Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86) in 25. ter 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), skladno z dolgoročnim planom občine Piran (Uradne objave, št. 25/86) za obdobje 1986-2000 in srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1990 sprejela

ODLOK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA RURALNO OBMOČJE PLANSKE CELOTE 12 V OBČINI PIRAN

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ruralno območje planske celote 12 znotraj katere se

1. TRAJNO UREJAJO NOTRANJA UREDITVENA OBMOČJA Z 12/1 kmetijske površine, dolina Dragonje in Drnice

I 12/2 Klavnica Sečovlje,

delavnice DO Droga TOZD Vina Koper

Z 12/4 kmetijske in gozdne površine

2. TRAJNO UREJAJO UREDITVENE ENOTE

S 12/5A - Raven

S 12/5B - Raven

S 12/5C - Raven

S 12/5D - Raven

3. ZAČASNO UREJAJO NOTRANJA UREDITVENA OBMOČJA

S 12/6 Ivankovec - stanovanja

S 12/7 Kortina - stanovanja

S 12/8 Nova vas - stanovanja

S 12/9 Padna - stanovanja

S 12/10 Orešje

Z 12/11 kmetijske in gozdne površine

4. ZAČASNO UREJA UREDITVENA ENOTA

S 12/5E - Raven

Prostorske ureditvene pogoje, grafični in tekstualni del, ki je sestavni del tega odloka je izdelala FAGG, VTOZD Arhitektura pod št. proj. 43/87 v anuarju 1988.

2. člen

Notranja ureditvena območja pod oznako 12/..x s pretežno kmetijsko in gozdarsko rabo prostora se delijo v ureditvene enote:

Z 12/..x - (Z 12/11 K) - pretežno kmetijske površine

Z 12/..x GK - (Z 12/4GK, Z 12/11 GK) - gozdne površine s posameznimi kmetijskimi površinami (proizvodni gozd)

Z 12/..xG - (Z 12/4GK, Z 12/11 G) - pretežno gozdne površine (varovalni gozd)

3. člen

Notranja ureditvena območja pod oznako S 12/..x s pretežno stanovanjsko namembnostjo se delijo v ureditvene enote:

S 12/..xA - (S 12/5 A, S 12/8 A, S 12/9A) - vaško jedro

S 12/..xB - (S 12/5 B, S 12/6B, S 12/7B, S 12/1 OB) - območje razpršene pozidave

S 12/. .x C - (S 12/5C) - strnjeni zaselek brez možnosti širitve

S 12/..x D - (S 12/5D, S 12/6D, S 12/7D, S 12/8D, S 12/9D. S 12/10D) - potencialni prostor za novo pozidavo

4. člen

Ureditvene enote so v prostorsko ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje razčlenjena na morfološke enote:

Z 12/..A, a, b, c, d - (S 12/5Aa, S 12/8Aa, S 12/9Aa, S 12/5Ab, S 12/8Ab, S 12/9Ab, S 12/5Ac, S 12/8Ac, S 12/9Ac, S12/5 Ad, S 12/8Ad)

5. člen

Meje območij prostorskega urejanja, notranjih ureditvenih območij in ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1: 5000, meje morfoloških enot pa so razvidne iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, ki so sestavni del tega odloka.

6. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:

I. Uvodne določbe

II. Splošne določbe

III. Funkcijo območja

IV. Splošna merila in pogoje za urbanistično urejanje

V. Merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav ter kmetijskih in gozdnih površin

VI. Merila in pogoje za komunalno urejanje

VII. Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spreminjajo prostor

VIII. Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena

IX. Merila in pogoje za urejanje prostora za potrebe SLO in družbene samozaščite

X. Etapnost izvedbe posegov

XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta

XII. Prehodne in končne določbe

II. SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:

1. tekstualni del

2. grafični del

3. soglasja

4. odlok

1. Tekstualni del obsega:

uvod,

povzetke planskih določil in usmeritev,

katalog posebnih storkovnih podlag,

posebna merila in pogoji

2. grafični del obsega:

