo odvod prvega onesnaženega vala do čistilne naprave. |
|
17. člen |
(Zadrževalni bazeni) |
Zadrževalni bazeni so objekti, zgrajeni na mešani ali padavinski
kanalizaciji, za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne
vode neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijo.
Služijo za zmanjševanje dolvodnih premerov kanalskih cevi in objektov,
ter za začasno zadrževanje prvega umazanega vala odpadne vode. Bazene je
potrebno dimenzionirati na osnovi ustreznih tujih predpisov (ATV-A 128
ali DWA-A 117). Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvsem dotok,
dušeni iztok, prelivni iztok in način čiščenja bazena. |
|
18. člen |
(Lovilniki
olj in maščob) |
Lovilniki
lahkih tekočin (lovilniki olj) se vgrajujejo z namenom izločitve lahkih
tekočin, ki jih po prepisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko
omrežje. Dimenzionirani in izdelani morajo biti v skladu s standardom
SIST EN 858. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih uporabnik
vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi, mora biti omogočen
nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Določitev kriterijev za
gradnjo lovilnika olj je opredeljena v predpisu, ki določa emisije snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
Lovilniki
maščob se vgrajujejo z namenom izločitve maščob rastlinskega in
živalskega izvora, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
Izdelani morajo biti po veljavnih standardih SIST EN 1825. Če so
vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih uporabnik vzdržuje ter skrbi
za odstranjevanje izločenih snovi, mora biti omogočen nadzor, ki ga
izvaja izvajalec javne službe. Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot
predfabricirani izdelki, morajo imeti certifikat o ustreznosti.
Uporabnik mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob, voditi mora
evidenco predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. |
|
19. člen |
(Peskolovi) |
Peskolovi
se vgrajujejo z namenom preprečitve vnosa peska in drugih večjih
usedljivih snovi v kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti tudi na dotoku v
objekte (črpališča, razbremenilniki, čistilne naprave) na mešani ali
meteorni kanalizaciji kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilniki
lahkih tekočin ali maščob. |
Peskolovi
morajo biti dostopni za vzdrževanje. |
|
20. člen |
(Čistilne
naprave) |
Čistilna
naprava (v nadaljevanju ČN) za čiščenje odpadne vode mora zadostiti
naslednjim zahtevam: |
–
upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi; |
– pri
načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju
čistilnih naprav mora investitor ali upravljavec upoštevati lokalne
podnebne in druge razmere tako, da naprava ob vseh sezonskih in drugih
nihanjih podnebnih razmer ali nihanjih obremenitve obratuje v skladu z
zahtevami predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih
voda iz čistilnih naprav; |
– ne sme
biti preobremenjena; |
– ne sme
predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi; |
– ne sme
povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij; |
–
upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za
gradbene objekte in 10 let za elektro-strojno opremo; |
–
upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih
objektov; |
–
načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje; |
–
omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in
napravah; |
– dosežena
mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa; |
– poraba
električne energije mora biti racionalna; |
– v
projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata; |
– vse ČN
se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin; |
– vse
naprave morajo biti vgrajene tako, da je dosežena zadostna varnost
obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim
izkoristkom; |
– kjer je
možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije
in vzdrževanja; |
–
zagotovljeno mora biti vzorčenje odpadne vode na dotoku in iztoku iz
naprave, oziroma iz katerega koli mesta, na katerem se izvaja kontrola
procesa in emisij, zagotovljeno mora biti merilno mesto, ki omogoča
vzorčenje odpadne vode skladno s predpisom o meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje; |
–
zagotovljeno mora biti varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega
blata in drugih odpadkov; |
–
zagotovljeno mora biti varno čiščenje in vzdrževanje; |
–
zagotovljen mora biti varen dostop k objektom in napravam. |
