Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07, 76/08 in 79/09 - uradno prečiščeno besedilo,
v nadaljevanju: ZLS-UPB2), 149. člena Zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 in 70/08 – uradno prečiščeno
besedilo, v nadaljevanju: ZVO-1-UPB1), 65. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah
Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1C) (Uradni list RS, št. 108/2009), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 18. člena
Statuta Občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) ter 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010) je
Občinski svet Občine Ljutomer na 27. seji 20. 7. 2010 sprejel |
|
ODLOK
O
ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV TER PREVOZU KOMUNALNIH ODPADKOV
|
NA
OBMOČJU OBČINE LJUTOMER |
|
I.
PREDMET UREJANJA |
1.
člen |
(vsebina javnih služb) |
Ta odlok
ureja način in obliko izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov (v
nadaljnjem besedilu: »javni službi«) na območju občine Ljutomer (v
nadaljevanju: »občina«), in sicer tako, da določa: - organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb, |
-
vrsto in
obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
|
-
pogoje
za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb, |
-
pravice
in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb, |
-
vire
financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja, |
-
vrsto in
obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za izvajanje javnih
služb, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: »javne
površine«) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v
nadaljevanju: »infrastruktura«) |
ter
|
-
pripravo
ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in
zmanjšanja količin odpadkov. |
2.
člen |
(opredelitev pojmov) |
(1)
Komunalni odpadki (v nadaljevanju: »odpadki«) po tem odloku so odpadki,
ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in
kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v
industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke
sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic,
odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s
klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine
s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz
podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je odpadek
iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01. |
(2)
V ločeno
zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v
nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko
postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali
aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem
ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les,
žaganje in drugi odpadki biološkega izvora. |
(3)
»Hišni
kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje kuhinjskih odpadkov in
odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov. Pripada posameznemu gospodinjstvu
in nima negativnega vpliva na okolje. |
(4)
V ločeno
zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo
oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«) štejejo
odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno
uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po
posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno)
ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma
predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem
sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali
katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja izrabi kapacitet
urejenih odlagališč odpadkov. |
|
(5)
V
kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni
odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih
predstavljajo npr. pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in
podobne opreme. |
(6)
Odpadna
električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: »OEEO«) je električna
in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim
materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže. |
(7)
»Nevarni
odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih
količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti
njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko
izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti
ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve,
laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki
vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih. |
(8)
»Ostanek
odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej
tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob
porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki
iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek
odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče
zbirati in obdelati. |
(9)
»Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira
odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za
odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s
Pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih prostornin in
različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za
odpadke). |
(10)
»Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za
odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov,
skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za
zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za
zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka
odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). |
(11)
»Predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z
ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno
zbiranje ostanka odpadkov. Cena »predpisane vreče za odpadke« vključuje
stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki. |
(12)
»Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala
ustrezne oznake, namenjena zbiranju različnih frakcij embalaže, skladno
s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov, določeno s Pravilnikom iz 4.
člena tega odloka. |
(13)
»Odjemni
prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane
posode za odpadke. Ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa
je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in
nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v
soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko
oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega
vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov;
transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar
dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na
mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. |
(14)
»Zbirni
prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti
odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor,
praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov. |
(15)
»Zbiralnica ločenih frakcij« (v nadaljevanju: zbiralnica) je prostor, na
katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje
sekundarnih surovin (na primer steklene, papirne, kovinske, plastične
in podobne embalaže). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen
in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je
praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije,
zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov
zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa
izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi
pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. |
(16)
Zbirni
center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za
ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz
gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno
prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema
frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih
frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo. |
(17)
Premična
zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno vozilo,
opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje
nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da
povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
|
(18)
Ravnanje
z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, skladiščenje in
odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in
okoljevarstvenimi ukrepi. |
(19)
Zbiranje
odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo
zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom
prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. |
(20)
Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo
ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi
odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za
predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov
kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov
za pridobivanje goriva. |
(21)
Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo
ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi
odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo
odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in
odlaganje odpadkov. |
(22)
Začasno
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega
zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo
predelave ali odstranitve. |
(23)
»Program
odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 19. in 22.