1. pregledna karta prostorskih in notranjih ureditvenih enot PKN v M 1:5000

2. prostorski ureditveni pogoji za ruralno območje planske celote 12 v občini Piran PKN v M 1:5000

3. zbirna karta komunalne infrastrukture in rezervatov TTN v M 1:5000

4a. Raven S 12/5 PKN v M 1:2000

4b. Raven S 12/5 PKN v M 1:1000

5. Ivankovec S 12/6 PKN v M 1:2000

6. Kortina S 12/7 PKN v M 1:2000

7a. Nova vas S 12/8 PKN v M 1:2000

7b. Nova vas S 12/8 PKN v M 1:1000

8a. Padna S 12/9 PKN v M 1:2000

8b. Padna S 12/9 PKN v M 1:1000

9. Orešje s 12/10 PKN v M 1:2000

10. Klavnica - Sečovlje I 12/2 PKN v M 1:1000

3. Priložena soglasja:

1. Sanitarna inšpekcija

2. Požarna inšpekcija

3. Elektro Primorska TOZD Elektro Koper

4. Rižanski vodovod Koper

5. Podjetje za PTT promet Koper

6. Komunalno podjetje Piran - TOZD Projektiva Inženiring

7. Republiška skupnost za ceste

8. Cestno podjetje Koper

9. Zveza vodnih skupnosti SRS

10. Območna vodna skupnost - Hidro Koper

11. MZVNKO Piran

12. KZS Izola - Piran

13. Gozdno gospodarstvo - ZPMK Sežana

14. Oddelek za LO občine Piran

15. KS Sečovlje

16. KS Raven - Padna - Nova vas

III. FUNKCIJA OBMOČJA

8. člen

Na obravnavanem območju občine Piran prevladuje kmetijski značaj. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje prebivalstva na podeželju bomo usmerjali pretežni del novogradenj na nepozidana stavbna zemljišča. Posegi v ta prostor so podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva.

IV. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE

9. člen

Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:

- po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje

- po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem občinskem upravnem organu.

10. člen

Legalizacija nedovoljenih gradenj objektov in naprav v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij in zaselkov je možna v skladu s splošnimi merili in pogoji za posege v prostor od 11. do 20. člena.

Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.

11. člen

V območju kmetijskih površin so dovoljeni:

- kmetijski prostorski ureditveni posegi,

- gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti,

- ureditev športno rekreacijskih in poljskih poti.

12. člen

V območju gozdnih površin se'dovoljeni:

- gozdnogospodarski ureditveni posegi,

- gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti,

- gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti.

13. člen

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, ki so grafično prikazani, so dovoljeni posegi:

- dopolnilna gradnja - novogradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe stanovanja, kmetijske, obrtniške in turistične dejavnosti ter šport in rekreacijo.

- nadomestna gradnja stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov,

- gradnja javnih objektov lokalnega pomena,

- gradnja objektov storitveno proizvodnih dejavnosti,

- sprememba namembnosti,

- dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela,

- postavitev pomožnih in začasnih objektov.

14. člen

Izven ureditvenih območij naselij in zaselkov gradnja novih stanovanjskih objektov načeloma ni dovoljena. Dovolijo se:

- adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje starih stanovanjskih hiš in gospdoarskih objektov, ki so naseljeni in v rabi.

- gradnja nadomestnih in dopolnilnih objektov v sklopu kmečkih dvorišč in ob njih, kadar se ne posega na kvalitetna kmetijska zemljišča (I. območje).

- gradnja dopolnilnih objektov med dvema ali več že obstoječih stanovanjskih hiš, če objekti med seboj niso oddaljeni več kot 40 m.

- gradnja novih kmetij na slabših kmetijskih zemljiščih, če so ta že arondirana v novo posestvo.