Prve
meritve, obratovalni monitoring in oceno obratovanja kot storitev javne
službe zagotavlja izvajalec lokalne javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode za vsako malo komunalno čistilno
napravo na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali
malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev
javne službe ali jo upravlja druga oseba. |
Za malo
komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela
ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je
obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja
naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN na
območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo
komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali
jo upravlja druga oseba. |
Upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe
redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o
obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse
podatke za izdelavo poročila. |
Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od
50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
|
V. del:
KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI |
|
21. člen |
(Priključek na javno kanalizacijo) |
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do zunanje stene stavbe. Priključek
je v lasti uporabnika. Najprimernejši material za gradnjo
kanalizacijskega priključka je polivinil klorid (PVC). |
Cevi
kanalizacijskega priključka morajo imeti glede na pogoje vgradnje
ustrezno obodno togost, ki je odvisna od lokacije vgradnje in načina
obremenitve, vendar ne manj kot SN 4. |
|
22. člen |
(Izvedba
hišnega priključka) |
Minimalna
dimenzija hišnega priključka je 125 mm. Kanalizacijski vodi morajo biti
položeni tako, da so zaščiteni pred vplivom zmrzovanja. Po izvedbi
priključka obstoječega objekta na javno kanalizacijo je potrebno
greznico izprazniti in opustiti. |
Padci pri
hišni kanalizaciji naj ne bodo manjši od 1,5 %. Vsak uporabnik mora
zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču, ki mora biti zgrajen
skladno z normativi izgradnje revizijskega jaška na javni kanalizaciji. |
Kota
priključka na javno kanalizacijo: |
– za
mešane sisteme – vrh temena cevi javne kanalizacije; |
– za
ločene sisteme – 5 cm nad dnom cevi; |
– odpadne
vode iz kletnih prostorov, ki so globlji od javne kanalizacije, se preko
hišnega črpališča vodijo v javno kanalizacijo; |
–
priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma pod kotom
45º v smeri toka vode v javnem kanalu. |
Ob
novogradnji se priključki lahko izvedejo v obstoječe revizijske jaške
ali v novozgrajen jašek. Priključek na javno kanalizacijo izvede
izvajalec javne službe ali usposobljen izvajalec del pod nadzorom
predstavnika izvajalca javne službe. |
Na
kanalizacijo ni mogoče priključiti objektov, kjer je iz varnostnih
razlogov potreben zaprt krožni tok industrijske vode in tudi ne objektov
za vzrejo živine (kjer nastaja gnojevka). |
Na mešano
kanalizacijo in kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda ni
dopustno priključevanje podtalne vode, drenažne vode, vode iz izvirov in
ponikovalnic ter zaledne vode. |
Če mejne
vrednosti škodljivih oziroma nevarnih snovi v odpadni vodi presegajo
vrednosti, določene s predpisi, je potrebno pred priključitvijo na javno
kanalizacijo odpadno vodo ustrezno obdelati s čistilno napravo,
lovilnikom lahkih tekočin, lovilnikom maščob, grabljami … |
Ne glede
na vrsto javne kanalizacije (mešani ali ločeni sistem), se komunalne in
padavinske odpadne vode iz objekta odvaja ločeno. |
Hišni
priključek se lahko izvede na podlagi projekta hišnega priključka in
pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije in ob obvezni kontroli
predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe izdela zapisnik. Pred
zasipom kanala je potrebno izdelati geodetski posnetek, ki mora biti
predan upravljavcu. |
|
23. člen |
(Meritve
količin in parametrov onesnaženja v odpadni vodi) |
Izvedba
meritev za določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda
iz virov onesnaževanja mora biti v skladu z določili o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, ki določajo
maksimalne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno izpustiti v javno
kanalizacijo. Za posamezne panoge veljajo specifična določila v
samostojnih uradnih objavah. |
|
24. člen |
(Merilno
mesto) |
Merilno
mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. |
Merilna
mesta se načrtujejo v sklopu javnih kanalizacij na takih mestih, ki