členu tega odloka, ki ga pripravi izvajalec ob soglasju Občinskega sveta
Občine Ljutomer. |
(24)
Mala
komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki
ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je
namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih
zelenih površin ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz
gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da proizvedeni kompost
sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih površinah naselja, v
katerem je ta kompostarna. |
Za
kuhinjske odpadke iz gospodinjstev štejejo tudi kuhinjski odpadki, ki
nastajajo v kuhinjah ali pri razdeljevanju obrokov nosilca živilskih
dejavnosti in jih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi
kuhinjskimi odpadki, ni treba prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
|
|
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
|
|
3. člen
|
(oblika izvajanja javne službe) |
Javni
službi na celotnem območju občine izvaja oseba javnega ali zasebnega
prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in
zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v
nadaljevanju: »koncesionar, izvajalec«) v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
|
4. člen
|
(Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu
komunalnih odpadkov)
(1) Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik
o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: Pravilnik). |
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
|
-
opredelitev tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza
komunalnih odpadkov; |
-
način
določitve števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno
s tem odlokom; |
-
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
-
standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi
merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu
povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev; |
-
tehnologijo, pogoje in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke;
|
-
standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje
njihove uporabe; |
-
minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih posod,
vzdrževanje predpisanih posod …); |
-
postopek
izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
|
-
podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov (mest),
zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn;
|
-
druge
sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma
začasnega izostanka iz |
8.
člena, …) ter |
-
druge
pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi
usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javnih služb.
|
(3)
Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s
spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi
značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru. |
|
5.
člen |
(pravice in obveznosti izvajalca javnih služb) |
(1)
Izvajalec ima pravice in obveznosti: |
-
rednega,
trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh storitev javnih
služb; |
-
v
sodelovanju s strokovnimi službami Občinske uprave Občine Ljutomer
skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javnih služb ter za
investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in
sredstvi, potrebnimi za izvajanje javnih služb; |
-
pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 19. člena;
|
-
voditi
kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega
centra in malih komunalnih kompostarn; |
-
voditi
kataster divjih odlagališč; |
-
voditi
podatkovne baze za obračun cen storitev javnih služb; |
-
sklepati
pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov (27. člen) in
povzročitelji iz sedmega odstavka 29. člena, |
-
pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarskih javnih
služb po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske
javnih služb (31. člen). |
(2)
Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede
oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za
izvajanje javnih služb, se mora izvajalec javnih služb ravnati po
predpisih, ki urejajo javni službi. |
|
6.
člen |
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij) |
(1)
Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javnih služb in glede na
infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonodajo, ki
ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev, soglasij ter smernic in mnenj.
|
|
7.
člen |
(uporabniki storitev javnih služb) |
(1)
Uporabniki storitev javnih služb, ki sta predmet urejanja v tem odloku,
so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »povzročitelj
odpadkov«). |
(2)
Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na
območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem: a)
fizične osebe, kot gospodinjstva, |
b)
fizične
osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki, |
c)
lastniki
ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov,
ki so namenjeni občasni uporabi, |
d)
pravne
osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v katerih nastajajo
komunalni odpadki, |
e)
osebe,
ki upravljajo javne zgradbe in javne površine (npr. tržnice, sejmišča,
igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in
podobno), |
f)
lastniki
oziroma upravljavci stavb (večstanovanjskih, poslovnih in poslovno
– stanovanjskih), kjer so urejene skupinske zbiralnice za več
lastnikov oziroma najemnikov, |
g)
osebe,
ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen,
ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
Organizatorji teh prireditev morajo za čas trajanja prireditve
zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s posodami za ločeno
zbiranje odpadkov. Najkasneje 24 ur po končani prireditvi mora
organizator prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec
javnih služb prevzame zbrane odpadke. |
(3)
V
primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in
kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih
objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžan storitve javnih
služb plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s
katero se povzročajo odpadki. |
(4)
Ob
izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih
prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju
dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov,
daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo. |
(5)
V
primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov
(npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča
ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, v kolikor jih lastnik
zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15 dni od
dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje
moral izvedeti. |
|
8. člen
|
(povzročitelji odpadkov) |
(1)
Za
potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb,
ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …)
prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javnih služb
oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno
odgovorna v razmerju do izvajalca. |
(2)
Oseba,
ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju:
»najemodajalec«), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja
odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe
stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te
pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja
najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora. |
(3)
Občasna
uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se
povzročitelju obračunava cena storitev javnih služb, zavezanca ne
odvezuje plačila cene storitev javnih služb. Pojem občasne uporabe
oziroma začasnega izostanka se podrobneje definira v Pravilniku iz 4.