15. člen

V območju proizvodnih dejavnosti je dovoljena dopolnilna gradnja proizvodnih objektov in drugih naprav in objektov v okviru oprede­ljenega funkcionalnega zemljišča, ki so namenjeni osnovni dejavnosti pod pogojem, če z dopolnilno gradnjo niso bistveno poslabšani ekološki in prostorsko funkcionalni oblikovni pogoji.

16. člen

Sprememba funkcije in namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo naselja, temveč se ohranja splošna funkcija območja.

17. člen

V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom je možna gradnja športnih objektov in naprav na zemljiščih, ki so v sklopu obstoječega javnega ali stanovanjskega programa in sicer na površinah, ki ne sodijo v 1. območje kmetijskih površin.

18. člen

V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela, na tistih infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim družbenim planom oziroma v programih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev.

19. člen

V ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odoka.

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV TER KMETIJSKIH IN GOZDNIH POVRŠIN

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:.

1. velikost funkcionalnega zemljišča

2. lego objektov

3. oblikovanje objektov

4. dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov

5. pomožni in začasni objekti.

6. vzdrževalna dela

7. urejanje okolice

8. urejevanje kmetijskih površin

9. urejanje gozdnih površin

10. vodnogospodarske ureditve

11. urejanje prostora

20. člen

Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja.

1.1. Za stanovanjske hiše

- širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je praviloma od 3 m do 10 m

- v strnjeni vaški pozidavi se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje zgradbe,

- v strnjeni gručasti zazidavi je možno objekte zgraditi stikoma ali tako, da se v vmesnem 6-metrskem pasu postavi dve garaži ali pomožna objekta, ki pa smeta po višini obsegati samo pritlično etažo,.

- vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3-3,5 m

- gradbena parcela je praviloma 600 m2 na ravnini ali v rahlo nagnjenem terenu in praviloma 800 m2 v hribovitem predelu,

- izkoristek zemljišča je načeloma 0,3 - izkoristek zemljišča v vaškem jedru in strnjenem obstoječem zaselku je lahko večji,

- na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto in vsako počitniško enoto predviden najmanj po en parkirni prostor.

1.2. Za kmetije

Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z upoštevanjem možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov.

- velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15 m)

- širina dovoza 3,5 m

- velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno 2000 m2.

1.3. Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja

- širina ob objektu od 3 do 10 m

- dovozna pot širine 3,5 m

- izkoristek zemljišča do 0,5 m

- na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na štev. zaposlenih in velikosti delavnice) najmanj 3 parkirna mesta.

1.4. V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.

2. LEGA OBJEKTOV

21. člen

Nove stavbe, stanovanjske in druge stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje najmanj 3m. Za razdaljo manjšo od 3 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Enako velja za prizidke in adaptacije, smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo, oziroma ambientirano ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nagnjen.

Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 3 m, razen v vaških jedrih, kjer gre za strnjen stavbni niz in je pridobljeno soglasje upravljalca cest.

3. OBLIKOVANJE OBJEKTOV

22. člen

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti urbanističnih in arhitekturnih tradicij lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.

3.0. Novogradnje

3.0.1. Stanovanjski objekti

Tradicionalne stanovanjske hiše so pritlične, enonadstropne, ali enonadstropne z mansardo, običajno brez kleti. Kletni prostori so v pritličju ali v samostojnem objektu na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše.

- tloris objekta je podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je pri samostojnih objektih 2:3 ali 1:2, pri objektih v nizu pa 1:1, 25, 2:3, 1:2.

- tlorisni gabarit stanovanjskega objekta je okvirno 8 x 12 m z dovoljenim odstopanjem + - 10 % v istem razmerju,

- v zadnji etaži sme biti širina objekta največ 8 m z maksimalno širino venca 0,3 m oziroma sme biti tlorisna širina strehe (med zaključki vencev) največ 8,6 m brez odstopanja v povečanje,

- tlorisni gabarit objekta vključuje nadstreške, vetrolove, balkone, pokrite terase in stopnišča,

- preko maksimalnega tlorisnega gabarita so dovoljene izvedbe enoramnih zunanjih stopnic z nadkritim vhodom (baladurji) ter izvedbe gankov do maksimalne širine 1,30-m,