omogočajo zajem podatkov o pretokih in kvaliteti vode za zaokrožena
območja odvodnje, praviloma na koncu primarnih kanalov, na dotoku v
čistilno napravo in na vseh iztokih industrijskih odpadnih voda pred
dotokom v javno kanalizacijo. Na iztoku industrijske odpadne vode iz
naprave mora zavezanec urediti stalno merilno mesto. |
Izvajalcu
javne službe mora biti omogočen dostop do merilnega mesta. |
Izvedba
merilnega mesta, obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu
z veljavnimi predpisi. |
Upravljavec ČN ima pravico do nenapovedanega odvzema vzorcev. Vzorec se
odvzame na podlagi predhodnih analiz upravljavca ČN oziroma suma, da
odpadna voda presega mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo oziroma
presega vrednosti izmerjene v monitoringu. V primeru potrditve suma
preseganja dovoljenih vrednosti onesnaževal, stroške meritev nosi
onesnaževalec. |
|
25. člen |
(Mnenje
izvajalca javne službe) |
Upravljavci naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno
kanalizacijo, morajo od izvajalca javne službe pridobiti mnenje glede
odvajanja industrijskih odpadnih vod ter z izvajalcem javne službe
skleniti pogodbo za odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode. V
mnenju se izvajalec javne službe na podlagi pridobljenih podatkov
strinja, da lastnosti odpadne vode ne bodo škodljivo vplivale na
kanalizacijo in delovanje čistilne naprave, ki bo te odpadne vode
čistila. |
Uporabnik
mora v javno kanalizacijo odvajati odpadno vodo v skladu z mnenjem
izvajalca javne službe in upravljavca komunalne ali skupne ČN ter s
predpisi, ki urejajo odvajanje industrijske odpadne vode v javno
kanalizacijo. |
Uporabnik
mora izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna
maksimalna obremenitev po posameznem parametru ne presega onesnaženja
povprečne dnevne vrednosti, ter tako, da ne prihaja do hidravlične
preobremenitve javne kanalizacije. |
Uporabnik
mora omogočiti izvajalcu neoviran dostop do vzorčevalnih mest in njihov
pregled, ter izvedbo dodatnih (kontrolnih) meritev, ter ga obveščati o
količinskih in kakovostnih spremembah odpadne vode, ki bi lahko
povzročile motnje v delovanju komunalne čistilne naprave. |
O
ugotovitvah oziroma analizi odvzete odpadne vode izvajalec javne službe
obvesti uporabnika s poročilom, iz katerega morajo biti razvidni najmanj
podatki o nazivu in naslovu uporabnika, času in kraju odvzema vzorca,
času opravljanja analize, osebi, ki je opravila analizo, metodi in
rezultatu analize, mejnih vrednostih ter odstopanju od njih in podpis
odgovorne osebe izvajalca javne službe in analitika. |
|
26. člen |
(Obratovalni monitoring) |
Uporabnik
je na poziv izvajalca javne službe upravljavcu ČN dolžan dostaviti
obratovalni monitoring, ki je podlaga za ugotavljanje vrednosti
koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktorja
obremenitve. Če uporabnik monitoringa ne dostavi, če poročilo o
obratovalnem monitoringu ni izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo
izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu oziroma če poročilo o
obratovalnem monitoringu ne vsebuje bistvenih podatkov o vrednotenju
izmerjene emisije in oceno letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih
vod, izvajalec ovrednoti vrednosti koncentracije snovi ter drugih
parametrov za izračun faktorja obremenitve na podlagi lastnih kontrolnih
meritev, če teh ni, pa na drug ustrezen način. |
V primeru,
da parametri odpadne vode ne ustrezajo zakonsko določenim mejnim
vrednostim emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno
kanalizacijo in omejitvam, določenih z mnenjem izvajalca javne službe in
upravljavca ČN, mora uporabnik s predčiščenjem, spremembo tehnologije
ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za izpust odpadne
vode v javno kanalizacijo. V nasprotnem primeru lahko izvajalec javne
službe po predhodnem obvestilu prepreči nadaljnji izpust odpadne vode v
javno kanalizacijo. |
|
27. člen |
(Večji
izpusti odpadnih vod) |
V primeru
predvidenih večjih izpustov mora uporabnik o tem pisno obvestiti
izvajalca javne službe najmanj 24 ur pred predvidenim izpustom,
izvajalec javne službe pa obvesti uporabnika o možnostih in načinu
sprejetja izpusta odpadne vode. V primeru nepredvidenih povečanih
izpustov ter v primeru nepredvidenih povečanih koncentracij (višja sila,
okvare ipd.) mora uporabnik takoj telefonsko obvestiti vodjo dejavnosti
ali dežurno službo vodovoda in kanalizacije izvajalca. |
|