člena tega odloka. |
(4)
Za
objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
|
(5)
Kot
povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javnih služb, se
lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali
upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so
pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih
zagotavlja ustrezna javna služba. |
(6)
V
primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javnih služb v svojem
imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali
poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in
obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov
nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki
do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki
v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka. |
|
9. člen
|
(uporaba storitev javnih služb) |
(1)
Uporaba
storitev javnih služb je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki
jih določa ta odlok. |
(2)
Zbiranje
komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov, za katere ta odlok
posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s
predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca. |
|
III.
ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
10.
člen |
(zbiranje komunalnih odpadkov) |
(1)
Vse
odpadke se zbira ločeno na izvoru. |
(2)
Pogoje
in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega
načina ravnanja z odpadki, v kolikor niso posebej opredeljeni s tem
odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,
ureja Pravilnik iz 4. člena tega odloka. |
|
11.
člen |
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) |
(1)
Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni
zbirati in odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih
prostorih ter na zbiralnicah, zbirnem centru in malih komunalnih
kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 4.
člena tega odloka. |
(2)
Z
ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko
izvajalec določi način in kraj zbiranja komunalnih odpadkov in to na
način, kot ga omogočajo razpoložljive posode. |
(3)
Ne glede
na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje
komunalnih odpadkov v predpisanih vrečah za odpadke, ki jih povzročitelj
odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi nedostopnosti ali
velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih primerih zbiranja
komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema
hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo,
ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih.
|
|
12.
člen |
(uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vreč za odpadke)
(1)
Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni
mogoče zapreti. |
(2)
Večje
količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v predpisano
vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg
predpisane posode na dan pred odvozom. |
(3)
Če
količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino
predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno
povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Pravilnik iz
4. člena odloka. |
|
13.
člen |
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic, zbirnega centra
in malih komunalnih kompostarn) |
(1)
Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in
drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali
odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot
jih določa ta odlok. Njihovi investitorji so dolžni zagotoviti njihovo
izgradnjo. Opremiti jih morajo z namenskimi predpisanimi posodami za
biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti
ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki. |
(2)
V
obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih
objektih, urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore
lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice
pa ureja izvajalec. V kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni
prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času)
lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. |
(3)
Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in
drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše
za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice.
Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih
javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo
zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to
smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku
opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih
postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč
pri tem tudi določila, ki urejajo gospodarsko javno službo urejanja in
čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati
upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javnih služb.
|
(4)
Zbirni
center in male komunalne kompostarne so občinska infrastruktura.
|
|
14.
člen (lastništvo) |
(1)
Zbiralnice so občinska infrastruktura. |
(2)
Nabava
predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika
objekta. Izvajalec skrbi za njihovo vzdrževanje in pranje, vse v breme
javnih služb. |
(3)
Ne glede
na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do
poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega
krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja izvajalca, se za stroške
popravila ali zamenjave posode bremeni izvajalca. |
(4)
Redno in
investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javnih služb in se
jih vključi v ceno storitve. |
|
15.
člen |
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati zbirni in odjemni prostor)
|
(1)
Zbirni
prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati
estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem ter ne
smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
|
(2)
Odjemni
prostor je praviloma na javnih površinah, izjemoma pa je lahko tudi na
površini, ki je v lasti uporabnika storitev javnih služb, če izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka. |
(3)
Odjemni
prostor mora biti dostopen vozilom za odvoz odpadkov in je lahko
istočasno mesto nakladanja v vozilo. |
(4)
Dostopna
pot (širina in višina) mora biti izvedena v skladu z veljavnimi
tehničnimi predpisi in normativi. Minimalna širina dostopne poti za
vozila za odvoz odpadkov do odjemnega prostora mora znašati min. 3,0 m.
|
|
16.