- če je objekt podkleten, višina venca nad terenom ne sme biti večja od 5,5 m; izjemoma je možno povišanje kote venca v tistih primerih, kjer so v neposredni bližini obstoječi objekti enakih višinskih gabaritov,

- strehe so praviloma simetrične dvokapnice naklona od 18 stopinj do 22 stopinj krite s korci; izvedbe ravnih streh niso dovoljene,

- smer slemena strehe poteka praviloma vzporedno s plastnicami terena,

- ograje zunanjih stopnišč, balkonov ali teras so ploskovno polne. Okenske odprtine so pokončni pravokotniki, razmeščeni po kompozicijskem principu simetrije. Zasteklitve gankov, pokritih teras in pokritih vhodov (baladurjev) niso zaželjena, razen v primerih izrabe pasivne sončne energije.

- za posamezne morfološke enote, za katere so izdelani tipski projekti stanovanjskih in drugih objektov, se praviloma upoštevajo , tipski projekti,

- v posameznih morfoloških enotah je potrebno nove nadomestne gradnje prilagajati tipu objektov in gabaritom večinske gradnje avtohtone pozidave značilne za posamezno morfološko enoto.

3.0.2. Gospodarska poslopja

- tloris Objekta je podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama najmanj 2:3 v korist daljše stranice objekta

- velikost objekta je odvisna od funkcije

- po višini obsega največ dve etaži, pri čemer višina venca ne sme biti večja od 5,50 m nad koto terena

- streha je simetrična dvokapnica naklona 18-22 stopinj krita s korci ali mediteran strešniki opečne barve.

3.0.3. Nove kmetije

Izjemoma se dovoli oziroma obravnava lokacija nove samostojne kmetije izven ureditvenega območja naselja (na kmetijskih površinah) na predlog kmetijske zemljiške skupnosti. Za gradnjo veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske hiše in gospodarska poslopja iz točke 3.0.1. in 3.0.2. tega člena.

3.0.4. Počitniški objekti

Gradnja počitniških objektov je možna samo v okviru zarisanega območja naselij in zaselkov pod enakimi pogoji, kot za stanovanjske objekte.

3.0.5.

Za potrebe turizma je možno obstoječe stanovanjske hiše adaptirati in dozidati pod pogoji, ki veljajo za stanovanjske hiše iz 23. člena, točke 3.0.1.

3.1. Nadomestne gradnje

Nadomestni objekt pokriva vsaj 50 % površine starega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob stari zgradbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni objekt oziroma en mesec po vselitvi v novi objekt. Obveznost odstanitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.

4. DOGRAJEVANJE IN PRENAVLJANJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV

23. člen

Dograjuje in prenavlja se lahko stanovanjske in gospodarske objekte (razen pomožnih objektov) v okviru ureditvenih območij naselij in zaselkov, izven naselij pa samo tiste, ki so stalno naseljeni oziroma v stalni uporabi ter vsi mlajši objekti, ki so bili zgrajeni na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Nadzidave objektov so možne do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote.

Dograditev in prenova objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili iz 22. člena.

Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.

5. POMOŽNI IN ZAČASNI OBJEKTI

24. člen

Na območju, ki ga ureja ta odlok je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:

- 51. členu ZUN (Uradni list SRS št. 18/84)

- veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih (Uradne objave, št. 27/89)

- z merili in pogoji tega odloka.

Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeroč­nem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja.

Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas do izteka tekočega srenjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.

6. VZDRŽEVALNA DELA

25. člen

Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba, tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost in se z njimi ne posega v njihove konstrukcijske elemente.

7. UREJANJE OKOLICE

26. člen

Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.

Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena; v kolikor so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.

Zemljišče se zaželeni z avtohtonim zelenjem.

Ograje ob parcelni meji so dopustne z zidanim delom do višine 0,5 m.