VI. del:
SOGLASJA IN TEHNIČNA DOKUMENTACIJA |
|
28. člen |
Izvajalec
javne službe izdaja pogoje k: |
–
prostorskim izvedbenim aktom; |
–
lokacijski dokumentaciji; |
–
priključitvi ali spremembam priključkov zgradb na kanalizacijsko
omrežje; |
– drugim
posegom v prostor. |
Izvajalec
javne službe mora v soglasju opredeliti: |
– možnosti
in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo; |
– zahteve
o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega jaška; |
– pogoje
glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo; |
– pogoje,
ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji,
kadar je pridobitev takega soglasja potrebna; |
– pogoje,
ki jim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo; |
– postopek
za neposredno priključitev na javno kanalizacijo. |
Izvajalec
javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi
o splošnem upravnem postopku. |
Investitor
objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k
lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
Kadar na
podlagi lokacijske informacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev
priključitve objekta na javno kanalizacijo, izvajalec javne službe izda
posebno soglasje h gradnji objekta oziroma priključka. S soglasjem se
opredelijo pogoji za izgradnjo interne kanalizacije in priključitev na
javno kanalizacijo. |
Soglasje
se izda na podlagi prejete vloge, ki ji mora biti priloženo: |
–
lokacijska informacija; |
–
situacija obstoječega stanja; |
–
situacija M 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in
objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji; |
– podatke
o predvideni količini odvedenih odpadnih voda; |
–
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
Ob
priključitvi objekta na javno kanalizacijsko omrežje ali že aktivirano
interno kanalizacijo investitor oziroma uporabnik, skladno z občinskim
odlokom, ki ureja čiščenje in odvajanje odpadnih voda v Občini Kanal ob
Soči, sprejme obveznosti uporabnika javne kanalizacije. |
Smatra se,
da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda priključek
ter potrdi ustreznost izvedbe. V primeru, da priključek ni zgrajen v
skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev
odloži, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. |
|
VII. del:
UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE JAVNEGA KANALSKEGA OMREŽJA IN OBJEKTOV |
|
29. člen |
Izvajalec
javne službe zagotavlja upravljanje in vzdrževanje za tisto omrežje,
objekte in naprave, ki so v lasti lokalne skupnosti in jo je skladno s
pogodbo prevzel v upravljanje. |
Vzdrževanje se izvaja na osnovi izdelane tehnično operativne in
administrativne dokumentacije izvajalca javne službe. |
Kontrola
stanja kanalizacijskega omrežja se izvaja za zagotavljanje pravočasnega
in učinkovitega rednega čiščenja, na kanalskih objektih pa za
vzdrževanje pravilnega obratovanja in predstavlja: |
– podrobne
preglede stanja in delovanja kanalizacijskih vodov in objektov; |
–
vzdrževanje sistema aparatur za merjenje in registracijo dogajanj v
omrežju (meritve pretokov, gladin, kvalitete vode, pojavov plinov,
nadzor dotokov v sistem, določitev sušnega odtoka, nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih večjih
onesnaževalcev ...); |
– zbiranje
pripomb strokovnih služb in uporabnikov za pravočasno planiranje posegov
na omrežju. |
|
30. člen |
(Redno
vzdrževanje) |
Redno
vzdrževanje, ki se izvaja na primarnih in sekundarnih kanalih odpadnih
vod, obsega: |
– vizualno
kontrolo jaškov in pokrovov; |
–
zamenjavo poškodovanih pokrovov; |
–
odmašitev kanalizacijskih cevi; |
– snemanje
s kamero; |
– manjša
popravila jaškov, krpanje asfalta okoli pokrovov in podobno; |
–
deratizacijo skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih in priporočilih
NIJZ; |
– analize
odpadnih vod; |
– kontrolo
in čiščenje objektov in kanalov; |
– druga
vzdrževalna dela. |
|
31. člen |
(Investicijsko vzdrževanje) |
Investicijsko vzdrževanje se izvaja na podlagi letnega programa del, ki
ga potrdi lastnik infrastrukture in obsega popravila odsekov med
revizijskimi jaški in generalna popravila objektov oziroma
rekonstrukcije. |
|
32. člen |
(Izredno –
intervencijsko vzdrževanje) |
Izredno –
intervencijsko vzdrževanje se izvaja v primerih trenutnih poškodb,
nalivov ali motenj v delovanju kanalskega omrežja in obsega odmašitve
kanalizacije oziroma povečanja pretočnosti kanala, črpanje iz
poplavljenih prostorov, v primeru porušitve pa intervencijsko popravilo.