člen |
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke) |
(1)
Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem
zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 4. člena določa izvajalec
ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in
strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javnih služb.
|
(2)
Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več
povzročiteljev skupaj. |
|
17.
člen |
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic ter zbirnega
centra) |
(1)
Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic
ter zbirnega centra s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih
posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o
povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik iz 4.
člena odloka. (2) Za potrebe vodenja katastra zbirnih in odjemnih
prostorov ter obračunavanja obveznosti povzročiteljev ima izvajalec
javnih služb pravico opremiti predpisane posode za odpadke z
oštevilčenimi ali kodiranimi nalepkami oz. drugimi elektronskimi sistemi
za prepoznavanje. Natančno lokacijo mesta za označevanja predpisanih
posod za odpadke se določi v Pravilniku iz 4. člena Odloka. |
(3)
Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in
vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba.
|
(4)
Kataster
se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture, usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema Občine Ljutomer. |
(5)
Kataster
se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini
neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
(6)
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to
izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega
interesa. |
(7)
Skladno
z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(8)
Z
osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
|
|
IV.
PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
18.
člen |
(priprava odpadkov za odvoz) |
(1)
Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz
tretjega odstavka 19. člena tega odloka, prestavi predpisane posode za
odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne
vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila
povzročitelja (sedmi odstavek 29. člena). |
(2)
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih
prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni
omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora. |
(3)
Če
povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora izvajalec
očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku,
ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma
drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja (prvi
odstavek 8. člena). Pred čiščenjem odjemnega prostora mora izvajalec
stanje dokumentirati s fotografijo, na kateri mora biti nedvoumno
prepoznaven odjemni prostor. |
(4)
Kadar
izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan na lastne
stroške takoj očistiti. |
(5)
Nihče ne
sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali
zbiralnice. |
(6)
Osebam,
ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje,
prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest.
|
|
19. člen |
(potek zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov)
|
(1)
Tehnologijo in časovni potek zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
določi izvajalec v soglasju Občinskega sveta Občine Ljutomer.
|
(2)
Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji
težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila. |
(3)
Zbiranje
odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob soglasju
Občinskega sveta Občine Ljutomer. Program mora biti tekoče usklajevan z
ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi
okoliščinami. |
|
20.
člen |
(vozila za prevoz komunalnih odpadkov, biološki odpadki)
|
(1)
Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki
omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z
veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje. |
(2)
Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko
predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti
tudi, če niso polne. |
(3)
V
naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, se morajo
namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov
prazniti, razen v zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge
namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki
odvažajo praviloma enkrat na dva tedna. Število odvozov odpadkov po
posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s
Pravilnikom iz 4. člena tega odloka. |
(4)
V
primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je
dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug
usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času.
|
|
21.
člen |
(izpad odvoza) |
V
primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na
dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžan opraviti delo
takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti
začasno odjemno mesto. |
|
22.
člen |
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstev, drugi odpadki)
|
(1)
Odvoz
kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se
izvajata na način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena.
|
(2)
Prevzem
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza iz 19.
člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju Občinskega sveta Občine
Ljutomer tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od
povzročiteljev. |
(3)
Izvajalec lahko ob soglasju Občinskega sveta Občine Ljutomer občasno
organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin,
za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se
določi program in tehnologijo zbiranja. |
(4)
V času
obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v skladu s
Tehničnim pravilnikom, brez dodatnega plačila. |
(5)
Sežiganje suhih odpadkov iz hišnih vrtov v majhnih količinah je
dovoljeno samo podnevi do 18. ure, razen nedelj in praznikov. Pri
sežiganju suhih odpadkov iz hišnih vrtov je treba preprečiti nevarnosti
in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker
izven mesta sežiganja. Sežiganje ostalih vrst odpadkov ni dovoljeno.
|
|
V.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
23.