Pri ureditvenih delih se uporabljajo avtohtoni materiali in značilni vegetacijski predstavniki.

8. UREJANJE KMETIJSKIH POVRŠIN

27. člen

Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:

- naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora)

- morfologijo prostora

(relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov)

- značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,

- in ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel,

- v kmetijskem območju (Z 12/4 GK) je predvidena lokacija za strelišče s pomožnimi objekti, za katero je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.

9. UREJANJE GOZDNIH POVRŠIN

28. člen

Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnost kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:

- značilno razporeditev goznih mas v prostoru

- značilnosti oblikovanja gozdnega roba

- značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.

10. VODNOGOSPODRSKE UREDITVE

29. člen

Ohraniti in zaščititi je potrebno vse obstoječe vodne vire. Vsi . obstoječi vodni viri, zbiralniki in vodna zajetja v območju, ki ga ureja ta odlok so zavarovani in ni možen noben gradbeni poseg v taki bližini vira ali zbiralnika, da bi le-ta bil ogrožen.

Vzporedno s poseganjem v prostor je potrebno urejati struge vodotokov in ob strugah predvideti prosti pas širine 4 m za zagotavljanje dostopov in opravljanje vzdrževalnih del.

V območju varstva vodotokov, morja in podtalja se lahko spuščajo le čiste vode, ki ustrezajo določilom Strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS št. 18/85).

Posege v raščen teren, predvsem na strmih in terasastih območjih je potrebno izvesti tako, da bo preprečena erozija zemljišča.

Za vodnogospodarske ureditve (regulacije vodotokov, gradnja zbiralnikov za zagotavljanje protipoplavne varnosti kmetijskih zemljišč in naselij) je upoštevati sprejete plane Območne vodne skupnosti.

V območju, ki ga ureja ta odlok sta dva vodna vira (pod Padno in v dolini Dragonje - Bužini), ki jih je potrebno zaščititi pred onesnaževanjem.

Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma dovoljenje v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81).

1. UREJANJE PROMETA

30. člen

Za vse posege pri urejanju in sanaciji obstoječega ter načrtovanja in izvajanja novega prometnega omrežja je potrebno upoštevati:

- rezervat obalne ceste in avtoceste, ki znaša 100 m od roba cestnega telesa

- pri določanju lokacije novih objektov naj se poizkuša zagotoviti,, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot

- Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 37/87)

- Določila občinskih planskih aktov.

VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

31. člen

Da bi v območju, ki ga ureja ta odlok zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normative za opremljanje s komunalno infrastrukturo.

Komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo. električno energijo, cestnim in PTT omrežjem in naprave za zbiranje, kondicioniranje in dispozicijo odplak. Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novo zgrajeno komunalno omrežje.

Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo infrastrukturnih objektov in naprav po tem odloku se izdela lokacijski načrt oziroma lokacijska dokumentacija.

VODOOSKRBA

32. člen

Na območju z javnim vodovodom se morajo vsi novozgrajeni objekti in objekti, ki se prenavljajo, priključiti na to omrežje. V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezervne požarne vode. je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop k naravnim odvodnim virom po pogojih občinske požarne inšpekcije.

Za oskrbo z vodo iz lokalnih zajetij in kapnic daje soglasje sanitarna inšpekcija.

Obstoječi cevovod AC 0 80 mm od rezervoarja Breci do odcepa za Ivankovec je potrebno obnoviti.

Oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda se zagotavlja pod pogoji upravljalca javnega vodovoda.

KANALIZACIJA

33. člen

V strnjenih naseljih, ki jih ne bo možno priključiti na javno kanalizacijo in naprave za kondicioniranje in skupno dispozicijo ter bodo štele več kot 50 prebivalcev, je potrebno zgraditi zbirno kanalizacijo za odplake in zgraditi ustrezno dimenzionirano lokalno čistilno napravo s predhodno izvedbo študije za dispozicijo prečiščenih odplak glede na geološke in hidrološke pogoje in določitev sistema dispozicije. Določiti je tudi mejno število objektov, ki se bodo lahko priključevali na lokalno čistilno napravo.