V primeru elementarnih nesreč se intervencijsko vzdrževanje izvaja
skladno z navodili o ukrepanju v izrednih primerih in v dogovoru z
lastnikom prizadete infrastrukture. |
|
33. člen |
(Prevzem
javne kanalizacije v upravljanje) |
Izvajalec
gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to
predati v lastništvo občini. Občina preda to kanalizacijo v upravljanje
izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik,
mora izvajalec gradnje izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe
naslednjo dokumentacijo: |
– projekt
z gradbenim dovoljenjem; |
– projekt
izvedenih del; |
–
digitalni geodetski posnetek vse zgrajene infrastrukture, izdelan
elaborat za vpis novozgrajene infrastrukture v zbirni kataster GJI pri
Geodetski upravi Slovenije in potrdilo o oddaji elaborata na GURS-u; |
– zapisnik
o preizkusu vodotesnosti sistema z vodo ali zrakom, potrjen s strani
nadzora gradnje, skladno s standardom SIST EN 1610; |
–
digitalni posnetek s kamero; |
– uporabno
dovoljenje; |
–
evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu,
podatke o terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve. |
Za
projekte, pri katerih ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje
(rekonstrukcije in sanacije obstoječih kanalov …), je potrebno po
zaključku gradnje kanalizacije izdelati prevzemni zapisnik, ki ga
sestavita izvajalec gradnje in upravljavec kanalizacije, potrdi pa ga
lastnik infrastrukture ali nadzorni organ gradnje. |
Na podlagi
zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v
interni kataster kanalizacijskega sistema in zbirni kataster Geodetske
uprave Slovenije. |
Za vse
novogradnje in investicijsko vzdrževanje lastnik in upravljavec
sestavita inventarni zapisnik, ki je osnova za vpis v knjigo osnovnih
sredstev. |
V primeru,
da se v upravljanje prevzame kanalizacija, ki jo je do tedaj upravljala
krajevna skupnost, vaški odbor ali druga pravna ali fizična oseba, ki ni
bila organizirana po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne
službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, so dovoljena
odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti kanalizacija, ki se
prevzema v javno kanalizacijsko omrežje, vsaj: |
– izdelan
grafični prikaz kanalizacije v merilu najmanj 1:5000; |
– izdelano
hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi
morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih
vlaganj (sanacijski program); |
– izdelano
strokovno mnenje o splošnem stanju kanalizacije v smislu zadovoljevanja
zahtev predpisov o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske
vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska
omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode; |
– izdelano
strokovno mnenje o vključevanju kanalizacije v kratkoročni koncept
odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode; |
–
knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, je
potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega
cenilca; |
– uporabno
dovoljenje. |
V primeru,
da minimalne zahtevane dokumentacije od krajevne skupnosti, vaškega
odbora ali druge pravne ali fizične osebe ni mogoče pridobiti, jo na
stroške lastnika infrastrukture lahko pripravi izvajalec javne službe. |
|
VIII. del:
KONČNE DOLOČBE |
|
34. člen |
Vsa izdana
soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, pri
izvedbah pa se morajo upoštevati zahteve tega pravilnika. |
|
35. člen |
Ta
pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 9000-0002/2016-15 |
Kanal ob
Soči, dne 3. marca 2016 |
|
Župan |
Občine Kanal |
Andrej Maffi l.r. |
|