člen |
(odlaganje odpadkov) |
(1)
Odpadke,
kot jih opredeljuje ta odlok, je dovoljeno odlagati samo na urejenem
odlagališču Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih. |
(2)
Tehnologijo in pogoje odlaganja odpadkov vsebuje Odlok o obdelavi
mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganju ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer.
|
(2)
Material, ki se ga pridobi z obdelavo ali predelavo nekaterih odpadkov
je dovoljeno uporabiti za sanacijo degradiranih površin (npr. kompost,
…). Pogoje za ureditev teh površin ter izvedbo takšne sanacije določi
izvajalec z načrtom o posegih v prostor, izdanim ob soglasju
Občinskega sveta Občine Ljutomer. |
|
24.
člen |
(divja odlagališča) |
(1)
Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v
nadaljnjem besedilu: »divja odlagališča«), se sanirajo v skladu z
odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
|
(2)
Kdor
odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke
izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih
krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. |
(3)
Če so na
zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni
odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javnih služb ravnanja s
komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v
skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. |
(4)
Če so na
zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso
odpadki iz prejšnjega odstavka, odredi državna inšpekcija, pristojna za
okolje, izvajalcu javnih služb ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje
z določenimi vrstami odpadkov, njihovo odstranitev. Ta jih mora
odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. |
(5)
Stroške
odstranitve odpadkov iz prejšnjih dveh odstavkov nosi lastnik zemljišča.
V primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest.
|
(6)
Če
policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih
odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo
stroškov iz prejšnjega odstavka. |
(7)
Če so
odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava,
odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih pa državna
inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. |
|
25.
člen |
(kataster divjih odlagališč) |
(1)
Divje
odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki
ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z
normativi za sanacijo divjih odlagališč. |
(2)
Kataster
divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, skladno z
občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji
posameznega odlagališča ter vrstah in količini odloženih odpadkov.
|
|
VI.
FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB |
|
26.
člen |
(viri
financiranja) |
(1)
Financiranje javnih služb se zagotavlja: |
a)
iz
plačil uporabnikov storitev javnih služb, |
b)
iz
proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
c) iz donacij, |
d)
iz
sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter
|
e)
iz
drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij, …). |
(2)
Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz točke a)
prejšnjega odstavka se določi v Pravilniku o načinu obračunavanja
stroškov, povezanih z izvajanjem javnih služb, ki ga sprejme Občinski
svet Občine Ljutomer. |
(3)
Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za svoj
račun (račun javnih služb) zaračunava izvajalec javnih služb.
|
|
27. člen
|
(pogodbeni povzročitelji) |
(1)
Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost
povzroča komunalne odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno
količino komunalnih odpadkov na gospodinjstvo v občini Ljutomer.
|
(2)
Odvoz se
izvaja po potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije
povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke
pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last povzročitelja,
ki jih je dolžan tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se
lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori
za njihovo čiščenje in vzdrževanje. (3) Status pogodbenega
povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih objektov, katerim pavšalni
obračun iz 29. člena preseže količino za štiri osebe. |
(4)
Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo
pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z
zakonom in tem odlokom obvezna. |
(5)
Pogodbeni povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati ločeno zbrane
biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori
tudi za predajo ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov. |
|
28. člen
|
(vsebina plačil uporabnikov storitev javnih služb) |
(1) Cena
storitev javnih služb ter plačila pogodbenih povzročiteljev
predstavljajo prihodek, ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavljata
javni službi, plačujejo povzročitelji. |
|
29. člen
|
(cena
storitev javnih služb) |
(1)
Ceno
storitev javnih služb plačujejo vsi povzročitelji odpadkov. Ceno
storitev se zaračunava in plačuje mesečno. |
(2)
Cena
storitev javnih služb se oblikuje v skladu s predpisi Republike
Slovenije, ki urejajo področje metodologije za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
|
(3)
Merila
za obračun cene storitev za posamezne kategorije uporabnikov storitev
javnih služb, kot jih določa 7. člen tega odloka, se podrobneje določijo
v pravilnikih iz 4. in 26. člena tega odloka. |
(4)
Ceno
storitev javnih služb so na podlagi obveznosti, določenih z zakonom in
tem odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku
dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in
ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov. |
(5)
Obveznost plačevanja cene storitev javnih služb nastane za
povzročitelja: |
− z dnem
začetka izvajanja javnih služb, |
− z dnem
začetka uporabe počitniškega objekta, |
− z dnem
pridobitve stanovanjskega ali poslovnega objekta v last, posest,
uporabo, najem ali upravljanje oz. |
− z dnem
začetka izvajanja poslovne dejavnosti. |
(6)
V
kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z
navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na to na primeren način
pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po
pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko
izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru cene storitev
javnih služb zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja
odpadkov. |
(7)
V
kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega
vsebino javnih služb, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz
zbirnega mesta namesto iz odjemnega, …), je plačilo povzročitelja v tem
delu prihodek javnih služb. |
(8)
Občina
je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javnih služb na
njegovo zahtevo pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev
javnih služb od organov, ki vodijo uradne evidence za obračun cene
storitev javnih služb iz druge točke tega člena. |
|
30. člen
|
(dolžnost obveščanja) |
(1)
Na
območju, kjer že organizirano poteka zbiranje komunalnih odpadkov ter
prevoz komunalnih odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu
pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka
povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe
nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem
dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih posod za
zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek
izvajanja storitev javnih služb. |
(2)
Povzročitelj je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku pisno
obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun
cene storitev javnih služb. |
(3)
V
primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s
posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega
odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni
pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko
med zaračunano in dejansko ceno storitev javnih služb, ki bi mu jo
zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih
posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne
obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih. |
|
VII.
PROGRAMI JAVNIH SLUŽB IN POROČANJE |
|
31.
člen |
(programi javnih služb, poročanje) |
(1)
Izvajalec mora letno najkasneje do 31. marca predložiti lokalni
skupnosti v soglasje poslovni načrt, v katerem so upoštevani vsi
kvalitativni in kvantitativni parametri izvajanja javnih služb, vključno
s kalkulacijo cene. |
(2)
Najkasneje v roku devetih mesecev od uveljavitve tega odloka mora
izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog
dolgoročnega plana javnih služb za obdobje naslednjih petih let.
Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati
vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot
tudi njegove morebitne spremembe, sprejema Občinski svet Občine
Ljutomer. |
(3)
Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. marca tekočega leta lokalni
skupnosti predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarskih
javnih služb v preteklem letu. |
|
VIII.
NADZOR |
|
32.
člen |
(izvajanje nadzora, obveščanje) |
(1)
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in
redarstvo, pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v okviru
svojih pristojnosti. |
(2)
Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka
dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora. |
|
33.
člen |
(ravnanje v primeru ugotovljenih kršitev) |
(1) V
primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali
pristojni inšpektor z |
odločbo
odredi ukrepe za odpravo stanja ter uvede postopek za kaznovanje kršilca
odloka. |
|
IX.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
34.
člen |
(opredelitev prekrškov in glob) |
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
-
javne
službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi
Republike Slovenije in predpisi občine ki urejajo področje javne službe
tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (1. člen,
3. člen); |
-
ne vodi
podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov
storitev javne službe |
(šesta
in sedma alineja prvega odstavka 5. člena); |
-
ne
ugotavlja nepravilne uporabe posod ter vreč za odpadke (10. člen, prvi
odstavek 11. člena); - ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij in ne
prevzema ločenih frakcij in odpadne embalaže v zbiralnicah ločenih
frakcij (drugi odstavek 10. člena, prvi odstavek 11. člena);
|
-
ne
zagotavlja prevoza odpadkov od odjemnih mest, na katerih odpadke
prevzame, do mest njihove obdelave (15. člen); |
-
ne vodi
katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra in
malih komunalnih kompostarn (prva, tretja in četrta alineja 17. člena);
|
-
ne
zagotovi odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, kadar
jih onesnaži pri prevzemanju odpadkov (četrti odstavek 18. člena);
|
-
ne
prevzema odpadkov na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno
vrsto odpadkov določeni z programom odvoza odpadkov (tretji odstavek 19.
člena); |
-
odvaža
odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 20. člena);
|
-
ne
odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom ali ne prazni vseh
namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (drugi in
tretji odstavek 20. člena); |
-
ne
poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne službe,
če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne omogočajo
(četrti odstavek 20. člena); |
-
v rokih
iz 28. člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali
dolgoročnega programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma
poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe;
|
-
ne
pripravi predloga za oblikovanje cen (drugi odstavek 29. člena).
|
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca, če
izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
35. člen |
(1) Z
globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če: |
-
brez
pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje,
obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (15. točka 2.
člena); |
-
nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine
(3. člen); |
-
ne
oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na
ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi odstavek 9. člena);
|
-
ne zbira
in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in drugi odstavek 10.
člena); |
-
komunalne odpadke ne zbira in odlaga ločeno na izvoru po vrstah v
namenske predpisane posode |
(10. in
11. člen), razen v primeru iz tretjega odstavka 11. člena; |
-
napolni
predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 12.
člena); |
-
večje
količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih
posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči
(drugi odstavek 12. člena); |
-
kot
investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali
zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega
prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke
odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena); |
-
kot
upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča
ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za
odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic, kot
tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke
(tretji odstavek 13. člena), |
-
kot
upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma
jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji
odstavek 13. člena); |
-
uredi
ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma odjemni
prostor v nasprotju s pogoji iz 15. člena; |
-
po
odvozu odpadkov ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj
na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena); |
-
onesnaži
zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in
ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi odstavek 18.
člena); |
-
s čimer
koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (tretji odstavek
18. člena); |
-
brez
dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali
odjemnih mest (šesti odstavek 18. člena); |
-
kopiči
odpadke, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven
odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (peti odstavek 22.
člena); |
-
brez
predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih
površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe
iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi
odstavek 23. člena); |
-
odloži
odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za
to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (drugi
odstavek 24. člena); |
-
odpadkov
ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v
nasprotju z navodili za odlaganje (peti odstavek 29. člena);
|
-
izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na
pravilen obračun storitev javne službe (29. in 30. člen); |
-
ne
obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer
že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 30.
člena); |
-
ne
obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na
izračun smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali mu posreduje nepravilen
datum ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 30. člena).
|
(2)
Z globo
400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
katerega od prekrškov iz prvega odstavka. |
(3)
Z globo
100 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori
katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena. |
|
36. člen |
(1) Z
globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek oseba, ki organizira kulturne,
športne ali druge javne prireditve, če : |
-
za čas
trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem ne zagotovi, da se
prireditveni prostor proti plačilu opremi s posodami za zbiranje
tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali (točka »f«
drugega odstavka 7. člena); |
-
v
najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 24. ur po končani
prireditvi ne očisti prireditvenega prostora in zagotovi prevzetja
odpadkov s strani izvajalca. |
(2)
Z globo
400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo organizatorja prireditve
iz prvega odstavka tega člena. |
|
X.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
37.
člen |
(uskladitev katastrov) |
(1)
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra (17.
člen) ter kataster divjih odlagališč (25. člen) mora izvajalec uskladiti
z dejanskim stanjem najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega
odloka. |
|
38.
člen |
(Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov)
|
(1)
Pravilnik z obrazložitvijo iz 4. člena tega odloka pripravi izvajalec
javnih služb najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega
odloka. |
|
39.
člen |
(Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov) |
(1)
Obrazložen Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z
izvajanjem javnih služb (drugi in tretji odstavek 26. člena odloka)
pripravi izvajalec javnih služb v roku šestih mesecev od uveljavitve
tega odloka. |
(2)
Do
začetka obračunavanja storitev javnih služb v skladu s tem odlokom (v
skladu s Pravilnikom o načinu obračunavanja stroškov) se storitvi
obračunavata na način, kot sta se izvajali do uveljavitve tega odloka.
|
|
40.
člen |
(prenehanje veljavnosti starega odloka) |
(1) Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi
odpadki v |
občini
Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009). |
|
41.
člen |
(uveljavitev odloka) |
(1) Ta
odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine
Ljutomer. |
|
Številka: 354/2010-10 |
Datum: 20. 7. 2010 |
|
Občinski svet Občine Ljutomer |
Franc JURŠA, l.r. |
ŽUPAN |