Začasno do izgradnje kanalizacijskega omrežja je dovoljeno odvajanje odplak v greznice locirane tako, da bo po izgradnji kanalizacijskega omrežja možen priključek ha javni kanal. Do greznice mora biti urejen dostop z avtocisterno za praznjenje.

Gradnja lokalnih individualnih ali skupinskih greznic je sprejemljiva ob prehodno dokumentirani oceni, da niso v nevarnosti vodni viri, vodovodne napeljave, da gre za manjše število objektov (z manj kot 50 enotami - prebivalci), da so objekti dispergirani na zemljišču tako, da bo možno izdelati trajnejšo lokalno dispozicijo odplak v teren brez nevarnosti, da bo prišlo do onesnaževanja sosednjih objektov in naprav. Individualne greznice so sprejemljive le v krajih, kjer ni javnega vodovoda s tem, da so nepretočne, da v kraju ni predviden vodovod ali pa da so za to podani terenski pogoji (disperzije gradnje).

Sestavni del tega odloka je Idejni projekt kanalizacije za vasi Raven, Padna, Nova vas z zaselki, ki ga je izdelalo Komunalno podjetje Piran - TOZD Projektivainženiring v decembru 1989 pod št. projekta 44/89.

OSKRBA Z ELETEKTRIČNO ENERGIJO

34. člen

Vsi objekti morajo biti priključeni na električno omrežje po pogojih, ki jih upravljalec določi v elektroenergetskem soglasju.

PTT OMREŽJE

35. člen

V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja.

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

36. člen

Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, odlaganje smeti in odpadkov je določeno z Odlokom o odstranjevnaju komunalnih odpadkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 8/83).

Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na za to določeno odlagališče v občini Piran (pri Dragonji), zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost.

Za odlagališče komunalnih odpadkov v bližini Dragonje bodo izdelane posebne strokovne podlage in podani pogoji za urejanje te deponije.

Ves odpadni gradbeni material in zemljino se mora odlagati na deponijo gradbenega materiala pri letališču v Sečovljah. Lokalna odlagališča niso dopustna.

V naseljih in zaselkih bo organizacija pristojna za odvoz gospodinjskih odpadkov skupaj s predstavniki KS in občani določila mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev.

Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individualno odlaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to urejenih mestih).

Za dispozicijo gnoja in gnojevke je'treba zagotoviti lokalne objekte (pokrita gnojišča, nepretočne. gnojnične jame).

Pri novogradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno opredeliti odlaganje in dispozicijo morebitnih odpadkov (mineralna olja, pesticidi, herbicidi ipd.).

VII. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR

37. člen

Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti in ostalih zemeljskih delih ter pri urejanju brežin vodotokov je potrebno poleg tehničnih in proizvodno funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine in kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.

V dolini Dragonje je predvidena agromelioracija in hidromelioracija reke Dragonje. Za to območje bodo izdelane posebne strokovne podlage in podani pogoji za urejanje tega območja.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

38. člen

Za posege v območjih, za katere veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je potrebno pridobiti soglasje in jih izvajati pod pogoji pristojne spomeniško varstvene službe.

39. člen

Kulturna in zgodovinska dedščina

Predeli z arheološkimi najdišči se varujejo z varovalnimi režimi za to dediščino.

Ti predeli so:

- izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorstvom pristojne spomeniško varstvene službe,

- na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniško varstvena služba,

- stavbna zemljišča, ki ležijo v arheološkem območju, na katerih je možna gradnja, se oddajo investitorjem, v sladu s 34. in 36. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84).

Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim režimom.

Umetnostna stavbna dediščina

- gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna,

- pri gradnji nadomestnih in novih stavb je treba v vaških jedrih upoštevati ulično linijo,

- z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lego stavb z ozirom na ulico, trg, itd).

Naravna dediščina

Vedute in siluete

- območja s karakterističnimi pogledi na naselja, oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe),

- novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja,

- območje Grič STENA in REKA DRAGONJA S PRITOKI se urejajo z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Piran.

VAROVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

40. člen

Kmetijska zemljišča I. območja so zavarovana v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni posegi so določeni s tem odlokom oziroma Srednjeročnim družbenim planom občine Piran z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82).

OHRANJEVANJE STARIH VAŠKIH JEDER

41. člen

Za ohranjevanje starih vaških jeder je treba upoštevati tipologijo in lego stavb ter ohranjevati karakteristično silhueto naselij in zaselkov.

Med vaška naselja se uvrščajo: Raven, Padna, Nova vas.

Med zaselke se uvrščajo: Koritina, Ivankovec, Orešje, Šterenci in Koščiči.

1. Merila in pogoji za novogradnjo, adaptacije in dozidavo

- tlorisi objektov morajo biti podolgovati v enakem ali podobnem razmerju kot ostati objekti v vaškem jedru,

- po višini obsegajo pritličje in nadstropje, odvisno od ostalih objektov v nizu vaške pozidave,

- strehe so praviloma simetrične dvokapiiice, krite s korci ali celo s kamnitimi ploščami v posebnih primerih,

- objekti naj ohranijo oziroma posnemajo ambientalne značilnosti in arhitektonske detajle, značilne za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, dvorišča),

- v vaških jedrih naj se ohrani strnjena vaška aglomeracija z notranjimi zaprtimi in odprtimi dvorišči.

VAROVANJE IN IZBOLJAŠNJE OKOLJA

42. člen

1. Splošni pogoji

Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:

- zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem,

- ureditev lokalnih odlagališč komunalnih odpadkov,

- sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu.

2. Varstvo zraka

Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici na način, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka.

3. Varstvo voda in obvodnih površin

Varstveni režim in območja vodnih virov so določnei s predpisi, ki urejajo to področje (Zakon o vodah, Ur.l. SRS, št. 38/81, 29/86).

4. Varstvo tal

Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnice.

5. Varstvo pred hrupom

V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.

Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.

Po Zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86) mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred prekomernim hrupom (7. člen).

Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.

IX. MERILA IN POGOJI ZA POTREBE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE

43. člen

Obravnavano območje se ureja na podlagi veljavnih predpisov in v skladu z občinskimi planskimi akti.

V obravnavanem območju gradnja zaklonišč osnovne zaščite ni potrebna. V primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni se na tem področju gradijo zaklonilniki in drugi zaščitni objekti po posebnem odloku občinske skupščine. V obravnavanem območju je potrebno zagotoviti naslednja območja občasne rabe za potrebe SLO in DS:

- območje začasne nastanitve prebivalstva (Nova vas, Dragonja),

- odlagališče ruševin v bližini zaselka Orešje,

- pokopališče za živali na obstoječi deponiji smeti.

X. ETAPNOST IZVEDBE POSEGA

44. člen

S tem odlokom se ureja prostor ruralnih naselij in zaselkov ter širši kmetijski prostor.

Ker potreb večinoma individualnih graditeljev ne poznamo, je prioriteto oziroma faznost posegov v tem območju težko določiti. Poselitvene površine predvidene za gradnjo bodo pozidane na podlagi ureditvenih načrtov oziroma izjemoma na podlagi ureditvenih situacij.

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IVZEDBENEGA AKTA

45. člen

Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov in naprav.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnih objavah, zgrajeni najmanj do III. gradbene faze.

47. člen

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Piran na Komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj, v Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran in v KS Raven-Padna- Nova vas in KS Sečovlje.

48. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper.

49. člen

S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o spremembi novelacije urbanističnega reda občine Piran (Uradne objave, št. 3/88).

50. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.

Št.: 350-9/88    

Piran, 6. februarja 1990

Predsednica

TATJANA KOSOVEL, l.r.

Odlok o spremembi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ruralno območje planske celote 12 v Občini Piran (Uradno objave Primorskih novic, št. 13/1990) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen